30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/49


ODLOČBA št. 742/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 9. julija 2008

o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, namenjenemu izboljšanju kakovosti življenja starejših z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki ga je sprejelo več držav članic

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 169 in 172(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (2) (v nadaljnjem besedilu „Sedmi okvirni program“) ureja sodelovanje Skupnosti v raziskovalnih in razvojnih programih, ki jih izvaja več držav članic, ter v strukturah, ustanovljenih za izvajanje teh programov, v smislu člena 169 Pogodbe.

(2)

Sedmi okvirni program je opredelil več meril za določanje področij za takšne pobude v skladu s členom 169: pomembnost za cilje Skupnosti, jasna opredelitev cilja, ki ga je treba izpolniti, in njegova pomembnost za cilje Sedmega okvirnega programa, prisotnost že obstoječe osnove (obstoječi ali predvideni raziskovalni programi), evropska dodana vrednost, kritična masa ob upoštevanju obsega in števila vključenih programov, podobnost dejavnosti, ki jih zajemajo in učinkovitost člena 169 kot najprimernejšega sredstva za doseganje ciljev.

(3)

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (3) (v nadaljnjem besedilu „posebni program Sodelovanje“) ugotavlja, da je „pobuda za podporo iz okolja pri samostojnem življenju v skladu s členom 169“ eno od področij, primerno za sodelovanje Skupnosti v nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupaj na podlagi člena 169 Pogodbe.

(4)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 1. junija 2005 z naslovom „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ predlagala vodilno pobudo za skrb za ljudi v starajoči se družbi.

(5)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 12. oktobra 2006 z naslovom „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ poudarila dejstvo, da je staranje prebivalstva eden od glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo vse države EU, in da bi lahko večja uporaba novih tehnologij prispevala k nadzorovanju stroškov, izboljšanju dobrega počutja in podpori dejavne udeležbe starejših v družbi ter hkrati k izboljšanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva v podporo spremenjeni Lizbonski strategiji za rast in delovna mesta.

(6)

Staranje prebivalstva lahko zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) predstavlja priložnost za nastajajoč trg novih dobrin in storitev, prilagojenih potrebam starejših. Hiter razvoj in uporaba novih IKT ne bi smela voditi k socialnemu izključevanju in povečanju digitalnega razkoraka; vendar pa je pogoj za vključitev v informacijsko družbo in sodelovanje v njej izboljšanje tehnološke pismenosti.

(7)

Pobuda v okviru podpore iz okolja pri samostojnem življenju mora upoštevati stvarnost starajočega se prebivalstva v Evropi, kjer je zaradi daljše povprečne pričakovane življenjske dobe delež žensk višji od deleža moških.

(8)

Aktivno staranje je ključni dejavnik v novih smernicah o zaposlovanju. Pristop EU k staranju je usmerjen k izkoriščanju celotnega potenciala ljudi vseh starosti (pristop po življenjskih obdobjih) in poudarja potrebo po premiku od razdrobljenih do celovitih strategij staranja.

(9)

Številni raziskovalni in razvojni programi ali dejavnosti, ki jih države članice izvajajo posamezno na nacionalni ravni na področju IKT za prijetno staranje, trenutno niso zadovoljivo usklajeni in zato na evropski ravni ne omogočajo celostnega pristopa k raziskavam ter razvoju inovativnih izdelkov in storitev, ki temeljijo na IKT za prijetno staranje.

(10)

Več držav članic je zaradi potrebe po celostnem pristopu na evropski ravni na področju IKT za prijetno staranje dalo pobudo za oblikovanje skupnega raziskovalnega in razvojnega programa z naslovom „Podpora iz okolja pri samostojnem življenju“ (v nadaljnjem besedilu „skupni program AAL“) na področju IKT za prijetno staranje v informacijski družbi, da se vzpostavi sinergija na področju upravljanja in finančnih sredstev z zagotavljanjem enotnega, skupnega mehanizma ocenjevanja, ki ga bodo upravljali neodvisni strokovnjaki na osnovi ustaljene prakse iz Uredbe (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (4), ter kombinacija dodatnega strokovnega znanja in izkušenj ter sredstev, razpoložljivih v različnih državah po Evropi.

