ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

1. Ta uredba vzpostavlja skupen okvir za pripravo, prenos, ocenjevanje in razširjanje primerljivih statistik energetike v Skupnosti.

2. Ta uredba se uporablja za statistične podatke v zvezi z energenti in njihovimi agregati v Skupnosti.

1. Države članice ob upoštevanju načel ohranjanja razbremenitve dajalcev podatkov in upravne poenostavitve podatke v zvezi z energenti in njihovimi agregati v Skupnosti zberejo iz naslednjih virov:

2. Države članice določijo natančna pravila za podjetja in druge vire v zvezi s sporočanjem podatkov, potrebnih za nacionalne statistike, kakor je opredeljeno v členu 4.

3. Seznam virov podatkov se lahko spremeni v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2).

Agregati, energenti in pogostost predložitve nacionalnih statističnih podatkov

1. Nacionalni statistični podatki, ki jih je treba sporočiti, so določeni v prilogah. Ti podatki se predložijo:

2. Pojasnila ali opredelitve, ki se uporabljajo za tehnične izraze, so navedeni v posameznih prilogah in tudi v Prilogi A (Terminološka pojasnila).

3. Podatki, ki jih je treba sporočiti, ter pojasnila ali opredelitve, ki se uporabljajo za tehnične izraze, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2).

1. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) nacionalne statistične podatke, kakor je opredeljeno v členu 4.

2. Načini predložitve, vključno z veljavnimi roki, ter odstopanja in izjeme v zvezi s temi načini so opredeljeni v prilogah.

3. Načini predložitve nacionalnih statističnih podatkov se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2).

4. Komisija lahko državam članicam ob ustrezni utemeljitvi zahteve v skladu z regulativnim postopkom iz člena 11(3) odobri dodatne izjeme ali odstopanja za tiste dele zbiranja nacionalnih statističnih podatkov, ki bi dajalce podatkov pretirano bremenili.

5. Komisija (Eurostat) objavi letne statistike energetike do 31. januarja drugega leta, ki sledi obdobju poročanja.

2. V največji možni meri se zagotovi skladnost med podatki o energiji, sporočenimi v skladu s Prilogo B, in podatki, sporočenimi v skladu z Odločbo Komisije 2005/166/ES z dne 10. februarja 2005 o določitvi pravil za izvajanje Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola (12).

3. V tej uredbi se za posredovane podatke uporabljajo naslednja merila iz ocene kakovosti:

4. Države članice Komisiji (Eurostatu) vsakih pet let predložijo poročilo o kakovosti posredovanih podatkov in morebitnih metodoloških spremembah.

5. Države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu) poročilo z vsemi ustreznimi podatki v zvezi z izvajanjem te uredbe, in sicer v roku šestih mesecev po prejemu zahtevka Komisije (Eurostata), ki slednji omogoča ovrednotenje kakovosti posredovanih podatkov.

Države članice zbirajo vse podatke, navedene v tej uredbi, od začetka koledarskega leta po sprejetju te uredbe in jih od takrat naprej posredujejo v obdobjih, kakor so določeni v členu 4(1).

Komisija (Eurostat) v sodelovanju s sektorjem jedrske energije v EU opredeli niz letnih jedrskih statistik, ki se brez poseganja v vso potrebno zaupnost, ob izogibanju vsakršnemu podvajanju zbiranja podatkov ter z ohranjanjem nizkih stroškov proizvodnje in razumnega bremena priprave poročil, objavljajo in se o njih poroča od leta 2009 naprej, ki velja kot prvo obdobje poročanja.

Sestavi se niz statistik jedrske energije, ki se lahko spreminja v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2).

1. Za izboljšanje kakovosti statistike obnovljivih virov energije in statistike končne porabe energije Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so te statistike primerljive, pregledne, podrobne in prožne, tako da:

2. Niz statistik obnovljivih virov energije se lahko spreminja v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2).

3. Sestavi se niz statistik končne porabe energije, ki se lahko spreminja v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2).

1. V skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2) se za izvajanje te uredbe sprejmejo naslednji ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem:

2. V skladu z regulativnim postopkom iz člena 11(3) se odobrijo dodatne izjeme ali odstopanja (člen 5(4)).

3. Upoštevati je treba načelo, da dodatni stroški in breme priprave poročil ostanejo v razumnem obsegu.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

(1) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 15. septembra 2008.

PRILOGA B

LETNA STATISTIKA ENERGETIKE

V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za zbiranje statističnih podatkov o energetiki.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.

1. TRDNA FOSILNA GORIVA IN INDUSTRIJSKI PLIN

1.1 Zadevni energenti

Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:

Energent

Opredelitev

Antracit

Premog z visoko stopnjo karbonizacije za uporabo v industriji in gospodinjstvu. Običajno vsebuje manj kot 10 % hlapne snovi in ima visoko vsebnost ogljika (približno 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) na vlažen proizvod brez pepela.

2.	Premog za koksanje

Bituminozni premog, ustrezen za proizvodnjo koksa, primernega za uporabo v plavžih. Njegova brutokalorična vrednost je večja od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) na vlažen proizvod brez pepela.

3.	Drugi bituminozni premog (parni premog)

Premog, ki se uporablja za ustvarjanje pare; zajete so vse vrste bituminoznega premoga, ki niso vključene pod premog za koksanje in antracit. Zanj je značilna večja vsebnost hlapne snovi kot pri antracitu (več kot 10 %) in manjša vsebnost ogljika (manj kot 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) na vlažen proizvod brez pepela. Če se bituminozni premog uporablja v koksarnah, ga je treba navesti kot premog za koksanje.

4.	Sub-bituminozni premog

Zadeva neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost med 17 435 kJ/kg (4 165 kcal/kg) in 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) ter vsebuje več kot 31 % hlapne snovi na vlažen proizvod brez pepela.

5.	Lignit/rjavi premog

Neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost manjšo od 17 435 kJ/kg (4 165 kcal/kg) in vsebuje več kot 31 % hlapne snovi, na vlažen proizvod brez pepela.

V tej kategoriji je treba navesti oljne skrilavce in katranski pesek, neposredno proizvedene in sežgane. Ravno tako je treba v tej kategoriji navesti oljne skrilavce in katranski pesek, porabljene kot surovino za druge pretvorbene procese.

Tu se navedejo tudi deleži oljnega skrilavca in katranskega peska, porabljeni v pretvorbenem procesu. Oljni skrilavec in druge proizvode, pridobljene z utekočinjanjem, je treba navesti v letnem vprašalniku o nafti.

Šota

Gorljiv mehek, porozen ali stisnjen sediment rastlinskega izvora z visoko vsebnostjo vode (do 90 % v neobdelanem stanju), ki se enostavno reže, svetlo rjave do temno rjave barve. Tu ni zajeta šota za neenergetsko rabo.

Ta opredelitev ne posega niti v opredelitev obnovljivih virov energije iz Direktive 2001/77/ES niti v smernice Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) iz leta 2006 glede nacionalnih evidenc toplogrednih plinov.

7.	Briketi iz črnega premoga

Sestavljeno gorivo, proizvedeno iz prahu črnega premoga z dodatkom vezivnega sredstva. Količina proizvedenih briketov iz črnega premoga je zato lahko nekoliko večja od količine dejansko porabljenega premoga v pretvorbenem procesu.

8.	Koks za koksarne

Trden ostanek pri karbonizaciji premoga, predvsem premoga za koksanje, pri visoki temperaturi; ima nizko vlažnost in nizko vsebnost hlapne snovi. Koks za koksarne se uporablja predvsem v železarski in jeklarski industriji kot vir energije in kemično sredstvo. Grušč iz koksa in talilni koks sta zajeta v tej kategoriji.

Tudi polkoks (trden ostanek pri karbonizaciji premoga pri nizki temperaturi) mora biti zajet v tej kategoriji. Polkoks se uporablja kot domače gorivo ali v obratih za pretvorbe. Ta kategorija zajema tudi koks, grušč iz koksa, polkoks iz lignita/rjavega premoga.

9.	Plinski koks

Stranski proizvod črnega premoga, ki se uporablja za proizvodnjo mestnega plina v plinarnah. Plinski koks se uporablja za ogrevanje.

10.	Katran črnega premoga

Proizvede se z destruktivno destilacijo bituminoznega premoga. Katran črnega premoga je tekoči stranski proizvod destilacije premoga, ki se uporablja pri pridobivanju koksa v koksarnah, ali pa se pridobi iz rjavega premoga („katran pri nizki temperaturi“). Katran črnega premoga se lahko uporabi pri nadaljnji destilaciji, rezultat katere so različni organski proizvodi (npr. benzen, toluen, naftalen), ki bi se jih običajno navedlo kot surovine v petrokemični industriji.

11.	BKB (briketi iz rjavega premoga)

BKB je sestavljeno gorivo, proizvedeno iz lignita/rjavega premoga z briketiranjem pod visokim tlakom brez dodajanja vezivnih sredstev. Te količine zajemajo brikete iz šote, posušene delce lignita in prah lignita.

12.	Plin iz plinarn

Zajete so vse vrste plina, proizvedenega v komunalnih podjetjih ali zasebnih obratih, katerih glavna dejavnost je proizvodnja, transport in distribucija plina. Zajet je plin, pridobljen s karbonizacijo (vključno s plinom, proizvedenim v koksarnah in reklasificiranim v plin iz plinarn), s popolnim uplinjenjem, obogaten ali ne z naftnimi derivati (UNP, ostanki kurilnega olja itd.), ter s preoblikovanjem in preprostim mešanjem plinov in/ali zraka; te pline je treba navesti v vrsticah „Iz drugih virov“. V sektorju transformacije upoštevajte količine plina iz plinarn, reklasificiranega v mešani zemeljski plin, ki bo razdeljen in porabljen v okviru omrežja zemeljskega plina.

Proizvodnjo drugih plinov iz premoga (tj. koksarniškega plina, plavžnega plina in plina v martinovki) je treba navesti v stolpcih, ki zadevajo takšne pline, in ne kot proizvodnjo plina iz plinarn. Pline iz premoga, ki so bili preneseni v plinarne, je treba navesti (v lastnem stolpcu) v sektorju transformacije v vrstici za plinarne. Skupno količino plina iz plinarn, ki je rezultat prenosov drugih plinov iz premoga, je treba navesti v vrstici za proizvodnjo plina iz plinarn.

13.	Koksarniški plin

Stranski proizvod pri pridobivanju koksarniškega koksa za proizvodnjo železa in jekla.

14.	Plavžni plin

Proizveden med izgorevanjem koksa v plavžih v železarski in jeklarski industriji. Je predelan in uporabljen kot gorivo delno znotraj obrata in delno v drugih procesih jeklarske industrije ali v elektrarnah, ki so primerno opremljene za njegov sežig. Količino goriva je treba navesti na osnovi bruto kalorične vrednosti.

15.	Plin v martinovki

Stranski proizvod pri proizvodnji jekla v martinovki, predelan, potem ko se vzame iz peči. Ta plin je poznan tudi pod imenom konvertorski plin, plin LD ali plin BOS.

16.	Črni premog

Izraz „črni premog“ se nanaša na premog z bruto kalorično vrednostjo, večjo od 23 865 kJ/kg (5 700 kcal/kg) na vlažen proizvod brez pepela, s povprečnim koeficientom odbojnosti vitrinita najmanj 0,6. Črni premog zajema vse energente od 1 do 3 skupaj (antracit, premog za koksanje in drugi bituminozni premog).

1.2 Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.

1.2.1 Sektor oskrbe in sektor transformacije

1.	Proizvodnja

1.1	Od tega: pod zemljo Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit/rjavi premog.

1.2	Od tega: dnevni kop Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit/rjavi premog.

Iz drugih virov

Razlikovati je treba med dvema podkategorijama:

—	predelano blato, zdrob in ostali nižjekakovostni proizvodi iz premoga, ki se jih ne da razporediti po vrsti premoga. To zajema premog, pridobljen iz kupov jalovine in drugih posod za odpadke,

—	zaloge goriva, proizvodnja katerega je zajeta v energetskih bilancah za druga goriva, obenem pa bo njegova poraba zabeležena v energetskih bilancah za premog.

2.1	Od tega: iz naftnih derivatov Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit/rjavi premog in šoto. Npr. dodajanje naftnega koksa premogu za koksanje za uporabo v koksarnah.

2.2	Od tega: iz zemeljskega plina Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit/rjavi premog in šoto. Npr. dodajanje zemeljskega plina plinu v plinarnah za neposredno končno porabo.

2.3	Od tega: iz obnovljivih virov Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit/rjavi premog in šoto. Npr. industrijski odpadki kot vezivno sredstvo pri proizvodnji briketov iz črnega premoga.

Uvoz

Izvoz

5.	Mednarodna pomorska skladišča

6.	Spremembe zalog Povečanje zalog se prikaže z negativnim številom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim številom.

7.	Bruto poraba

8.	Statistične razlike

9.	Celotni sektor transformacije Količine goriv, porabljenih za primarno ali sekundarno pretvorbo energije (npr. premoga v elektriko, koksarniškega plina v elektriko) ali za pretvorbo v pridobljene energente (npr. premog za koksanje v koks).

9.1	Od tega: elektrarne po glavni dejavnosti

9.2	Od tega: TE-TO po glavni dejavnosti

9.3	Od tega: toplarne po glavni dejavnosti

9.4	Od tega: elektrarne samoproizvajalke

9.5	Od tega: TE-TO samoproizvajalke

9.6	Od tega: toplarne samoproizvajalke

9.7	Od tega: briketarne

9.8	Od tega: koksarne

9.9	Od tega: obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB)

9.10	Od tega: plinarne

9.11

Od tega: plavži

Količine premoga za koksanje in/ali bituminoznega premoga (kar običajno ustreza vpihovanju premogovega prahu) ter koksa za koksanje, pretvorjenega v plavžih. Količine, porabljene kot gorivo za ogrevanje ali delovanje plavžev (npr. plavžni plin), se ne navedejo v sektorju transformacije, ampak kot poraba v energetskem sektorju.

9.12	Od tega: utekočinjanje premoga Oljni skrilavec in druge proizvode, pridobljene z utekočinjanjem, je treba navesti v skladu s poglavjem 4 te priloge.

9.13	Od tega: za mešani zemeljski plin Količine plinov iz premoga, pomešanega z zemeljskim plinom.

9.14	Od tega: drugje neopredeljeno – transformacija

1.2.2 Energetski sektor

1.	Celoten energetski sektor

1.1	Od tega: elektrarne, TE-TO in toplarne

1.2	Od tega: rudniki premoga

1.3	Od tega: briketarne

1.4	Od tega: koksarne

1.5	Od tega: obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB)

1.6	Od tega: plinarne

1.7	Od tega: plavži

1.8	Od tega: rafinerije nafte

1.9	Od tega: utekočinjanje premoga

1.10	Od tega: drugje neopredeljeno – energetika

2.	Izgube pri distribuciji Izgube pri prevozu in distribuciji ter izgorevanju industrijskih plinov.

3.	Skupna končna poraba

4.	Neenergetska raba skupaj

4.1	Od tega: industrijski sektor, sektor transformacije in energetski sektor Neenergetska raba v vseh industrijskih podsektorjih, podsektorjih transformacije in energetskih podsektorjih, npr. poraba premoga za proizvodnjo metanola in amoniaka.

4.1.1.

Pod 4.1, od tega: v petrokemičnem sektorju

Neenergetska raba, npr. poraba premoga kot surovine za proizvodnjo gnojil in kot surovine za druge petrokemične proizvode.

4.2	Od tega: prometni sektor Neenergetska raba v vseh prometnih podsektorjih.

4.3	Od tega: drugi sektorji Neenergetska raba v komercialnih in javnih storitvah, v gospodinjstvu, kmetijstvu in drugih drugje neopredeljenih sektorjih.

1.2.3 Specifikacija končne porabe energije

1.	Končna poraba energije

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: železniški promet

3.2	Od tega: notranja plovba

3.3	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

1.2.4 Uvoz in izvoz

Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi.

Ne velja za šoto, plinski koks, plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin in plin v martinovki.

1.2.5 Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote

Porabo samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne, TE-TO in toplarne.

Poraba samoproizvajalcev se loči po glavnih dejavnostih, navedenih v spodnji preglednici:

1.	Celoten energetski sektor

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: briketarne

1.3	Od tega: koksarne

1.4	Od tega: obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB)

1.5	Od tega: plinarne

1.6	Od tega: plavži

1.7	Od tega: rafinerije nafte

1.8	Od tega: utekočinjanje premoga

1.9	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije (vključno s petrokemijo)

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: železniški promet

3.2	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno

1.3 Kalorične vrednosti

Za naslednje glavne agregate se navedejo tako bruto kot neto kalorične vrednosti energentov, navedenih v odstavku 1.1.

Ne velja za plin v plinarnah, koksarniški plin, plavžni plin in plin v martinovki.

1.	Proizvodnja

Uvoz

Izvoz

4.	Porabljeno v koksarnah

5.	Porabljeno v plavžih

6.	Porabljeno v elektrarnah, TE-TO in toplarnah po glavni dejavnosti

7.	Porabljeno v industriji

8.	Za druge namene

1.4 Proizvodnja in zaloge v rudnikih premoga

Velja samo za črni premog in lignit/rjavi premog.

Navesti je treba naslednje količine:

1.	Pridobivanje s podzemnimi kopi

2.	Pridobivanje z dnevnimi kopi

3.	Iz drugih virov

4.	Zaloge na koncu obdobja

4.1	Od tega: zaloge v rudnikih

1.5 Merske enote

1.	Količine energije

103 ton

Izjema: za pline (plini iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, plin v martinovki) se energijska vrednost meri neposredno, zato se uporablja merska enota TJ (na osnovi bruto kaloričnih vrednosti).

2.	Kalorične vrednosti

MJ/t

1.6 Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

2. ZEMELJSKI PLIN

2.1 Zadevni energenti

To zbiranje podatkov velja za zemeljski plin, ki zajema pline, predvsem metan, v tekočem ali plinskem stanju, ki se pojavljajo v podzemnih nahajališčih.

Tu so zajeti tako „nevezani“ plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju, kot tudi „vezani“ plin, pridobljen skupaj s surovo nafto, in metan, pridobljen v rudnikih premoga (treskavi plin) ali v premogovem sloju (metan iz premoga).

Tu niso zajeti plini, ustvarjeni z anaerobno presnovo biomase (npr. mestni plin ali plin iz čistilnih naprav), niti plini iz plinarn.

2.2 Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

2.2.1 Sektor oskrbe in sektor transformacije

Za naslednje agregate je treba navesti količine, izražene v volumskih in energijskih enotah, ter bruto in neto kalorične vrednosti.

Domača proizvodnja

Vsa suha tržna proizvodnja znotraj nacionalnih meja, vključno s priobalno proizvodnjo. Proizvodnja se meri po prečiščenju ter ekstrakciji NGL in žvepla.

Niso zajete izgube pri pridobivanju in količine, ki so bile ponovno vnesene, izpuščene v ozračje ali ki so izgorele.

Zajete so količine, porabljene v okviru industrije zemeljskega plina; pri pridobivanju plina, v cevovodih in obratih za predelavo.

1.1	Od tega: vezani plin Zemeljski plin, pridobljen skupaj s surovo nafto.

1.2	Od tega: nevezani plin Zemeljski plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju.

1.3	Od tega: treskavi plin Metan, pridobljen v rudnikih premoga ali v premogovem sloju, prenesen na površino po cevovodih in porabljen v premogovnikih ali doveden do potrošnikov po cevovodih.

2.	Iz drugih virov Goriva, ki so pomešana z zemeljskim plinom in porabljena kot mešanica.

2.1	Od tega: iz naftnih derivatov LPG za izboljšanje kakovosti, npr. toplotne vrednosti.

2.2	Od tega: iz premoga Industrijski plin za mešanje z zemeljskim plinom.

2.3	Od tega: iz obnovljivih virov Biomasa za mešanje z zemeljskim plinom.

Uvoz

Izvoz

5.	Mednarodna pomorska skladišča

6.	Spremembe zalog Povečanje zalog se prikaže z negativnim številom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim številom.

7.	Bruto poraba

8.	Statistične razlike Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

Obnovljivi plin: začetne in končne zaloge

Količine plina za dostavo med ciklusom dodajanja in odvzemanja zalog. To velja za obnovljivi zemeljski plin, skladiščen v posebnih skladiščnih prostorih (izčrpana plinska in/ali naftna nahajališča, vodonosnik, solne jame, mešane jame ali drugo), in za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina. Varovalni plin (cushion gas) se ne upošteva.

Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

10.	Plin, izpuščen v ozračje Količina plina, izpuščenega v ozračje na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

11.	Plin, ki je bil sežgan Količina plina, sežganega na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

12.	Celoten sektor transformacije Količine goriv, porabljenih za primarno ali sekundarno pretvorbo energije (npr. zemeljskega plina v električno energijo) ali za pretvorbo v pridobljene energente (npr. iz zemeljskega plina v metanol).

12.1	Od tega: elektrarne po glavni dejavnosti

12.2	Od tega: elektrarne samoproizvajalke

12.3	Od tega: TE-TO po glavni dejavnosti

12.4	Od tega: TE-TO samoproizvajalke

12.5	Od tega: toplarne po glavni dejavnosti

12.6	Od tega: toplarne samoproizvajalke

12.7	Od tega: plinarne

12.8	Od tega: koksarne

12.9	Od tega: plavži

12.10

Od tega: pretvorba plina v tekočine

Količine zemeljskega plina, porabljenega kot surovina za pretvorbo v tekočine, npr. količine goriva, vnesenega v proces proizvodnje metanola za pretvorbo v metanol.

12.11

Od tega: neopredeljeno – transformacija

2.2.2 Energetski sektor

1.	Celoten energetski sektor

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3	Od tega: poraba v rafinerijah nafte

1.4	Od tega: koksarne

1.5	Od tega: plavži

1.6	Od tega: plinarne

1.7	Od tega: elektrarne, TE-TO in toplarne

1.8	Od tega: utekočinjanje (LNG) ali uplinjanje

1.9	Od tega: pretvorba plina v tekočine

1.10	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Izgube pri distribuciji in prevozu.

2.2.3 Specifikacija končne porabe energije

Za naslednje agregate je treba ločeno navesti porabo zemeljskih plinov za energetsko rabo in (kjer je ustrezno) neenergetsko rabo.

1.	Skupna končna poraba Končno porabo energije in neenergetsko porabo je v tem oddelku treba navesti ločeno.

2.	Prometni sektor

2.1	Od tega: cestni promet Stisnjeni zemeljski plin (CNG) in biomasa.

2.1.1

Od tega: delež bioplina v cestnem prometu

2.2	Od tega: cevovodni transport

2.3	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

3.	Industrijski sektor

3.1	Od tega: železo in jeklo

3.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

3.3	Od tega: neželezne kovine

3.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

3.5	Od tega: vozila in plovila

3.6	Od tega: stroji in naprave

3.7	Od tega: rudnine in kamnine

3.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

3.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

3.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

3.11	Od tega: gradbeništvo

3.12	Od tega: tekstilije in usnje

3.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

2.2.4 Uvoz in izvoz

Navesti je treba količine skupnega zemeljskega plina in delež utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), in sicer po državah izvora za uvoz in po namembnih državah za izvoz.

2.2.5 Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote

Porabo samoproizvajalk električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne samoproizvajalke, TE-TO samoproizvajalke in toplarne samoproizvajalke.

Poraba velja za naslednje obrate in dejavnosti:

1.	Celoten energetski sektor

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3	Od tega: poraba v rafinerijah nafte

1.4	Od tega: koksarne

1.5	Od tega: plinarne

1.6	Od tega: plavži

1.7	Od tega: obrati za utekočinjanje (LNG) in ponovno uplinjanje

1.8	Od tega: pretvorba plina v tekočine

1.9	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: cevovodni transport

3.2	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno

2.2.6 Zmogljivosti za skladiščenje plina

1.	Ime Ime lokacije skladiščnega prostora.

2.	Tip Vrsta skladiščnega prostora, npr. izčrpano plinsko polje, solne jame itd.

3.	Obratovalna zmogljivost Zmogljivost za skladiščenje plina skupaj, od česar se odšteje varovalni plin. Varovalni plin je skupna količina plina, stalno potrebnega za vzdrževanje primernega tlaka v rezervoarjih za podzemno skladiščenje in za ustrezno nabavo skozi ciklus odvzemanja zalog.

4.	Največji odvod Najvišja raven odvoda plina iz zadevnega skladiščnega prostora.

2.3 Merske enote

1.	Količine energije

Če ni drugače navedeno, se količine zemeljskega plina navedejo po svoji energijski vrednosti, tj. v TJ, na osnovi bruto kalorične vrednosti.

Kjer se zahtevajo fizične količine, je enota 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 oC, 101,325 kPa).

2.	Kalorične vrednosti

KJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 oC, 101,325 kPa).

3.	Obratovalna zmogljivost skladiščnega prostora

106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 oC, 101,325 kPa).