(11)

Skupni program AAL je namenjen spopadanju z izzivom staranja prebivalstva z določanjem zakonskega in organizacijskega okvira za obsežno evropsko sodelovanje med državami članicami o uporabnih raziskavah ter inovacijah na področju IKT za prijetno staranje v informacijski družbi. Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države članice“) ter Izrael, Norveška in Švica so se dogovorile, da bodo uskladile in skupaj izvajale dejavnosti, ki bodo namenjene prispevanju k skupnemu programu AAL. Celotna vrednost njihovega prispevka je ocenjena na najmanj 150 milijonov EUR med trajanjem Sedmega okvirnega programa. Sodelovanje vsake izmed teh držav v skupnem programu AAL bi moralo biti pogojeno z minimalnim finančnim prispevkom v skladu z morebitnim povpraševanjem svoje nacionalne raziskovalne skupnosti, vsota pa bi običajno morala znašati vsaj 0,2 milijona EUR, v kolikor država sodeluje v letnem delovnem programu.

(12)

Skupni program AAL mora pri svojih dejavnostih v skladu s Sedmim okvirnim programom spodbujati tudi vključevanje malih in srednje velikih podjetij (MSP).

(13)

Za povečanje učinka skupnega programa AAL so se sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica dogovorile o sodelovanju Skupnosti v skupnem programu AAL. Skupnost bi morala v programu sodelovati s prispevkom do 150 milijonov EUR. Ker skupni program AAL izpolnjuje znanstvene cilje Sedmega okvirnega programa in ker je raziskovalno področje skupnega programa AAL zajeto v temi o IKT iz posebnega programa Sodelovanje, bi bilo treba finančni prispevek Skupnosti zagotoviti iz proračunskih sredstev, dodeljenih za to temo. Nadaljnje možnosti financiranja med drugim ponuja Evropska investicijska banka (EIB), zlasti iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki sta ga skupaj ustanovili EIB in Komisija v skladu s Prilogo III k Odločbi 2006/971/ES.

(14)

Finančno podporo Skupnosti je treba zagotoviti glede na opredelitev finančnega načrta, ki temelji na formalnih obvezah pristojnih nacionalnih organov, da skupaj izvajajo raziskovalne in razvojne programe ter dejavnosti na nacionalni ravni in prispevajo k financiranju skupnega izvajanja skupnega programa AAL.

(15)

Skupno izvajanje nacionalnih raziskovalnih programov zahteva ustanovitev ali obstoj posebne izvršilne strukture, kot je določeno v posebnem programu Sodelovanje.

(16)

Sodelujoče države članice so se dogovorile o takšni posebni izvršilni strukturi za izvajanje skupnega programa AAL.

(17)

Posebna izvršilna struktura bi morala prejemati finančna sredstva Skupnosti in zagotavljati učinkovito izvajanje skupnega programa AAL.

(18)

Za učinkovito izvajanje skupnega programa AAL bi morala posebna izvršilna struktura odobriti finančno podporo tretjim osebam, ki sodelujejo v skupnem programu AAL in so izbrane na podlagi razpisov za zbiranje predlogov.

(19)

Prispevek Skupnosti bi moral biti odvisen od finančnih sredstev, ki jih dodelijo sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica ter od učinkovitega plačevanja njihovih finančnih prispevkov.

(20)

Skupnost bi morala imeti pravico zmanjšati, zadržati ali ukiniti svoj finančni prispevek, če se skupni program AAL izvaja neustrezno, delno ali z zamudo pod pogoji iz sporazuma, ki ga skleneta Skupnost in posebna izvršilna struktura ter ki določa natančna pravila za prispevek Skupnosti.

(21)

Vsaka država članica bi morala imeti možnost sodelovanja pri skupnem programu AAL.