4.	Največji odvod

106 m3/dan pod referenčnimi pogoji (15 oC, 101,325 kPa).

2.4 Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

3. ELEKTRIČNA ENERGIJA IN TOPLOTA

3.1 Zadevni energenti

To poglavje zajema toploto in električno energijo.

3.2 Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tem poglavju, so pojasnjeni v Prilogi A. Opredelitve in enote iz poglavij 1, 2, 4 in 5 veljajo za energente iz skupine trdnih goriv in industrijskih plinov, zemeljskega plina, nafte in naftnih derivatov, obnovljivih virov energije in energije, pridobljene iz odpadkov.

3.2.1 Sektor oskrbe in sektor transformacije

V tem poglavju veljajo naslednje posebne opredelitve za agregate v zvezi z električno energijo in toploto:

—	Bruto proizvodnja električne energije: vsota električne energije, proizvedene v vseh zadevnih postajah za proizvodnjo električne energije (vključno s črpalnimi hidroelektrarnami) in merjene na izhodnih sponkah glavnih generatorjev.

—

Bruto proizvodnja toplote: skupna količina toplote, proizvedene v obratu, vključno s toploto za pomožne naprave, ki uporabljajo vročo tekočino (ogrevanje prostorov, ogrevanje z utekočinjenim gorivom itd.), z izgubami pri izmenjavi toplote v obratu/mreži, pa tudi s toploto, uporabljeno kot primarno obliko energije v kemijskih procesih.

—	Neto proizvodnja električne energije: bruto proizvodnja električne energije, od katere se odštejejo električna energija, ki jo porabijo pomožne naprave za proizvodnjo električne energije, in izgube v glavnih transformatorjih.

—	Neto proizvodnja toplote: količina toplote, dobavljene v distribucijsko omrežje in izračunana z merjenjem vstopnih in izstopnih toplotnih tokov.

Agregate, naštete v naslednji preglednici, je treba navesti ločeno za elektrarne po glavni dejavnosti in elektrarne samoproizvajalke. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba bruto in neto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za elektrarne, za TE-TO in za toplarne, in sicer za naslednje agregate:

1.	Skupna proizvodnja

1.1	Od tega: jedrska energija

1.2	Od tega: hidroenergija

1.2.1.

Od tega: delež hidroenergije, proizvedene v črpalnih hidroelektrarnah

1.3	Od tega: geotermalna energija

1.4	Od tega: sončna energija

1.5	Od tega: energija plimovanja, valov, morja

1.6	Od tega: vetrna energija

1.7	Od tega: goriva Goriva, ki se lahko vžgejo ali gorijo, tj. reagirajo s kisikom tako, da se ustvari občutno zvišanje temperature, ter z izgorevanjem lahko neposredno proizvajajo električno energijo in/ali toploto.

1.8	Od tega: toplotne črpalke Toplota, proizvedena s toplotnimi črpalkami, se upošteva samo v primeru, da je prodana tretjim osebam (tj. v primerih, ko gre za proizvodnjo v sektorju transformacije).

1.9	Od tega: električni grelci Količine toplote, proizvedene z električnimi grelci, če je toplota prodana tretjim osebam.

1.10	Od tega: toplota pri kemijskih procesih Toplota, ki nastaja pri procesih, pri katerih se energija ne dodaja, npr. pri kemijski reakciji. Ni zajeta odpadna toplota, ki nastane pri procesih, v katerih se dodaja energija; to je treba navesti kot toploto, proizvedeno iz ustreznega goriva.

1.11	Od tega: drugi viri – električna energija (navedite)

Agregate, naštete v naslednji preglednici, je treba navesti kot skupne vrednosti, kjer je to ustrezno, za električno energijo in za toploto posebej. Za prve tri agregate je treba količine izračunati na podlagi vrednosti, navedenih v prejšnji preglednici, in s katerimi se morajo te količine ujemati.

1.	Bruto proizvodnja skupaj

2.	Lastna poraba obrata

3.	Neto proizvodnja skupaj

4.	Uvoz Glej tudi razlago pod točko 5 (Izvoz).

5.	Izvoz Za količine električne energije se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Če je električna energija prepeljana skozi državo, je treba količino te energije navesti tako pri uvozu kot pri izvozu.

6.	Poraba toplotnih črpalk

7.	Poraba električnih kotlov

8.	Poraba v črpalnih hidroelektrarnah

9.	Poraba za proizvodnjo električne energije

10.

Oskrba z energijo

Za električno energijo: vsota neto proizvodnje električne energije, ki so jo proizvedle vse elektrarne v državi, od katere se odšteje količina, porabljena hkrati za toplotne črpalke, električne parne kotle in črpanje, ter odšteje ali prišteje količina električne energije za izvoz v tujino ali uvoz iz tujine.

Za toploto: vsota neto proizvodnje toplote za prodajo, ki so jo ustvarili vsi obrati v državi, od katere se odšteje količina toplote, porabljene za proizvodnjo električne energije, ter odšteje ali prišteje količina toplote za izvoz v tujino ali uvoz iz tujine.

11.	Izgube pri prenosu in distribuciji Vse izgube pri prenosu in distribuciji električne energije in toplote. Pri električni energiji so vključene izgube v transformatorjih, ki se ne štejejo za sestavni del elektrarn.

12.	Skupna poraba (izračunana)

13.	Statistična razlika

14.	Skupna poraba (zabeležena)

Proizvedeno električno energijo, prodano toploto in porabljene količine goriva, vključno z njihovo ustrezno skupno energijo (na osnovi njihove neto kalorične vrednosti, razen za zemeljski plin, pri katerem se upošteva bruto kalorična vrednost) iz goriv, naštetih v naslednji preglednici, je treba navesti ločeno za elektrarne po glavni dejavnosti in za elektrarne samoproizvajalke. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba to proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno za elektrarne, za TE-TO in za toplarne, kjer je to ustrezno.

1.	Trdna goriva in industrijski plini:

1.1

Antracit

1.2	Premog za koksanje

1.3	Drugi bituminozni premog

1.4	Sub-bituminozni premog

1.5	Lignit/rjavi premog

1.6

Šota

1.7	Briketi iz črnega premoga

1.8	Koks za koksarne

1.9	Plinski koks

1.10	Katran iz črnega premoga

1.11	BKB (briketi iz rjavega premoga)

1.12	Plin iz plinarn

1.13	Koksarniški plin

1.14	Plavžni plin

1.15	Plin v martinovki

2.	Nafta in naftni derivati:

2.1	Surova nafta

2.2

NGL

2.3	Plin iz rafinerije

2.4

UNP

2.5	Primarni bencin

2.6	Kerozinsko reaktivno gorivo

2.7	Drugi kerozini

2.8	Plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja)

2.9	Težko kurilno olje

2.10	Bitumen (vključno z Orimulsionom)

2.11	Petrolkoks

2.12	Drugi naftni derivati

3.	Zemeljski plin

4.	Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov

4.1	Industrijski odpadki (neobnovljivi)

4.2	Komunalni odpadki (obnovljivi)

4.3	Komunalni odpadki (neobnovljivi)

4.4	Les in druga trdna biomasa

4.5	Deponijski plin

4.6	Plin iz čistilnih naprav

4.7	Drugi bioplini

4.8	Tekoča biogoriva

3.2.2 Poraba električne energije in toplote v energetskem sektorju

1.	Celoten energetski sektor Ne vključuje lastne porabe elektrarn in toplarn, toplotnih črpalk in električnih grelcev.

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3	Od tega: briketarne

1.4	Od tega: koksarne

1.5	Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.6	Od tega: plinarne

1.7	Od tega: plavži

1.8	Od tega: rafinerije nafte

1.9	Od tega: jedrska industrija

1.10	Od tega: obrati za utekočinjanje

1.11	Od tega: obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje

1.12	Od tega: obrati za uplinjanje (bioplin)

1.13	Od tega: pretvorba plina v tekočine

1.14	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

3.2.3 Specifikacija končne porabe energije

1.	Industrijski sektor

1.1	Od tega: železo in jeklo

1.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

1.3	Od tega: neželezne kovine

1.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

1.5	Od tega: vozila in plovila

1.6	Od tega: stroji in naprave

1.7	Od tega: rudnine in kamnine

1.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

1.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

1.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

1.11	Od tega: gradbeništvo

1.12	Od tega: tekstilije in usnje

1.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

2.	Prometni sektor

2.1	Od tega: železniški promet

2.2	Od tega: cevovodni transport

2.3	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

3.	Gospodinjstva

4.	Komercialne in javne storitve

5.	Kmetijstvo/gozdarstvo

Ribištvo

7.	Drugje neopredeljeno – drugo

3.2.4 Uvoz in izvoz

Uvoz in izvoz količin električne energije in toplote po državah.

3.2.5 Neto proizvodnja električne energije in neto proizvodnja toplote samoproizvajalcev

Neto proizvodnjo električne energije in neto proizvodnjo toplote samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za TE-TO, elektrarne in toplarne za naslednje obrate ali dejavnosti:

1.	Celoten energetski sektor

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3	Od tega: briketi iz črnega premoga

1.4	Od tega: koksarne

1.5	Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.6	Od tega: plinarne

1.7	Od tega: plavži

1.8	Od tega: rafinerije nafte

1.9	Od tega: obrati za utekočinjanje

1.10	Od tega: obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje

1.11	Od tega: obrati za uplinjanje (bioplin)

1.12	Od tega: pretvorba plina v tekočine

1.13	Od tega: obrati za proizvodnjo oglja

1.14	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Vsi drugi sektorji: upošteva se seznam agregatov pod točko 3.2.3 „Specifikacija končne porabe energije“.

3.2.6 Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote

Porabo samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne samoproizvajalke, TE-TO samoproizvajalke in toplarne samoproizvajalke.

Za trdna goriva in industrijske pline, ki jih porabijo samoproizvajalci, je treba navesti količine za naslednje energente: antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit/rjavi premog, šoto, brikete iz črnega premoga, koksarniški koks, katran iz črnega premoga, BKB/PB, plin iz plinarn, plavžni plin in plin v martinovki. Porabljene količine je treba navesti za obrate na področjih naslednjih dejavnosti:

1.	Celoten energetski sektor

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: briketarne

1.3	Od tega: koksarne

1.4	Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.5	Od tega: plinarne

1.6	Od tega: plavži

1.7	Od tega: rafinerije nafte

1.8	Od tega: utekočinjanje premoga

1.9	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: železniški promet

3.2	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno

Za naftne derivate, ki jih porabijo samoproizvajalci, je treba navesti količine za naslednje energente: surovo nafto, NGL, plin iz rafinerije, UNP, primarni bencin, kerozinsko reaktivno gorivo, druge kerozine, plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja), težko kurilno olje, bitumen (vključno z Orimulsionom), petrolkoks in druge naftne derivate. Porabljene količine je treba navesti za obrate na področjih naslednjih dejavnosti:

1.	Celoten energetski sektor

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3	Od tega: koksarne

1.4	Od tega: plavži

1.5	Od tega: plinarne

1.6	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: cevovodni transport

3.2	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno

Za zemeljski plin, ki ga porabijo samoproizvajalci, je treba navesti količine za obrate na področjih naslednjih dejavnosti:

1.	Celoten energetski sektor

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3	Od tega: poraba v rafinerijah nafte

1.4	Od tega: koksarne

1.5	Od tega: plinarne

1.6	Od tega: plavži

1.7	Od tega: obrati za utekočinjanje (LNG) in ponovno uplinjanje

1.8	Od tega: pretvorba plina v tekočine

1.9	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: cevovodni transport

3.2	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji:

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno

Za obnovljive vire energije in energijo, pridobljeno iz odpadkov, ki jih porabijo samoproizvajalci, je treba navesti količine za naslednje energente: geotermalno energijo, solarno termično energijo, industrijske odpadke (neobnovljive), komunalne odpadke (obnovljive), komunalne odpadke (neobnovljive), les in drugo trdno biomaso, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav, druge biopline in tekoča biogoriva. Porabljene količine je treba navesti za obrate na področjih naslednjih dejavnosti:

1.	Celoten energetski sektor

1.1	Od tega: obrati za uplinjanje

1.2	Od tega: rudniki premoga

1.3	Od tega: briketarne

1.4	Od tega: koksarne

1.5	Od tega: rafinerije nafte

1.6	Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.7	Od tega: plinarne

1.8	Od tega: plavži

1.9	Od tega: obrati za proizvodnjo oglja

1.10	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: železniški promet

3.2	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji:

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno

3.3 Strukturni podatki o proizvodnji električne energije in toplote

3.3.1 Največja neto električna moč in največja obremenitev

Moč je treba navesti za 31. december zadevnega poročevalnega leta.