(22)

Skupnost bi morala v skladu s Sedmim okvirnim programom imeti pravico, da med izvajanjem v skladu s pravili in pogoji iz te odločbe določi pogoje glede plačila svojega finančnega prispevka za skupni program AAL glede sodelovanja pri programu katere koli države, povezane s Sedmim okvirnim programom, ali če je to bistveno za izvajanje skupnega programa AAL, drugih držav.

(23)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (5), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (6) in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (7).

(24)

V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9) (v nadaljnjem besedilu „izvedbena pravila“) bi se prispevek Skupnosti moral upravljati v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu z določbami člena 54(2)(c) in člena 56 Finančne uredbe ter členov 35, 38(2) in 41 Izvedbenih pravil.

(25)

Ključno je, da raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi skupnega programa AAL, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in upoštevajo načelo enakosti spolov. Pri izvajanju skupnega programa AAL bi bilo prav tako treba upoštevati spodbujanje vloge žensk v znanosti in pri raziskavah.

(26)

Cilj skupnega programa AAL bi moralo biti spodbujanje pravičnega in poenostavljenega dostopa do bistvenih izdelkov in storitev IKT v vseh državah članicah.

(27)

Komisija bi morala do leta 2010 opraviti vmesno oceno kakovosti in učinkovitosti izvajanja skupnega programa AAL ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev. Ta ocena bi morala tudi določiti, ali obstaja potreba po nadaljnjih vmesnih ocenah pred končno oceno ob koncu leta 2013 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Skupnost pri izvajanju Sedmega okvirnega programa finančno prispeva k raziskovalnemu in razvojnemu programu podpore iz okolja pri samostojnem življenju (skupni program AAL), ki ga skupaj izvajajo Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države članice“) ter Izrael, Norveška in Švica.

2.   Skupnost v skladu z načeli iz Priloge I, ki je sestavni del te odločbe, med trajanjem Sedmega okvirnega programa prispeva največ 150 milijonov EUR za izvajanje skupnega programa AAL.

3.   Finančni prispevek Skupnosti se plača iz proračunskih sredstev splošnega proračuna Evropske unije, dodeljenih temi o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) iz posebnega programa Sodelovanje.

Člen 2

Finančni prispevek Skupnosti je odvisen od:

(a)

dokazov sodelujočih držav članic ter Izraela, Norveške in Švice, da je skupni program AAL iz Priloge I dejansko vzpostavljen;

(b)

tega, da sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica ali organizacije, ki jih določijo sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica, uradno ustanovijo ali imenujejo posebno izvršilno strukturo, ki je pravna oseba in pristojna za izvajanje skupnega programa AAL ter prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Skupnosti v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Finančne uredbe in členi 35, 38(2) in 41 izvedbenih pravil;

(c)

uvedbe ustreznega in učinkovitega modela upravljanja za skupni program AAL v skladu s smernicami iz Priloge II, ki je sestavni del te odločbe;

(d)

učinkovitega izvajanja dejavnosti na podlagi skupnega programa AAL iz Priloge I s strani posebne izvršilne strukture in vključuje razpise za zbiranje predlogov za dodelitev nepovratnih sredstev;

(e)

obveznosti sodelujočih držav članic, Izraela, Norveške in Švice, da prispevajo k financiranju skupnega programa AAL in dejanskemu plačevanju njihovih finančnih prispevkov, zlasti k financiranju udeležencev v projektih, izbranih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov v okviru skupnega programa AAL;

(f)

usklajenosti s predpisi Skupnosti o državni pomoči in zlasti s predpisi iz Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (10);

(g)

zagotavljanja visoke stopnje znanstvene odličnosti in upoštevanja etičnih načel v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa, načela enakosti spolov ter trajnostnega razvoja, in

(h)

oblikovanja določb o pravicah intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti, izvajanih na podlagi skupnega programa AAL, ter izvajanja in usklajevanja raziskovalnih in razvojnih programov ter dejavnosti, ki jih sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica na nacionalni ravni izvajajo tako, da prispevajo k spodbujanju ustvarjanja takšnega znanja ter podpiranju širše uporabe in razširjanja ustvarjenega znanja.

Člen 3

Dodelitev finančne podpore s strani posebne izvršilne strukture tretjim osebam za izvajanje skupnega programa AAL in zlasti finančne podpore, ki se dodeli udeležencem v projektih, izbranih na podlagi razpisov za dodelitev nepovratnih sredstev, se bo opravljala na podlagi načel enakega obravnavanja, preglednosti, predvidljivosti za vlagatelje in ocene neodvisnih strokovnjakov. Finančna podpora se tretjim osebam dodeli na podlagi znanstvene odličnosti, socialno-ekonomskega učinka na evropski ravni in pomena za splošne cilje skupnega programa AAL ter v skladu z načeli in postopki iz Priloge I.

Člen 4

Določbe glede finančnega prispevka Skupnosti ter pravila v zvezi s finančno odgovornostjo in pravicami intelektualne lastnine ter podrobna pravila v zvezi z zagotovitvijo finančne podpore posebne izvršilne strukture tretjim osebam se določijo na podlagi splošnega sporazuma, ki ga skleneta Komisija v imenu Skupnosti in posebna izvršilna struktura, ter letnih sporazumov o financiranju.

Člen 5

Če se skupni program AAL ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Skupnost zmanjša, zadrži ali ukine svoj finančni prispevek glede na dejansko izvajanje skupnega programa AAL.

Če sodelujoče države članice, Izrael, Norveška ali Švica ne prispevajo k financiranju skupnega programa AAL, ali k temu prispevajo le delno ali z zamudo, lahko Skupnost svoj finančni prispevek zmanjša glede na dejanski znesek javnih sredstev, ki ga prispevajo sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica, in pod pogoji iz sporazuma, ki ga skleneta Komisija in posebna izvršilna struktura.

Člen 6

Sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica pri izvajanju skupnega programa AAL sprejmejo zakonodajne, regulativne, upravne ali druge ukrepe za zaščito finančnih interesov Skupnosti. Sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica predvsem sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev plačila vseh zneskov, dolgovanih Skupnosti, v skladu s členom 54(2)(c) Finančne uredbe in členom 38(2) izvedbenih pravil.

Člen 7

Komisija in Računsko sodišče lahko prek svojih uradnikov ali zastopnikov izvajata vse preglede in inšpekcije, da se zagotovi ustrezno upravljanje s sredstvi Skupnosti in da se zaščitijo finančni interesi Skupnosti pred zlorabami ali nepravilnostmi. Zato sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica in posebna izvršilna struktura Komisiji ter Računskemu sodišču pravočasno predložijo vse ustrezne dokumente.

Člen 8

Komisija sporoči vse ustrezne informacije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica so pozvane, da prek posebne izvršilne strukture predložijo Komisiji kakršne koli dodatne informacije, ki jih zahtevajo Evropski parlament, Svet ali Računsko sodišče v zvezi s finančnim upravljanjem posebne izvršilne strukture, ki je skladna s splošnimi zahtevami v zvezi s poročanjem iz člena 12(1).

Člen 9

Katera koli država članica se lahko pridruži skupnem programu AAL v skladu s pogoji iz člena 2(e) do (h).

Člen 10

V skupnem programu AAL lahko sodeluje katera koli tretja država v skladu z merili iz člena 2(e) do (h), če je to sodelovanje urejeno z ustreznim mednarodnim sporazumom ter se Komisija in sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica s tem strinjajo.

Člen 11

Pogoje za finančni prispevek Skupnosti v zvezi s sodelovanjem katere koli države, povezane s Sedmim okvirnim programom, v skupnem programu AAL ali katere koli druge države, če je to bistveno za izvajanje skupnega programa AAL, lahko določi Skupnost na podlagi pravil iz te odločbe ter katerih koli izvedbenih pravil in določb.