Zajeta je električna moč elektrarn in TE-TO.

Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne. Največja obremenitev je najvišja vrednost moči, porabljena ali oddana v okviru omrežja ali več omrežij znotraj države.

Naslednje količine je treba navesti samo za omrežje:

Skupaj

Jedrska

Hidro

3.1	Od tega: črpalne hidroelektrarne

4.	Geotermalna

Sončna

6.	Plimovanje, valovi, morje

Veter

Goriva

8.1	Od tega: para

8.2	Od tega: notranje izgorevanje

8.3	Od tega: plinska turbina

8.4	Od tega: kombinirani ciklični motorji

8.5	Od tega: drugo V primeru navedbe opredeliti.

9.	Največja obremenitev

10.	Razpoložljiva moč pri največji obremenitvi

11.	Datum in ura največje obremenitve

3.3.2 Največja neto električna moč goriv

Največjo neto električno moč je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce ter ločeno za vsako vrsto obrata na eno gorivo ali na različna goriva iz spodnje preglednice. Za vse obrate na različna goriva je treba dodati podatke o tem, katere vrste goriva so uporabljene kot primarne in katere kot alternativne.

1.	Obrati na eno gorivo:

1.1	Na premog ali proizvode iz premoga Zajeti so koksarniški plin, plavžni plin in plin v martinovki.

1.2	Na tekoča goriva Zajet je plin iz rafinerije.

1.3	Na zemeljski plin Zajet je plin iz plinarn.

1.4

Na šoto

1.5	Na obnovljiva goriva in odpadke

2.	Na različna goriva, trdna in tekoča

3.	Na različna goriva, trdna goriva in zemeljski plin

4.	Na različna goriva, tekoča goriva in zemeljski plin

5.	Na različna goriva, trdna in tekoča goriva ter zemeljski plin

Sistemi na več goriv zajemajo samo enote, ki lahko stalno delujejo z izgorevanjem več kot ene vrste goriva. Obrate z ločenimi enotami, ki uporabljajo različna goriva, je treba razporediti v ustrezne kategorije obratov na eno gorivo.

3.4 Merske enote

1.	Količine energije

Električna energija: GWh

Toplota: TJ

Trdna goriva in industrijski plini: upoštevajo se merske enote iz poglavja 1 te priloge.

Zemeljski plin upoštevajo se merske enote iz poglavja 2 te priloge.

Nafta in naftni derivati: upoštevajo se merske enote iz poglavja 4 te priloge.

Obnovljivi viri energije in odpadki: upoštevajo se merske enote iz poglavja 5 te priloge.

Moč

Moč proizvodnje električne energije: MWe

Moč proizvodnje toplote: MWt

3.5 Odstopanja in izjeme

Za Francijo veljajo odstopanja glede navedbe agregatov v zvezi s toploto. Ta odstopanja prenehajo veljati, kakor hitro jih more Francija navesti, v vsakem primeru pa najpozneje 4 leta po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

4. NAFTA IN NAFTNI DERIVATI

4.1 Zadevni energenti

Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:

Energent

Opredelitev

1.	Surova nafta

Surova nafta je mineralno olje naravnega izvora, ki ga sestavljajo ogljikovodiki z nečistočami, kot je žveplo. V normalnih temperaturah okolja in atmosferskega tlaka obstaja v tekočem stanju, njene lastnosti (gostota, viskoznost itd.) so zelo spremenljive. Ta kategorija vključuje tudi kondenzate iz vezanega ali nevezanega plina na črpališčih, kjer se mešajo s surovo nafto.

NGL

NGL-ji so tekoči ali utekočinjeni ogljikovodiki, pridobljeni iz zemeljskega plina v obratih za ločevanje ali obratih za predelavo plina. Kondenzati zemeljskega plina zajemajo etan, propan, butan (normalni in izo-), (izo)pentan in pentane plus (imenovani tudi naravni bencin ali kondenzat.

3.	Rafinerijske surovine

Rafinerijske surovine so proizvodi iz obdelane nafte, namenjene za nadaljnjo obdelavo (npr. kurilno olje, pridobljeno z neposredno destilacijo, ali vakuumsko plinsko olje), razen za mešanje. V nadaljnjem procesiranju se pretvorijo v en del ali več delov in/ali v končne proizvode. Ta opredelitev zajema tudi povratke iz petrokemične industrije v rafinerijo (npr. pirolitični gazolin, frakcije C4, plinsko olje in frakcije kurilnega olja).

4.	Aditivi/oksidanti

Aditivi so nekarbonatne substance, ki so dodane ali primešane proizvodom zaradi izboljšanja njihovih lastnosti (oktanskega in cetanskega števila ter lastnosti v hladnem okolju itd.):

—	oksidanti, kot so alkoholi (metanol, etanol) in etri (kot so MTBE (metil-terciarni-butileter), ETBE (etil-terciarni-butileter) in TAME (terciarni-amil-metileter)),

—	estri (npr. oljna ogrščica ali dimetilester itd.),

—	kemične spojine (kot so tetrametil, tetraetil in detergenti).

Opomba: Količine aditivov/oksidantov (alkoholi, etri, estri in druge kemične spojine), navedene v tej kategoriji, morajo ustrezati količinam, namenjenim za mešanje z gorivi, ali količinam, uporabljenim kot gorivo.

4.1	Od tega: biogoriva

Biobencin in biodizel. Uporablja se opredelitev iz poglavja 5 (Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov).

V tej kategoriji je treba navesti količine biogoriv in ne skupnega volumna tekočin, ki nastanejo z mešanjem z biogorivi.

Ni zajeto trgovanje z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki); te je treba navesti v poglavju 5. Biogoriva, ki so del transportnih goriv, je treba navesti pri ustreznem proizvodu

5.	Drugi ogljikovodiki

Sintetična nafta, ki je pridobljena iz katranskega peska, oljnega skrilavca itd., tekočin iz utekočinjenega premoga (glej poglavje 1), proizvodnja tekočin s pretvorbo zemeljskega plina v bencin (glej poglavje 2), vodik in emulgirana olja (npr. Orimulsion).

Ni zajeta proizvodnja oljnega skrilavca, za katero se uporablja poglavje 1.

Proizvodnjo oljnega skrilavca (sekundarni proizvod) je treba navesti v kategoriji „Iz drugih virov“, „Drugi ogljikovodiki“.

6.	Plin iz rafinerije (neutekočinjeni)

Plin iz rafinerije zajema mešanico nezgostljivih plinov, ki jih sestavljajo predvsem vodik, metan, etan in nenasičeni ogljikovodiki, ki se pridobijo med destilacijo surove nafte ali obdelovanjem naftnih derivatov (npr. kreking) v rafinerijah. Sem spadajo tudi povratki plinov iz petrokemične industrije.

Etan

Etan (C2H6) je enoverižni ogljikovodik, pridobljen iz zemeljskega plina in plina iz rafinerije.

UNP

UNP-ji so lahki parafinski ogljikovodiki, pridobljeni med rafiniranjem ter v obratih za stabilizacijo surove nafte in obdelavo zemeljskega plina. Sestavljeni so predvsem iz propana (C3H8) in butana (C4Hl0) ali iz kombinacije obeh. Zajemajo lahko tudi propilen, butilen, izopropilen in izobutilen. UNP-ji so za transport in skladiščenje običajno utekočinjeni pod tlakom.

9.	Primarni bencin

Primarni bencin je surovina za petrokemično industrijo (npr. proizvodnja etilena ali aromatov) ali za proizvodnjo bencina z reformingom ali izomerizacijo v rafineriji.

Primarni bencin zajema materiale v območju destilacije med 30 oC in 210 oC ali v delu tega območja.

10.	Motorni bencin

Motorni bencin je sestavljen iz mešanice lahkih ogljikovodikov, pridobljen z destilacijo pri temperaturi med 35 oC in 215 oC. Uporablja se kot gorivo za motorje na prisilni vžig za kopenski promet. Motorni bencin lahko zajema aditive, oksidante in sredstva za povečanje oktanskega števila, vključno s svinčevimi spojinami, kot sta TEL (tetraetil svinec) in TML (tetrametil svinec).

Zajema sestavine za mešanje z motornim bencinom (ne zajema aditivov/oksidantov), npr. alkile, izomere, reformate, krekiran bencin, ki bo uporabljen kot motorni bencin.

10.1	Od tega: biobencin

Uporablja se opredelitev iz poglavja 5 (Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov).

11.	Letalski bencin

Motorni bencin, posebej obdelan za letalske batne motorje, z oktanskim številom, primernim za motor, zmrziščem pri –60 oC in območjem destilacije običajno med 30 oC in 180 oC.

12.	Bencinsko reaktivno gorivo (petrolejsko reaktivno gorivo ali JP4)

Sem spadajo vsa lahka olja iz ogljikovodikov za energetske enote letalskih turbin, pridobljena z destilacijo pri temperaturi med 100 oC in 250 oC. Pridobijo se z mešanjem kerozinov in bencina ali primarnih bencinov, in sicer tako, da aromati ne presegajo 25 % volumna, parni tlak pa je med 13,7 kPa in 20,6 kPa.

13.	Reaktivno letalsko gorivo

Destilat za energetske enote letalskih turbin. Ima enake značilnosti destilacije med 150 oC in 300 oC (običajno ne nad 250 oC) in plamenišče kot kerozin. Poleg tega ima nekatere posebnosti (npr. zmrzišče), ki jih je določilo Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA).

Zajema sestavine za mešanje s kerozinom.

14.	Drugi kerozini

Rafinirani naftni destilat, ki se uporablja v drugih sektorjih kot v letalskem prometu. Destilacija poteka med 150 oC in 300 oC.

15.	Plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja)

Plinsko olje/dizelsko gorivo je predvsem vmesni destilat, pridobljen z destilacijo med 180 oC in 380 oC. Zajema sestavine za mešanje. Na voljo je več kakovostnih stopenj, odvisno od uporabe:

15.1	Od tega: dizelsko gorivo za motorna vozila

Dizelsko gorivo za motorna vozila z dizelskim motorjem (avtomobili, tovornjaki itd.), običajno z nizko vsebnostjo žvepla;

15.1.1

Pod 15.1, od tega: biodizel

Uporablja se opredelitev iz poglavja 5 (Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov).

15.2	Od tega: plinsko olje za ogrevanje in drugo plinsko olje

Lahko olje za ogrevanje za industrijsko in komercialno rabo, plinsko olje za pogon plovil in plinsko olje za železniški promet, drugo plinsko olje, vključno s težkimi plinskimi olji, pridobljenimi z destilacijo med 380 oC in 540 oC in ki se uporabljajo kot petrokemične surovine.

16.	Kurilno olje

Vsi ostanki (težkih) kurilnih olj (vključno s tistimi, ki so bila pridobljena z mešanjem). Kinematična viskoznost je nad 10 cSt pri 80 oC. Plamenišče je vedno nad 50 oC in gostota je vedno večja od 0,90 kg/l.

16.1	Od tega: z nizko vsebnostjo žvepla

Težko kurilno olje z vsebnostjo žvepla manj kot 1 %.

16.2	Od tega: z visoko vsebnostjo žvepla

Težko kurilno olje z vsebnostjo žvepla 1 % ali več.

17.	Beli špirit in SBP

Rafinirani vmesni destilati z enakim območjem destilacije kot pri primarnem bencinu/kerozinu. Delijo se na:

—

posebne bencine (SBP): lahka olja, pridobljena z destilacijo med 30 oC in 200 oC. Obstaja 7 ali 8 kakovostnih stopenj posebnih bencinov glede na razvrstitev v območju destilacije. Kakovostne stopnje so opredeljene glede na temperaturno razliko med destilacijskimi točkami od 5 % in 90 % volumna (kar je več kot 60 oC),

—	beli špirit: posebni bencin s plameniščem nad 30 oC. Destilacijsko območje belega špirita je med 135 oC in 200 oC.

18.

Maziva

Maziva so ogljikovodiki, nastali iz destilatov ali ostanka; uporabljajo se pretežno za zmanjševanje trenja med površinami.

Zajete so vse končne oblike mazivnih olj, od vretenskega do cilindričnega olja in olj, ki se uporabljajo v masteh, motornih oljih in vseh kakovostnih stopnjah osnovnih olj za maziva.

19.

Bitumen

Trd, poltrd ali viskozen ogljikovodik koloidne strukture, rjave do črne barve; je ostanek destilacije surove nafte, pridobljen z vakuumsko destilacijo ostankov olj pri atmosferski destilaciji. Bitumen se pogosto imenuje asfalt in se uporablja predvsem za gradnjo cest in za strešni material.

Sem spadata tekoči in rezan bitumen.