Člen 12

1.   Letno poročilo o Sedmem okvirnem programu, ki se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 173 Pogodbe, vključuje poročilo o dejavnostih skupnega programa AAL.

2.   Vmesno oceno skupnega programa AAL opravi Komisija dve leti po začetku programa, vendar najpozneje do leta 2010. Če se po prvi vmesni oceni to zdi potrebno, se lahko opravijo nadaljnje vmesne ocene.

Vmesna ocena zajema napredek pri doseganju zastavljenih ciljev skupnega programa AAL iz Priloge I, vključno s priporočili o najprimernejših načinih za dodatno okrepitev povezovanja, kakovostjo in učinkovitostjo izvajanja, vključno z znanstvenim, upravljavskim in finančnim povezovanjem, vprašanjem ali je višina finančnih prispevkov sodelujočih držav članic, Izraela, Norveške in Švice primerna glede na potencialno povpraševanje s strani njihovih nacionalnih raziskovalnih skupnosti. Upoštevajo se tudi izkušnje iz drugih skupnih programov, izvedenih na podlagi člena 169 Pogodbe.

Komisija sklepe iz vmesne ocene posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojimi ugotovitvami in po potrebi s predlogi za prilagoditev te odločbe.

3.   Komisija ob koncu leta 2013 opravi končno oceno skupnega programa AAL. Rezultate končne ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 13

Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 9. julija 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J.-P. JOUYET


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 23. junija 2008.

(2)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(3)  UL L 400, 30.12.2006, str. 86.

(4)  UL L 391, 30.12.2006, str. 1.

(5)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1233/2007 (UL L 279, 23.10.2007, str. 10).

(6)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(7)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(8)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).

(9)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 478/2007 (UL L 111, 28.4.2007, str. 13).

(10)  UL C 323, 30.12.2006, str. 1.


PRILOGA I

OPIS CILJEV, DEJAVNOSTI IN IZVAJANJA SKUPNEGA PROGRAMA AAL

I.   Posebni cilji

Posebni cilji skupnega programa AAL so:

Spodbujati oblikovanje inovativnih, na IKT temelječih izdelkov, storitev in sistemov za prijetno staranje doma, v skupnosti in na delovnem mestu ter s tem izboljšati kakovost življenja, samostojnost, udeležbo v socialnem življenju, širiti znanje in spretnosti ter povečati zaposljivost starejših ter znižati stroške zdravstvenega in socialnega varstva. To lahko temelji npr. na inovativni uporabi IKT, novih metodah interakcije potrošnikov ali novih vrstah vrednostnih verig storitev za samostojno življenje. Rezultati skupnega programa AAL bi lahko bili uporabni tudi za druge skupine ljudi, zlasti invalide.

Ustvariti kritično maso raziskav, razvoja in inovacij na ravni EU na področju tehnologij in storitev za prijetno staranje v informacijski družbi, vključno z oblikovanjem ugodnega okolja za sodelovanje MSP v skupnem programu AAL.

Izboljšati razmere za industrijsko izkoriščanje rezultatov raziskav z zagotovitvijo skladnega evropskega okvira za razvijanje skupnih pristopov, vključno s skupnimi minimalnimi standardi, ter zagotavljanje lažje lokalizacije in prilagoditve skupnih rešitev, ki so združljive z različnimi socialnimi preferencami in regulativnimi vidiki na nacionalni ali regionalni ravni v Evropi.

Skupni program AAL bo s poudarkom na uporabnih raziskavah dopolnjeval ustrezne dolgoročne raziskovalne dejavnosti, predvidene v Sedmem okvirnem programu, ter predstavitvene dejavnosti, ki so del Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013), ustanovljenim s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), ki se osredotoča na široko uporabo obstoječih rešitev.

Skupni program AAL s svojimi dejavnostmi prispeva k uresničevanju ciljev prenovljene Lizbonske strategije in oblikovanju na znanju temelječe družbe, hkrati pa poskuša zagotoviti, da zaradi uporabe novih tehnologij ne bo prihajalo do socialne izključenosti. Program spodbuja tudi razvoj stroškovno učinkovitih rešitev, ki lahko pomagajo zagotoviti pošten in poenostavljen dostop do izdelkov in storitev IKT, vključno z raznolikim dostopom do storitev, ki spoštuje zasebnost in dostojanstvo starejših v vseh regijah Evrope, vključno s podeželskimi in obrobnimi območji.

Poleg tega mora skupni program AAL spodbujati inovacije in sofinanciranje s strani zasebnega sektorja (zlasti malih in srednjih podjetij) pri tržno usmerjenih projektih, prilagajanju tehnologije in projektnem razvoju rešitev za potrebe starejših z namenom spodbujanja njihove vse večje udeležbe v družbenem življenju.

Kjer je mogoče, se zagotovijo dopolnjevanje in sinergije med skupnim programom AAL in drugimi programi na ravni Skupnosti ter na nacionalni in regionalni ravni.

Mogoča vprašanja etike in zasebnosti se ustrezno upoštevajo v skladu z mednarodnimi smernicami.

II.   Dejavnosti

Glavna dejavnost skupnega programa ALL so raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti. Izvajajo se prek skupno financiranih nadnacionalnih projektov, ki vključujejo partnerje iz vsaj treh različnih sodelujočih držav članic, Izraela, Norveške ali Švice ali katerih koli drugih sodelujočih držav in ki obravnavajo raziskave, tehnološki razvoj ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti razširjanja. Te morajo temeljiti na tržno usmerjenih raziskavah, biti morajo kratko- do srednjeročne in zagotavljati možnost uporabe rezultatov v realnem časovnem okviru.

Poleg tega se lahko v okviru posebnih dogodkov ali v kombinaciji z obstoječimi dogodki izvajajo dejavnosti posredništva, spodbujanja programa in povezovanja. Te vključujejo organizacijo delavnic in vzpostavitev stikov z drugimi zainteresiranimi stranmi v vrednostni verigi.

Skupni program AAL vključuje posvetovanje z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi (kot so osebe, ki sprejemajo odločitve na ministrstvih in v javnem sektorju, ponudniki storitev v privatnem sektorju in ponudniki zavarovanj, pa tudi industrija, mala in srednje velika podjetja ter predstavniki uporabnikov) v zvezi s prednostnimi nalogami raziskav, ki jih je treba obravnavati, in izvajanjem programa.

Skupni program ALL bi moral upoštevati tudi demografska gibanja in demografske raziskave v različnih evropskih državah, da bi zagotovil rešitve, ki bi odražale družbene in gospodarske razmere v celotni Uniji.

III.   Izvajanje programa

Letni delovni program in razpisi za zbiranje predlogov

Skupni program AAL se izvaja na podlagi letnih delovnih programov, ki opredeljujejo teme razpisov za zbiranje predlogov, ki jih mora kot podlago za finančni prispevek Skupnosti potrditi Komisija.

Skupni program AAL objavlja redne razpise za zbiranje predlogov v skladu s sprejetim letnim delovnim programom. Prijavitelji predložijo svoje predloge posebni izvršilni strukturi na centralni ravni (enotna vstopna točka).

Po zaključku razpisa za zbiranje predlogov posebna izvršilna struktura v sodelovanju z nacionalnimi agencijami za upravljanje programov izvede centralizirano preverjanje upravičenosti. Preverjanje poteka na podlagi skupnih meril za upravičenost za skupni program AAL, ki se objavijo skupaj z letnim delovnim programom in zajemajo vsaj:

pravočasno, popolno in elektronsko predložitev predloga ter

izpolnjevanje obveznosti v zvezi s sestavo konzorcijev.