20.	Parafinski voski

To so nasičeni alifatski ogljikovodiki. Ti voski so ostanki, pridobljeni pri odstranjevanju voska v mazivnih oljih. Imajo kristalinsko strukturo, ki je bolj ali manj groba, glede na kakovostno stopnjo. Njihove glavne lastnosti: so brez barve in vonja, prosojni, s tališčem nad 45 oC.

21.	Petrolkoks

Črni trdni stranski proizvod, dobljen zlasti s krekiranjem in karbonizacijo ostankov surovine, iz ostankov vakuumske destilacije, katrana in smol v procesih, kot je prekinjeno ali neprekinjeno koksanje (delayed coking ali fluid coking). Sestoji predvsem iz ogljika (90 do 95 %) in ima nizko vsebnost pepela. Uporablja se kot surovina v koksarnah v jeklarski industriji, za ogrevanje, za izdelavo elektrod in proizvodnjo kemikalij. Dve najpomembnejši kakovostni stopnji sta „surovi koks“ in „kalcinirani koks“.

Zajema „koks kot katalizator“, ki se med rafiniranjem nalaga na katalizator; ta koks ni obnovljiv in se običajno uporabi za gorivo v rafineriji.

22.	Drugi proizvodi

Vsi proizvodi, ki zgoraj niso bili posebej navedeni, na primer katran in žveplo.

Zajema aromate (npr. BTX ali benzen, toluen in ksilen) in nenasičene ogljikovodike (npr. propilen), proizvedene v rafinerijah.

4.2 Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

4.2.1 Sektor oskrbe in sektor transformacije

Naslednja preglednica se nanaša samo na surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive, biogoriva in druge ogljikovodike:

1.	Domača proizvodnja Se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva.

2.	Iz drugih virov Aditivi, biogoriva in drugi ogljikovodiki, katerih proizvodnja je že zajeta v drugih bilancah v zvezi z gorivom. Se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine.

2.1	Od tega: iz premoga Zajema tekočine, proizvedene v obratih za utekočinjanje premoga, in proizvodnjo tekočin v koksarnah.

2.2	Od tega: iz zemeljskega plina Proizvodnja sintetičnega bencina lahko vključuje zemeljski plin kot surovino. Količina plina za proizvodnjo metanola se navede v skladu s poglavjem 2, količina prejetega metanola pa se navede v tej kategoriji.

2.3	Od tega: iz obnovljivih virov Zajeta so biogoriva, ki se uporabljajo za mešanje s transportnimi gorivi. Proizvodnja se navede v skladu s poglavjem 5, količine za mešanje pa se navedejo v tej kategoriji.

3.	Povratki iz petrokemičnega sektorja Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam v postopek procesiranja, mešanja ali prodaje. Običajno so to stranski proizvodi petrokemične industrije. Uporablja se samo za petrokemične surovine.

4.	Prenos proizvodov Uvoženi naftni proizvodi, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom, ker se uporabijo izključno kot rafinerijske surovine v procesu predelave. Uporablja se samo za petrokemične surovine.

Uvoz in izvoz

Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL je treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih je treba navesti državo končnega prejema.

Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih proizvodov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije.

Opomba: vso trgovanje z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki), bi moralo biti navedeno v vprašalniku o obnovljivih virih energije.

Ponoven izvoz nafte, uvožene za proces predelave znotraj območij pod carinskim nadzorom, je treba navesti pri izvozu proizvoda iz države, kjer je bila nafta predelana, v namembno državo.

6.	Neposredna uporaba Surova nafta, NGL, aditivi in kisikove spojine (vključno z biogorivi) in drugi ogljikovodiki, ki so bili uporabljeni neposredno, brez obdelave v petrokemičnih rafinerijah. Zajeta je surova nafta, uporabljena za proizvodnjo električne energije.

7.	Spremembe zalog Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

8.	Izračunana poraba v rafinerijah Skupna količina proizvoda, ki je bil po izračunu obdelan v rafineriji. Ta količina se opredeli kot: domača proizvodnja + iz drugih virov + povratki iz industrije + prenos proizvodov + uvoz – izvoz – neposredna uporaba + spremembe zalog

9.	Statistične razlike Izračunane količine, porabljene v rafineriji, minus zabeležene količine, porabljene v rafineriji.

10.	Zabeležena poraba v rafineriji Količine, izmerjene kot poraba v rafinerijah.

11.	Izgube v rafinerijah Razlika med porabo rafinerije (zabeleženo) in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase.

12.

Začetna in končna raven zalog skupaj na nacionalnem ozemlju

Vse zaloge na nacionalnem ozemlju, vključno z vladnimi zalogami, zalogami glavnih porabnikov ali organizacij, ki skladiščijo zaloge, zaloge na krovu plovil, ki vstopajo na ozemlje, zaloge na območjih pod carinskim nadzorom in zaloge za tretje osebe, v okviru dvostranskih vladnih sporazumov ali ne. Začetna in končna raven se nanašata na prvi oziroma zadnji dan poročevalskega obdobja.

13.	Neto kalorična vrednost Proizvodnja, uvoz in izvoz ter skupno povprečje.

Naslednja preglednica se uporablja samo za končne proizvode (plin iz rafinerije, etan, UNP, primarni bencin, motorni bencin, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, kerozinsko reaktivno gorivo, drugi kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo, kurilno olje z nizko in visoko vsebnostjo žvepla, beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinski voski, petrolkoks in drugi proizvodi). Neposredno uporabljena surova nafta in NGL se upoštevata pri dostavi končnih proizvodov in prenosih med proizvodi:

Prejeti primarni proizvodi

Zajete so količine surove nafte (vključno s kondenzati), domačega izvora ali uvožene, in količine NGL domačega izvora, uporabljene neposredno, brez obdelave v rafineriji nafte, ter količine povratkov iz petrokemične industrije, ki so kljub temu, da niso primarno gorivo, uporabljene neposredno.

2.	Bruto proizvodnja rafinerije Proizvodnja končnih proizvodov v rafineriji ali obratih za mešanje. Izgube pri rafiniranju niso zajete, vključena pa je lastna poraba rafinerije.

3.	Reciklirani proizvodi Končni proizvodi, ki so ponovno dani na tržišče, potem ko so bili dostavljeni končnim uporabnikom (npr. uporabljena maziva, ki so ponovno obdelana). Te količine je treba razlikovati od petrokemičnih povratkov.

Lastna poraba rafinerij

Naftni proizvodi, porabljeni za delovanje rafinerije.

Niso zajeti proizvodi, ki jih uporabljajo naftne družbe za druge namene kot za rafiniranje, npr. v tankih ali tankerjih za prevoz nafte.

Zajeta so goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo.

4.1	Od tega: poraba za proizvodnjo električne energije Količine, porabljene za proizvodnjo električne energije v obratih rafinerije.

4.2	Od tega: poraba za proizvodnjo toplote in električne energije Količine, porabljene v TE-TO v rafinerijah.

5.	Uvoz in izvoz

6.	Mednarodna pomorska skladišča

Reklasifikacija proizvodov

Količine, ki so bile reklasificirane zaradi spremembe lastnosti proizvoda ali zaradi mešanja z drugim proizvodom.

Negativna vrednost za določen proizvod se mora izravnati s pozitivno(-imi) vrednostjo(-mi) za drug proizvod ali druge proizvode in obratno; skupni neto učinek mora biti enak nič.

8.	Prenos proizvodov Uvoženi naftni proizvodi, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji.

9.	Spremembe zalog Povečanje zalog se vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

10.	Izračunana bruto notranja dobava Ta dobava se opredeli kot: prejeti primarni proizvodi + bruto proizvodnja rafinerije + reciklirani proizvodi – lastna poraba rafinerij + uvoz – izvoz – mednarodna pomorska skladišča + reklasifikacija proizvodov – prenos proizvodov + spremembe zalog.

11.	Statistična razlika Izračunana bruto notranja dobava minus zabeležena bruto notranja dobava.

12.

Zabeležena bruto notranja dobava

Zabeležena dobava končnih naftnih proizvodov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg.

Ta številka se lahko razlikuje od izračunane številke zaradi razlik v področju uporabe in/ali razlik v opredelitvah v različnih sistemih poročanja.

12.1	Od tega: bruto dobava za petrokemični sektor Količine goriv, dobavljenih za petrokemični sektor.

12.2	Od tega: energetska raba v petrokemičnem sektorju Količine nafte, porabljene kot gorivo za petrokemične procese, kot je parni kreking.

12.3

Od tega: neenergetska raba v petrokemičnem sektorju

Količine nafte, porabljene v petrokemičnem sektorju za proizvodnjo etilena, propilena, butilena, sinteznega plina, aromatov, butadiena in drugih surovin na osnovi ogljikovodikov v procesih, kot sta parni kreking in parni reforming, in količine, porabljene v obratih za proizvodnjo aromatov. Niso zajete količine nafte, porabljene kot gorivo.

13.	Povratki iz petrokemičnega sektorja v rafinerije

14.

Začetne in končne ravni zalog

15.	Spremembe zalog v javnih podjetjih Spremembe zalog v javnih podjetjih, ki niso vštete v ravni in spremembah zalog, navedenih drugje. Povečanje zalog se vpiše z negativnim številom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim številom. Zajeta sta surova nafta in neposredno uporabljen NGL, če je ustrezno.

16.	Neto kalorična vrednost bruto notranje dobave

Za sektor transformacije se za vsa goriva, razen za petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike, vendar vključno z gorivi, porabljenimi za neenergetske namene (petrolkoks in drugo; navesti ločeno), uporabijo naslednji agregati:

1.	Celoten sektor transformacije Skupne količine goriv, porabljenih za primarno ali sekundarno pretvorbo energije.

1.1	Od tega: proizvajalci po glavni dejavnosti – elektrarne

1.2	Od tega: elektrarne samoproizvajalke

1.3	Od tega: proizvajalci po glavni dejavnosti – TE-TO

1.4	Od tega: TE-TO samoproizvajalke

1.5	Od tega: proizvajalci po glavni dejavnosti – toplarne

1.6	Od tega: toplarne samoproizvajalke

1.7	Od tega: plinarne/obrati za uplinjanje

1.8	Od tega: mešani zemeljski plin

1.9	Od tega: koksarne

1.10	Od tega: plavži

1.11	Od tega: petrokemična industrija

1.12	Od tega: briketarne

1.13	Od tega: drugje neopredeljeno – pretvorba

4.2.2 Energetski sektor

Za energetski sektor se za vsa goriva, razen za petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike, vendar vključno z gorivi, porabljenimi za neenergetske namene (petrolkoks in drugo; navesti ločeno), uporabijo naslednji agregati:

1.	Celoten energetski sektor Skupna količina, porabljena kot energija v energetskem sektorju.

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3	Od tega: koksarne

1.4	Od tega: plavži

1.5	Od tega: plinarne

1.6	Od tega: elektrarne Elektrarne, TE-TO in toplarne.

1.7	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Izgube pri distribuciji Izgube izven rafinerije zaradi prevoza in distribucije. Zajete so izgube v cevovodih.

4.2.3 Specifikacija končne porabe energije

Za specifikacijo končne porabe energije se za vsa goriva, razen za petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike, vendar vključno z gorivi, porabljenimi za neenergetske namene (petrolkoks in drugo; navesti ločeno), uporabijo naslednji agregati:

1.	Končna poraba energije

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Transportni sektor

3.1	Od tega: mednarodni letalski promet

3.2	Od tega: notranji letalski promet

3.3	Od tega: cestni promet

3.4	Od tega: železniški promet

3.5	Od tega: notranja plovba

3.6	Od tega: cevovodni transport

3.7	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

5.	Neenergetska raba skupaj Količine, uporabljene kot surovine v različnih sektorjih in ne porabljene kot gorivo ali kot količine, pretvorjene v drugo gorivo. Te količine so vključene v agregate, naštete zgoraj.

5.1	Od tega: sektor transformacije

5.2	Od tega: energetski sektor

5.3	Od tega: prometni sektor

5.4	Od tega: industrijski sektor

5.4.1

Industrijski sektor, od tega: kemična industrija (vključno s petrokemično)

5.5	Od tega: drugi sektorji

4.2.4 Uvoz in izvoz

Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Glej tudi točko 4.2.1, agregat št. 5.

4.2.5 Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote

Porabo samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne, TE-TO in toplarne.

Naslednji energenti niso zajeti: petrokemične surovine, aditivi/kisikove spojine, biogoriva, drugi ogljikovodiki, etan, motorni bencin, biobencin, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo (naftno reaktivno gorivo ali JP4), beli špirit in SBP ter maziva.