Poleg tega posebna izvršilna struktura ob podpori nacionalnih agencij za upravljanje programov preveri izpolnjevanje nacionalnih meril za upravičenost, ki so objavljena skupaj z letnim delovnim programom in določena v razpisih. Ta nacionalna merila za upravičenost se nanašajo le na pravno in finančno stanje posameznih prijaviteljev, ne pa tudi na vsebino predloga, in so:

vrsta prijavitelja, vključno s pravnim statusom in namenom,

odgovornost in izvedljivost, vključno s finančno trdnostjo, izpolnitvijo davčnih/socialnih obveznosti.

Upravičeni predlogi projektov se ocenijo in izberejo na centralni ravni ob pomoči neodvisnih strokovnjakov na podlagi preglednih in skupnih meril za ocenjevanje, določenih v delovnem programu. Ta izbor je, potem ko ga je sprejela generalna skupščina, zavezujoč za sodelujoče države članice, Izrael, Norveško in Švico.

Posebna izvršilna struktura je odgovorna za spremljanje projektov, oblikovani pa bodo tudi skupni operativni postopki za upravljanje celotnega projekta.

Ker upravne zadeve v zvezi s partnerji nacionalnega projekta na podlagi izbranih projektov vodi nacionalna agencija za upravljanje programov, se uporabljajo tudi nacionalna merila za upravičenost, ki se nanašajo le na pravno in finančno stanje posameznih udeležencev, kakor je navedeno zgoraj, ter nacionalna načela upravljanja.

V primeru, ko v fazi sklepanja pogodbe posamezen udeleženec ne izpolnjuje več navedenih nacionalnih meril za upravičenost, se v skupnem programu AAL zagotovi znanstvena odličnost. V ta namen upravljalni odbor lahko sklene, da se s pomočjo neodvisnih strokovnjakov izvede dodatna centralizirana neodvisna ocena zadevnega predloga zaradi ocenjevanja predloga brez udeležbe ustreznega udeleženca ali, če tako predlaga projektni konzorcij, z rezervnim udeležencem.

Vsaka država financira svoje nacionalne udeležence, katerih predloge obravnavajo nacionalne agencije, ki dodatno usmerjajo centralno financiranje prek posebne izvršilne strukture na podlagi sporazuma, ki ga sklenejo ustrezne nacionalne agencije in nacionalni udeleženci posameznega projekta.

Zagotavljanje znanstvenega, upravnega in finančnega povezovanja

Skupni program AAL zagotovi znanstveno vključevanje soudeleženih nacionalnih programov s pripravo skupnih delovnih programov in razpisnih tem za vse nacionalne programe.

Povezovanje upravljanja nacionalnih programov zagotovi pravni subjekt, ki ga ustanovijo sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica. Upravljanje skupnega programa AAL vključuje:

centralizirano organizacijo razpisov za zbiranje predlogov,

centralizirano, neodvisno in pregledno oceno strokovnjakov na evropski ravni na podlagi skupnih pravil ter meril za oceno in izbiro predlogov na podlagi znanstvene odličnosti,

enoten naslov za predložitev (predvidena je elektronska predložitev).

Skupni program AAL okrepi finančno povezovanje z:

zagotovitvijo splošnih nacionalnih obveznosti financiranja med trajanjem pobude ter letnimi odobritvami za vsak predlagani delovni program,

zagotovitvijo, da bo končna razvrstitev predlogov, sprejetih na podlagi ocene, zavezujoča za sodelujoče države članice, Izrael, Norveško in Švico, kot je opisano zgoraj, vključno z obravnavanjem v fazi sklepanja pogodbe,

spodbujanjem čim večje prožnosti dodeljevanja sredstev iz nacionalnih proračunov zaradi reševanja izjem, npr. s povečevanjem nacionalnih prispevkov ali navzkrižnim financiranjem.

Sodelujoče države članice si morajo prizadevati, da okrepijo povezovanje in odstranijo obstoječe nacionalne pravne in upravne ovire za mednarodno sodelovanje kot del pobude.

IV.   Načela financiranja

Prispevek Skupnosti je določen odstotek splošnega javnega financiranja iz soudeleženih nacionalnih programov, vendar v nobenem primeru ne presega 50 % skupnega javnega financiranja, sodelujočega pri projektu, izbranem na podlagi razpisa za zbiranje predlogov iz skupnega programa AAL. Ta določeni odstotek se opredeli v sporazumu med posebno izvršilno strukturo in Komisijo ter temelji na večletni obveznosti sodelujočih držav članic ter Izraela, Norveške in Švice ter prispevku Skupnosti.

Največ 6 % finančnega prispevka Skupnosti se uporabi za skupne operativne stroške skupnega programa AAL.

Sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica prispevajo tudi k zagotovitvi učinkovitega delovanja skupnega programa AAL.

Projekte sofinancirajo udeleženci pri projektu.

V.   Končni izsledki, ki se pričakujejo pri izvajanju skupnega programa AAL

Letno poročilo pripravi posebna izvršilna struktura, vključuje pa natančen pregled izvajanja skupnega programa AAL (število projektov, predloženih in izbranih za financiranje; uporaba finančnih sredstev Skupnosti; razdelitev nacionalnih sredstev; vrsta udeležencev; statistični podatki o državi, posredniške prireditve, dejavnosti razširjanja itd.) ter pregled napredka pri prihodnjem povezovanju.

Pričakovani končni izsledki se natančneje določijo v sporazumu, ki ga skleneta Komisija v imenu Skupnosti in posebna izvršilna struktura.


(1)  UL L 310, 9.11.2006, str. 15.


PRILOGA II

SMERNICE ZA UPRAVLJANJE SKUPNEGA PROGRAMA AAL

Organizacijska struktura za skupni program AAL zajema:

 

Združenje AAL je mednarodno neprofitno združenje, ki je bilo ustanovljeno na podlagi belgijske zakonodaje in tvori posebno izvršilno strukturo, ki jo sestavljajo sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica.

 

Združenje AAL je pristojno za vse dejavnosti skupnega programa AAL. Naloge združenja AAL vključujejo upravljanje pogodb in proračuna, razvoj letnih delovnih programov, organizacijo razpisov za zbiranje predlogov, izvajanje ocenjevanja in razvrščanje projektov. Razen tega nadzoruje spremljanje projektov in prenaša povezana plačila prispevkov Skupnosti na imenovane nacionalne agencije za upravljanje programov. Organizira tudi dejavnosti razširjanja.

 

Združenje AAL upravlja generalna skupščina. Generalna skupščina, ki je organ za sprejemanje odločitev skupnega programa AAL, imenuje člane upravljalnega odbora in nadzoruje izvajanje skupnega programa AAL, vključno z odobritvijo letnih delovnih programov, dodelitvijo nacionalnih sredstev za projekte in obravnavanje prošenj za novo članstvo. Delovala bo na podlagi načela ena država – en glas. Odločitve se sprejemajo z navadno večino, razen odločitve o nasledstvu, sprejemu ali izključitvi članov ali razpustitev združenja, za katere se lahko v statutu združenja določijo posebne zahteve glede glasovanja. Komisija ima na srečanjih generalne skupščine status opazovalca.

 

Upravljalni odbor AAL, sestavljen vsaj iz predsednika, podpredsednika in zakladnika, izvoli generalna skupščina za izpolnjevanje posebnih upravljavskih obveznosti, kot je načrtovanje proračuna, zaposlovanje in sklepanje pogodb. Upravljalni odbor pravno zastopa združenje in obvešča generalno skupščino.

 

Sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica pooblaščajo nacionalne agencije za upravljanje programov, da za nacionalne projektne partnerje izvajajo dejavnosti, povezane z upravljanjem projekta ter upravnimi in pravnimi vidiki, ter da zagotavljajo podporo pri ocenjevanju in izbiranju predlogov projektov. Dejavnosti opravljajo pod nadzorom združenja AAL.

 

Svetovalni odbor bo s predstavniki industrije in drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno s predstavniki ljudi različnih generacij, zagotovil priporočila za