Poraba velja za naslednje obrate in dejavnosti:

1.	Celoten energetski sektor Skupna količina, porabljena kot energija v energetskem sektorju

1.1	Od tega: rudniki premoga

1.2	Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3	Od tega: koksarne

1.4	Od tega: plavži

1.5	Od tega: plinarne

1.6	Od tega: drugje neopredeljeno – energija

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: cevovodni transport

3.2	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

4.3 Merske enote

1.	Količine energije

103 ton

2.	Kalorične vrednosti

MJ/t

4.4 Odstopanja in izjeme

Ciper je izvzet iz obveznosti poročanja o agregatih, opredeljenih v oddelku 4.2.3 pod točko 4 (Drugi sektorji) in 5 (Neenergetska raba skupaj); uporabljajo se samo skupne vrednosti.

Ciper lahko predloži agregate, opredeljene v oddelku 4.2.3 pod točko 2 (Industrija) in 3 (Promet), 3 leta po začetku veljavnosti te uredbe; v obdobju odstopanja se uporabljajo samo skupne vrednosti.

5. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJA, PRIDOBLJENA IZ ODPADKOV

5.1 Zadevni energenti

Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:

Energent

Opredelitev

1.	Hidroenergija

Potencialna in kinetična energija vode, pretvorjena v električno energijo v hidroelektrarnah. Upoštevati je treba tudi črpalne hidroelektrarne. Navesti je treba proizvodnjo obratov v velikosti < 1 MW, 1 do < 10 MW, ≥ 10 MW in proizvodnjo črpalnih hidroelektrarn.

2.	Geotermalna energija

Geotermalna energija je toplota, ki se oddaja iz notranjosti Zemlje, običajno v obliki vroče vode ali pare. Ta proizvodnja energije predstavlja razliko med entalpijo tekočine, načrpane iz vrtine, in končne odpadne tekočine. Izkorišča se na lokacijah:

—	primernih za proizvodnjo električne energije z uporabo suhe pare ali slanice z visoko entalpijo po izparevanju,

—	neposredno kot toplota za ogrevanje okolice, kmetijstvo itd.

3.	Sončna energija

Sevanje sonca, ki se izkorišča za proizvodnjo tople vode in električne energije. Ta proizvodnja energije je toplota, ki je na voljo prenosniku toplote, tj. nastala sončna energija z odšteto optično izgubo in izgubo na zbiralnikih. Pasivna sončna energija za takojšnje ogrevanje, hlajenje in osvetljevanje stanovanj ali drugih stavb tukaj ni zajeta.

3.1	Od tega: fotovoltaika

Sončna svetloba, pretvorjena v električno energijo s pomočjo sončnih celic, običajno narejenih iz polprevodnih materialov, ki ob stiku s svetlobo proizvajajo električno energijo.

3.2	Od tega: sončna termična energija

Toplota, pridobljena iz sončnega sevanja; lahko so zajete:

(a)	solarne elektrarne ali

(b)	oprema za proizvodnjo tople sanitarne vode ali sezonsko ogrevanje bazenov (npr. sončni zbiralniki, predvsem iz termosifona).

4.	Energija plimovanja, valov, morja

Mehanska energija, pridobljena iz gibanja plimovanja, valov ali morskih tokov in uporabljena za proizvodnjo električne energije.

5.	Vetrna energija

Kinetična energija, uporabljena za proizvodnjo električne energije v vetrnih turbinah.

6.	Industrijski odpadki (neobnovljivi)

Navedite industrijske neobnovljive odpadke (trde ali tekoče), neposredno uporabljene za proizvodnjo električne energije in/ali toplote. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Obnovljive industrijske odpadke je treba navesti v kategorijah trdna biomasa, bioplin in/ali tekoča biogoriva.

7.	Komunalni odpadki:

Odpadki, ki jih proizvedejo gospodinjstva, bolnišnice in terciarni sektor, sežgani v posebnih obratih, na osnovi neto kalorične vrednosti.

7.1	Od tega: obnovljivi

Količina komunalnih odpadkov biološkega izvora.

7.2	Od tega: neobnovljivi

Količina komunalnih odpadkov nebiološkega izvora.

8.	Trdna biomasa

Zajema organski, nefosilni material biološkega izvora, ki se lahko uporabi kot gorivo za proizvodnjo toplote ali električne energije. Zajema:

8.1	Od tega: oglje

Trden ostanek destruktivne destilacije in pirolize lesa in drugih rastlinskih materialov.

8.2	Od tega: les in druga trdna biomasa

Namensko gojene energetske rastline (topol, vrba itd.), različni lesni materiali, proizvedeni v industrijskih procesih (zlasti lesna/papirna industrija) ali pridobljeni neposredno v dejavnostih ribištva in kmetijstva (drva, iveri, lubje, skorja, žagovina, ostružki, trske, črni lug itd.), pa tudi odpadki, kot so slama, riževe lupine, orehove lupine, stelja za perutnino, zmečkane tropine itd. Izgorevanje je najboljša tehnologija za te trdne odpadke. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

Bioplin:

Plin, sestavljen predvsem iz metana in ogljikovega dioksida, proizveden z anaerobno presnovo biomase.

9.1	Od tega: deponijski plin

Bioplin, pridobljen s presnovo deponijskih odpadkov.

9.2	Od tega: plin iz čistilnih naprav

Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo blata iz čistilnih naprav.

9.3	Od tega: drugi bioplini

Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo živalskega blata in odpadkov iz klavnic, pivovarn in ostale agroživilske industrije.

10.	Tekoča biogoriva

V tej kategoriji je treba navesti količine biogoriv in ne skupnega volumna tekočin, ki nastanejo z mešanjem z biogorivi. Pri posebnih primerih pri uvozu in izvozu tekočih biogoriv se upošteva samo trgovanje s količinami, ki niso bile mešane s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki); trgovanje s tekočimi biogorivi, ki so bila mešana s transportnimi gorivi, je treba navesti pri podatkih o nafti v poglavju 4.

Upoštevajo se naslednja tekoča biogoriva:

10.1	Od tega: biobencin

Ta kategorija zajema bioetanol (etanol, proizveden iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov), biometanol (metanol, proizveden iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov), bioETBE (etil-terciarni-butileter, proizveden na osnovi bioetanola; prostorninski delež biogoriva v bioETBE se izračuna je 47 %) in bioMTBE (metil-terciarni-butileter, proizveden na osnovi biometanola: prostorninski delež biogoriva v bioMTBE je 36 %).

10.2	Od tega: biodizel

Ta kategorija zajema biodizel (metilester kvalitete dizla, proizveden iz rastlinskih ali živalskih olj), biodimetileter (dimetileter, proizveden iz biomase), gorivo Fischer Tropsch (gorivo, pridobljeno iz biomase po postopku Fischer Tropsch), hladno stiskano bioolje (proizvedeno iz semen izključno z mehanskimi postopki) in ostala tekoča biogoriva, ki se v čisti ali primešani obliki uporabljajo kot pogonsko gorivo v dizelskih motorjih.

10.3	Od tega: druga tekoča biogoriva

Tekoča biogoriva, uporabljena neposredno kot gorivo, ki niso zajeta v kategoriji bioplin ali biodizli.

5.2 Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

5.2.1 Bruto proizvodnja električne energije in toplote

Količine električne energije in toplote, proizvedene iz energentov iz oddelka 5.1 (razen za šoto, vendar vključno s skupno količino tekočih biogoriv), je treba navesti ločeno, kjer je ustrezno:

—	za proizvajalce po glavni dejavnosti in za samoproizvajalce,

—	za elektrarne, za toplarne in za TE-TO.

5.2.2 Sektor oskrbe in sektor transformacije

Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) in uporabljene v sektorju oskrbe in sektorju transformacije je treba navesti za naslednje agregate:

1.	Proizvodnja

Uvoz

Izvoz

4.	Spremembe zalog Povečanje zalog se vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

5.	Bruto poraba

6.	Statistične razlike

Sektor transformacije – skupaj

Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za pretvorbo primarnih oblik energije v sekundarne (npr. deponijski plini v električno energijo) ali uporabljenih za pretvorbo v izpeljane energente (npr. biomasa, uporabljena za mešanje z zemeljskim plinom).

7.1	Od tega: proizvajalci po glavni dejavnosti – elektrarne

7.2	Od tega: proizvajalci po glavni dejavnosti – TE-TO

7.3	Od tega: proizvajalci po glavni dejavnosti – toplarne

7.4	Od tega: elektrarne samoproizvajalke

7.5	Od tega: TE-TO samoproizvajalke

7.6	Od tega: toplarne samoproizvajalke

7.7	Od tega: briketarne Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za proizvodnjo briketov iz črnega premoga. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, je treba prišteti k porabi v energetskem sektorju.

7.8	Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za proizvodnjo BKB. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, je treba prišteti k porabi v energetskem sektorju.

7.9	Od tega: plin iz plinarn Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za proizvodnjo plina iz plinarn. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, je treba prišteti k porabi v energetskem sektorju.

7.10	Od tega: za mešani zemeljski plin Količine bioplinov, pomešanih z zemeljskim plinom.

7.11	Od tega: za mešanje z motornim bencinom/dizelskim gorivom Količine tekočih biogoriv, ki niso dostavljena za končno porabo, temveč so uporabljena skupaj z drugimi naftnimi proizvodi iz poglavja 4 te priloge.

7.12	Od tega: obrati za proizvodnjo oglja Količine lesa, uporabljenega za proizvodnjo šote.

7.13	Od tega: drugje neopredeljeno – transformacija

5.2.3 Energetski sektor

Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) in uporabljene v energetskem sektorju ali za končno porabo je treba navesti za naslednje agregate:

Energetski sektor – skupaj

Obnovljivi viri energije in odpadki, porabljeni v energetski industriji za transformacije. Npr. obnovljivi viri energije in odpadki, uporabljeni za gretje, osvetljavo ali delovanje črpalk/kompresorjev.

Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, predelanih v drugo obliko energije, je treba navesti v sektorju transformacije.

1.1	Od tega: obrati za uplinjanje

1.2	Od tega: javne elektrarne, TE-TO in toplarne

1.3	Od tega: rudniki premoga

1.4	Od tega: briketarne

1.5	Od tega: koksarne

1.6	Od tega: rafinerije nafte

1.7	Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.8	Od tega: plin iz plinarn

1.9	Od tega: plavži

1.10	Od tega: obrati za proizvodnjo oglja

1.11	Od tega: drugje neopredeljeno

2.	Izgube pri distribuciji Celotna izguba zaradi prevoza in distribucije.

5.2.4 Končna poraba energije

Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) je treba navesti za naslednje agregate:

1.	Končna poraba energije

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: železniški promet

3.2	Od tega: cestni promet

3.3	Od tega: notranja plovba

3.4	Od tega: drugje neopredeljeno – transport

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

5.2.5 Tehnične značilnosti obratov

Ob koncu poročevalskega leta je treba navesti, kakor je ustrezno, naslednje proizvodne zmogljivosti električne energije:

1.	Hidro Navesti je treba podatke za obrate z zmogljivostmi < 1 MW, 1 do < 10 MW, ≥ 10 MW in črpalne hidroelektrarne ter za vse zmogljivosti skupaj. Podrobno podatke o zmogljivosti obratov je treba navesti brez črpalnih hidroelektrarn.

2.	Geotermalna

3.	Fotovoltaika

4.	Sončna termična

5.	Plimovanje, valovi, morje

Veter

7.	Industrijski odpadki (neobnovljivi)

8.	Komunalni odpadki

9.	Les in druga trdna biomasa

10.	Deponijski plin

11.	Plin iz čistilnih naprav

12.	Drugi bioplini

13.	Tekoča biogoriva

Navesti je treba celotno površino zbiralnikov sončne energije.

Navesti je treba naslednje zmogljivosti proizvodnje bioplina:

1.	Tekoča biogoriva:

1.1	Od tega: biobencin

1.2	Od tega: biodizel

1.3	Od tega: druga tekoča biogoriva

5.2.6 Poraba samoproizvajalcev električne energije in toplote

Porabo samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za elektrarne, TE-TO in toplarne.

Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) je treba navesti za naslednje agregate:

1.	Energetski sektor – skupaj

1.1	Od tega: obrati za uplinjanje

1.2	Od tega: rudniki premoga

1.3	Od tega: briketarne

1.4	Od tega: koksarne

1.5	Od tega: rafinerije nafte

1.6	Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.7	Od tega: plin iz plinarn

1.8	Od tega: plavži

1.9	Od tega: obrati za proizvodnjo oglja

1.10	Od tega: drugje neopredeljeno

2.	Industrijski sektor

2.1	Od tega: železo in jeklo

2.2	Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3	Od tega: neželezne kovine

2.4	Od tega: nekovinski mineralni izdelki

2.5	Od tega: vozila in plovila

2.6	Od tega: stroji in naprave

2.7	Od tega: rudnine in kamnine

2.8	Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9	Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10	Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11	Od tega: gradbeništvo

2.12	Od tega: tekstilije in usnje

2.13	Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.	Prometni sektor

3.1	Od tega: železniški promet

3.2	Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.	Drugi sektorji

4.1	Od tega: komercialne in javne storitve

4.2	Od tega: gospodinjstva

4.3	Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4	Od tega: ribištvo

4.5	Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

5.3 Kalorične vrednosti

Navesti je treba neto kalorične vrednosti za naslednje proizvode:

Biobencin

Biodizel

3.	Druga tekoča biogoriva

Oglje

5.4 Merske enote

1.	Proizvodnja električne energije

MWh

2.	Proizvodnja toplote

3.	Obnovljivi energenti

Biobencin, biodizel in druga tekoča biogoriva: v tonah.

Oglje: 1 000 ton.

Ostali: TJ (na osnovi neto kaloričnih vrednosti).

4.	Površina zbiralnikov sončne energije

1 000 m2

5.	Zmogljivost obratov

Biogoriva: ton/leto.

Ostali: Mwe.

6.	Kalorične vrednosti

KJ/kg (neto kalorična vrednost).

5.5 Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

6. VELJAVNE DOLOČBE

Za zbiranje podatkov, opisano v vseh prejšnjih poglavjih, se uporabljajo naslednje določbe:

1.	Obdobje poročanja: koledarsko leto (od 1. januarja do 31. decembra).

2.	Pogostost: na leto.

3.	Rok za pošiljanje podatkov: 30. november v letu, ki sledi obdobju poročanja.

4.	Oblika in metoda pošiljanja podatkov Oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat. Podatki se pošljejo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu.

PRILOGA C

MESEČNA STATISTIKA ENERGETIKE

V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za mesečno zbiranje statističnih podatkov o energetiki.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.

1. TRDNA GORIVA

1.1 Zadevni energenti

Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:

Energent

Opredelitev

1.	Črni premog

Črna, gorljiva, trdna, organska fosilna usedlina z bruto kalorično vrednostjo več kot 24 MJ/kg na proizvod brez pepela, z vsebnostjo vlage pri 30 oC in relativno zračno vlažnostjo 96 %.

Lignit

Gorljiva, organska fosilna usedlina, rjave do črne barve, z bruto kalorično vrednostjo več kot 24 MJ/kg na proizvod brez pepela, z vsebnostjo vlage pri 30 oC in relativno zračno vlažnostjo 96 %.

2.1	Od tega: črni lignit

Lignit z vsebnostjo vlage 20 do 25 % in vsebnostjo pepela 9 do 13 %. Črni lignit je nastal v kredi. V Uniji ga pridobiva samo Francija s podzemnim kopom v Provansi.

2.2	Od tega: rjavi premog

Lignit z vsebnostjo vlage 40 do 70 % in vsebnostjo pepela običajno med 2 in 6 %; vsebnost pepela je sicer lahko do 12 % glede na plast nahajališča. Rjavi premog je nastal v glavnem v terciarju. To gorivo se pridobiva predvsem v dnevnih kopih.

Šota

Mehka, porozna ali komprimirana, naravna, gorljiva usedlina rastlinskega izvora z visoko vsebnostjo vlage (do 90 %), svetlo do temno rjave barve.

Ta opredelitev ne posega niti v opredelitev obnovljivih virov energije iz Direktive 2001/77/ES niti v smernice Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) iz leta 2006 glede nacionalnih evidenc toplogrednih plinov.

4.	Briketi iz črnega premoga

Briketi iz črnega premoga so artefakti posebne oblike, proizvedeni pod pritiskom iz zmletega črnega premoga z dodajanjem vezivnega materiala (smola).

5.	Briketi iz rjavega premoga

Artefakti enakomernih oblik, proizvedeni po drobljenju in sušenju lignita, oblikovani pod tlakom brez dodajanja veziv. Zajeta sta sušeni lignit in grušč iz lignita.

6.	Koks iz črnega premoga

Umetno trdno gorivo iz črnega premoga in pridobljeno s suho destilacijo premoga v popolni ali delni odsotnosti zraka.

Vključuje:

—	koks iz črnega premoga: pridobljen s karbonizacijo pri visokih temperaturah,

—	polkoks: pridobljen s karbonizacijo pri nizkih temperaturah,

—	plinarniški koks: proizveden v plinarnah.

7.	Koks iz lignita

Trdni ostanek, pridobljen s suho destilacijo lignita v odsotnosti zraka.

1.2 Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.

1.2.1 Sektor oskrbe

Naslednji agregati se uporabljajo za črni premog, vse lignite in črni lignit, rjavi premog in šoto:

1.	Proizvodnja

2.	Pridelani proizvodi Blato in skrilavec, pridelana v rudnikih.

Uvoz

3.1	Od tega: uvoz znotraj EU

Izvoz

4.1	Od tega: izvoz znotraj EU

5.	Spremembe zalog Količine zalog v rudnikih in zalog uvoznikov. Niso zajete zaloge porabnikov (npr. v elektrarnah in koksarnah), razen zaloge porabnikov, ki uvažajo neposredno. Povečanje zalog se vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

6.	Izračunana notranja dobava Skupna izračunana količina proizvodov, ki so bili dobavljeni za notranjo porabo. Ta količina se opredeli kot: proizvodnja + pridelani proizvodi + uvoz – izvoz + spremembe zalog

7.	Zabeležena notranja dobava Količine, dobavljene na notranji trg. Vsota vseh dobav različnim vrstam porabnikov. Med izračunano in zabeleženo dobavo lahko pride do razlik.

7.1	Od tega: lastna poraba proizvajalca Notranja raba v proizvodnih enotah. Ni zajeta poraba v rudniških elektrarnah, rudniških briketarnah, rudniških koksarnah in nabava za osebje rudnikov.

7.2	Od tega: elektrarne po glavni dejavnosti

7.3	Od tega: elektrarne samoproizvajalke v rudnikih premoga

7.4	Od tega: koksarne

7.5	Od tega: briketarne Količine, porabljene za pretvorbo v briketarnah (rudniške in samostojne elektrarne).

7.6	Od tega: celotna industrija (brez železarske in jeklarske industrije)

7.7	Od tega: železarska in jeklarska industrija

7.8	Od tega: drugo (storitve, gospodinjstva itd.) Količine goriva za gospodinjstva (vključno s količinami premoga, dobavljenega za delavce v rudnikih in sorodnih obratih) in storitve (uprava, trgovine itd.) ter drugje neopredeljene sektorje (daljinsko ogrevanje, prevoz itd.).

8.	Končne zaloge

8.1	Od tega: rudniki

8.2	Od tega: uvozniki

8.3	Od tega: v koksarnah Velja samo za črni premog.

Naslednji agregati veljajo za koks, pridobljen iz črnega premoga, rjavega premoga, briketov iz črnega premoga in briketov iz lignita:

1.	Proizvodnja

Uvoz

Izvoz

3.1	Od tega: izvoz znotraj EU

Spremembe zalog

Količine zalog v koksarnah (koks) in briketarnah (briketi iz črnega premoga) in količine zalog izvoznikov.

Niso zajete zaloge potrošnikov, razen zaloge potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

Povečanje zalog se vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

5.	Izračunana notranja dobava Skupna izračunana količina proizvodov, ki so bili dobavljeni za notranjo porabo. Ta količina se opredeli kot: proizvodnja + uvoz – izvoz + spremembe zalog

6.	Zabeležena notranja dobava Količine, dobavljene na notranji trg. Vsota vseh dobav različnim vrstam porabnikov. Med izračunano in zabeleženo dobavo lahko pride do razlik.

6.1	Od tega: celotna industrija (brez železarske in jeklarske industrije)

6.2	Od tega: železarska in jeklarska industrija

6.3	Od tega: drugo (storitve, gospodinjstva itd.) Količine goriva za gospodinjstva (vključno s koksom in briketi iz črnega premoga, dobavljenim za delavce v rudnikih in sorodnih obratih) in storitve (uprava, trgovine itd.).

Končne zaloge

Zaloge so količine:

—	koksarn (zadevajo samo koks iz premoga in lignita),

—	briketarne (zadevajo samo brikete iz premoga in lignita),

—	uvoznikov.

1.2.2 Uvoz

Za lignit, koks iz lignita, brikete iz črnega premoga in brikete iz lignita je treba navesti količine celotnega uvoza tako znotraj kot izven EU.

Za črni premog je treba navesti uvoz iz naslednjih držav izvora:

1.	Količine uvoza znotraj EU

1.1	Od tega: Nemčija

1.2	Od tega: Združeno kraljestvo

1.3	Od tega: Poljska

1.4	Od tega: druge države EU Navesti je treba zadevne države.

2.	Količine izvoza iz EU

2.1	Od tega: ZDA

2.2	Od tega: Avstralija

2.3	Od tega: Južna Afrika

2.4	Od tega: SND

2.4.1

Pod 2.4, od tega: Rusija

2.4.2

Pod 2.4, od tega: Ukrajina

2.5	Od tega: Kanada

2.6	Od tega: Kolumbija

2.7	Od tega: Kitajska

2.8	Od tega: druge države izven EU Navesti je treba zadevne države.

1.3 Merske enote

Vse količine proizvodov so izražene v 103 ton.

1.4 Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

2. ELEKTRIČNA ENERGIJA

2.1 Zadevni energenti

To poglavje zadeva električno energijo.

2.2 Seznam agregatov

Navesti je treba naslednji seznam agregatov.

2.2.1 Proizvodni sektor

Za naslednje agregate je treba navesti bruto in neto količine:

1.	Skupna proizvodnja električne energije

1.1	Od tega: jedrska energija

1.2	Od tega: hidroenergija

1.2.1

Pod 1.2, od tega: delež hidroenergije, proizvedene v črpalnih hidroelektrarnah

1.3	Od tega: geotermalna energija

1.4	Od tega: običajna termična

1.5	Od tega: vetrna energija

Navesti je treba tudi naslednje količine električne energije:

Uvoz

2.1	Od tega: uvoz znotraj EU

Izvoz

3.1	Od tega: izvoz izven EU

4.	Poraba za črpalne hidroelektrarne

5.	Poraba na notranjem trgu Ta poraba se opredeli kot: skupna neto proizvodnja + uvoz + izvoz – poraba za črpalne hidroelektrarne

Za porabo goriva v elektrarnah po glavni dejavnosti se uporabljajo naslednji agregati (glej Prilogo B za opredelitve črnega premoga in lignita):

6.	Skupna poraba goriva v elektrarnah po glavni dejavnosti Skupna količina goriva, porabljenega tako za proizvodnjo električne energije kot za proizvodnjo toplote, namenjene izključno za prodajo tretjim osebam.

6.1	Od tega: črni premog

6.2	Od tega: lignit

6.3	Od tega: naftni derivati

6.4	Od tega: zemeljski plin

6.5	Od tega: sintetično pridobljeni plini (to so industrijski plini)

6.6	Od tega: druga goriva

2.2.2 Zaloge goriva pri proizvajalcih po glavni dejavnosti

Proizvajalci po glavni dejavnosti so javna podjetja, ki proizvajajo električno energijo z uporabo goriv. Navesti je treba naslednje končne zaloge (zaloge ob koncu poročevalskega meseca):

1.	Črni premog

Lignit

3.	Naftni derivati

2.3 Merske enote

1.	Količine energije

Električna energija: GWh.

Črni premog, lignit in naftni derivati v 103 tone in v TJ na osnovi neto kalorične vrednosti.

Zemeljski plin in sintetično pridobljeni plini: TJ na osnovi bruto kalorične vrednosti.

Druga goriva: TJ na osnovi neto kalorične vrednosti.

Jedrska toplota: TJ.

Zaloge

103 ton

2.4 Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

3. NAFTA IN NAFTNI DERIVATI

3.1 Zadevni energenti

Če ni določeno drugače, zbiranje podatkov zadeva vse naslednje energente, za katere veljajo opredelitve iz poglavja 4 Priloge B: surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, druge ogljikovodike, plin iz rafinerije (neutekočinjeni), etan, UNP, primarni bencin, motorni bencin, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo (petrolejsko reaktivno gorivo ali JP4), kerozinsko reaktivno gorivo, drugi kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja), transportno dizelsko gorivo, plinsko olje za ogrevanje in drugo plinsko olje (z nizko in visoko vsebnostjo žvepla), beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinske voske in petrolkoks.

Kjer je ustrezno, je treba navesti motorni bencin v dveh kategorijah, in sicer:

—	Neosvinčeni motorni bencin: motorni bencin, ki mu niso bile dodane svinčeve spojine za povečanje vsebnosti oktana. Lahko vsebuje sledi organskega svinca.

—	Osvinčeni motorni bencin: motorni bencin, ki mu je bil dodan tetraetil svinec in/ali tetrametil svinec za povečanje vsebnosti oktana.

„Drugi proizvodi“ zajemajo tako količine, ki ustrezajo opredelitvi iz poglavja 4 Priloge B, kot tudi količine belega špirita in SBP, maziv, bitumna in parafinskih voskov; ti proizvodi se ne smejo navajati ločeno.

3.2 Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

3.2.1 Sektor oskrbe

Naslednja preglednica se nanaša samo na surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike:

1.	Domača proizvodnja Se ne uporablja za petrokemične surovine.

2.	Iz drugih virov Aditivi, biogoriva in drugi ogljikovodiki, katerih proizvodnja je že zajeta v drugih bilancah v zvezi z gorivom. Se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine.

3.	Povratki iz petrokemičnega sektorja Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam za predelavo, mešanje ali prodajo. Običajno so to stranski proizvodi petrokemičnih predelovalnih dejavnosti. Uporablja se samo za petrokemične surovine.

4.	Prenos proizvodov Uvoženi naftni derivati, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji. Uporablja se samo za petrokemične surovine.

Uvoz in izvoz

Opomba: vso trgovanje z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki), bi moralo biti navedeno v vprašalniku o obnovljivih virih energije.

6.	Neposredna uporaba Surova nafta, NGL in drugi ogljikovodiki, ki so bili uporabljeni neposredno, brez obdelave v rafinerijah nafte. Zajeta je surova nafta, uporabljena za proizvodnjo električne energije.

7.	Spremembe zalog Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim predznakom, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

8.	Izračunana poraba v rafinerijah Skupna količina proizvoda, ki je bil po izračunu obdelan v rafineriji. Ta količina se opredeli kot: domača proizvodnja + iz drugih virov + povratki iz industrije + prenos proizvodov + uvoz – izvoz – neposredna uporaba – spremembe zalog

9.	Statistične razlike Izračunane količine, porabljene v rafineriji, minus zabeležene količine, porabljene v rafineriji.

10.	Zabeležena poraba v rafineriji Količine, izmerjene kot vnos v rafinerijah.

11.	Izgube v rafinerijah Razlika med porabo rafinerije (zabeleženo) in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase.

12.	Proizvodnja kisikovih spojin Ta del proizvodnje ali proizvodnja iz drugih virov, ki zajema etre, kot sta MTBE (metil-terciarni-butileter) in TAME (terciarni-amil-metileter), alkohole, kot so etanol in estri, ki se uporabljajo za zmesi za proizvodnjo bencina in plinskega olja.

Naslednja preglednica ne velja za petrokemične surovine in aditive/kisikove spojine:

Prejeti primarni proizvodi

2.	Bruto proizvodnja rafinerije Proizvodnja končnih proizvodov v rafineriji ali obratih za mešanje. Izgube pri rafiniranju niso zajete, vključena pa je lastna poraba rafinerije.

3.	Reciklirani proizvodi Končni proizvodi, ki so ponovno dani na tržišče, potem ko so bili dostavljeni končnim uporabnikom (npr. uporabljena maziva, ki so ponovno obdelana). Te količine je treba razlikovati od petrokemičnih povratkov.

Lastna poraba rafinerij

Naftni proizvodi, porabljeni za delovanje rafinerije.

Niso zajeti proizvodi, ki jih uporabljajo naftne družbe za druge namene kot za rafiniranje, npr. v tankih ali tankerjih za prevoz nafte.

Zajeta so goriva, uporabljena za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo, v rafinerijah.

5.	Uvoz in izvoz

6.	Mednarodna pomorska skladišča

Reklasifikacija proizvodov

Količine, ki so bile reklasificirane zaradi spremembe lastnosti proizvoda ali zaradi mešanja z drugim proizvodom.

Negativna vrednost za določen proizvod se mora izravnati s pozitivno(-imi) vrednostjo(-mi) za drug proizvod ali druge proizvode in obratno; skupni neto učinek mora biti enak nič.

8.	Prenos proizvodov Uvoženi naftni derivati, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji.

9.	Spremembe zalog Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim predznakom, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

10.	Izračunana bruto notranja dobava Ta dobava se opredeli kot: prejeti primarni proizvodi + bruto proizvodnja rafinerije + reciklirani proizvodi – lastna poraba rafinerij + uvoz – izvoz – mednarodna pomorska skladišča + reklasifikacije proizvodov – prenos proizvodov + spremembe zalog

11.	Statistična razlika Izračunana bruto notranja dobava minus zabeležena bruto notranja dobava.

12.

Zabeležena bruto notranja dobava

Zabeležena dobava končnih naftnih proizvodov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg.

Ta številka se lahko razlikuje od izračunane številke zaradi razlik v področju uporabe in/ali razlik v opredelitvah v različnih sistemih poročanja.

12.1	Od tega: dobava za mednarodni civilni letalski promet

12.2	Od tega: dobava za javne elektrarne

12.3	Od tega: dobava za UNP za motorna vozila

12.4	Od tega: dobava (bruto) za petrokemični sektor

13.	Povratki iz petrokemičnega sektorja v rafinerije

14.	Skupna neto notranja dobava

3.2.2 Zaloge

Naslednje začetne in končne zaloge je treba navesti za vse energente, razen za rafinerijski plin:

Zaloge na nacionalnem ozemlju

Zaloge na naslednjih lokacijah: v cisternah v rafinerijah, tovornih terminalih, cisternah ob cevovodih, v baržah in obalnih tankerjih (če sta pristanišče odhoda in pristanišče prihoda v isti državi), v tankerjih v pristanišču države članice (če bodo raztovorjene v pristanišču), prostorih za zaloge na ladjah v notranji plovbi. Niso zajete zaloge nafte v cevovodih, vagonih cisternah, tovornjakih cisternah, prostorih za zaloge na morskih ladjah, bencinskih črpalkah, prodajalnah in prostorih za zaloge na morju.

2.	Zaloge, skladiščene za druge države v okviru dvostranskih vladnih sporazumov Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki pripadajo drugi državi in do katerih ima ta zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama.

3.	Zaloge z znanim namembnim krajem izven državnih meja Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso vključene v točko 2 in pripadajo drugi državi ali pa so namenjene zanjo. Te zaloge se lahko nahajajo znotraj ali izven območij pod carinskim nadzorom.

4.	Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom Zajete so zaloge, ki niso vključene v točkah 2 in 3, ne glede na to, ali so bile ocarinjene ali ne.

5.	Zaloge glavnih potrošnikov Zajete so zaloge, ki so predmet vladnega nadzora. Ta opredelitev ne vključuje drugih zalog potrošnikov.

Zaloge na krovu morskih plovil, ki vstopajo na ozemlje, v pristanišču ali na privezu

Zaloge, ne glede na to, ali so bile ocarinjene ali ne. Ta kategorija ne zajema zalog na krovu plovil na odprtem morju.

Zajeta je nafta na obalnih tankerjih, če sta tako njihovo pristanišče odhoda kot njihovo pristanišče prihoda v isti državi. V primeru plovila, ki vstopa in ima več pristanišč raztovarjanja, navedite samo količino, ki bo raztovorjena v državi poročanja.

Vladne zaloge na nacionalnem ozemlju

Zajete so zaloge za nevojaške namene, ki jih vlada skladišči na nacionalnem ozemlju in so v lasti ali pod nadzorom vlade ter skladiščene izključno za nujne primere.

Niso zajete zaloge državnih naftnih družb ali javnih podjetij za proizvodnjo električne energije, ali zaloge, ki jih neposredno skladiščijo naftne družbe v imenu vlad.

8.	Zaloge organizacij, ki skladiščijo zaloge na nacionalnem ozemlju Zaloge javnih in zasebnih družb, ki upravljajo zaloge izključno za nujne primere. Niso zajete zaloge, ki jih zasebna podjetja morajo hraniti.

9.	Vse druge zaloge na nacionalnem ozemlju Vse druge zaloge, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 1 zgoraj.

10.	Zaloge v tujini v okviru dvostranskih vladnih sporazumov Zaloge, ki pripadajo državi poročanja, a se nahajajo v drugi državi in do katerih imate zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama.

10.1	Od tega: vladne zaloge

10.2	Od tega: zaloge organizacij, ki skladiščijo zaloge

10.3	Od tega: druge zaloge

11.	Zaloge v tujini, ki so dokončno predvidene za uvoz v državo poročanja Zaloge, ki niso vključene v kategorijo 10 in so last države poročevalke, a se nahajajo v drugi državi, kjer čakajo na uvoz v državo poročevalko.

12.	Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom Druge zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso zajete v zgornjih kategorijah.

13.	Vsebina cevovodov Nafta (surova nafta in naftni derivati) v cevovodih, potrebna za vzdrževanje toka v cevovodih.

Poleg tega je treba po zadevnih državah navesti razčlenjene podatke o količinah:

—	končnih zalog, ki se hranijo za druge države v okviru dvostranskih vladnih sporazumov,

—	drugih končnih zalog z znanim namembnim krajem izven državnih meja,

—	končnih zalog, ki se hranijo v tujini v okviru dvostranskih vladnih sporazumov,

—	drugih končnih zalog, ki so dokončno predvidene za uvoz v državo poročanja.

Začetne zaloge so zaloge na zadnji dan meseca pred poročevalskim mesecem. Končne zaloge so zaloge na zadnji dan poročevalskega meseca.

3.2.3 Uvoz in izvoz

Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi.

3.3 Merske enote

Količine energije: 103 tone

3.4 Geografske opombe

Samo za namene statističnega poročanja se pojasnila iz poglavja 1 Priloge A uporabljajo z naslednjimi posebnimi odstopanji:

1.	Danska: s Ferskimi otoki in Grenlandijo.

2.	Švica: z Lihtenštajnom.

3.5 Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

4. ZEMELJSKI PLIN

4.1 Zadevni energenti

Zemeljski plin je opredeljen v poglavju 2 Priloge B.

4.2 Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

4.2.1 Sektor oskrbe

Domača proizvodnja

Vsa suha tržna proizvodnja znotraj nacionalnih meja, vključno s priobalno proizvodnjo. Proizvodnja se meri po prečiščenju ter ekstrakciji NGL in žvepla.

Niso zajete izgube pri pridobivanju in količine, ki so bile ponovno vnesene, izpuščene v ozračje ali ki so izgorele.

Zajete so količine, porabljene v okviru industrije zemeljskega plina; pri pridobivanju plina, v cevovodih in obratih za predelavo.

Uvoz

Izvoz

4.	Spremembe zalog Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim predznakom, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

5.	Izračunana bruto notranja dobava Ta dobava se opredeli kot: domača proizvodnja + uvoz – izvoz – spremembe zalog

6.	Statistična razlika Izračunana bruto notranja dobava minus zabeležena bruto notranja dobava.

7.	Zabeležena bruto notranja dobava Zajema plin, uporabljen v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnih sistemih in obratih za predelavo), ter izgube pri distribuciji.

Začetne in končne ravni zalog na nacionalnem območju

Zaloge, skladiščene v posebnih skladiščnih prostorih (izčrpana plinska in/ali naftna nahajališča, vodonosnik, solne jame, mepane jame ali drugo), in zaloge, skladiščene kot utekočinjeni zemeljski plin. Začetne zaloge so zaloge na zadnji dan meseca pred poročevalskim mesecem. Končne zaloge so zaloge na zadnji dan poročevalskega meseca.

9.	Lastna poraba in izgube industrije zemeljskega plina Količine plina za lastno porabo, uporabljenega v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnih sistemih in obratih za predelavo). Zajete so izgube pri distribuciji.

4.2.2 Uvoz in izvoz

Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi.

4.3 Merske enote

Količine morajo biti izražene v dveh oblikah:

—	v obliki fizičnih količin, tj. 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 oC, 101,325 kPa),

—	v obliki energijske vrednosti, tj. v TJ na osnovi bruto kalorične vrednosti.

4.4 Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

5. VELJAVNE DOLOČBE

Za zbiranje podatkov, opisano v prejšnjih poglavjih, se uporabljajo naslednje določbe:

1.	Obdobje poročanja: koledarski mesec.

2.	Pogostost: mesečno.

3.	Rok za pošiljanje podatkov: v roku treh mesecev po poročevalskem mesecu.

4.	Oblika in metoda pošiljanja podatkov Oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat. Podatki se pošljejo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu.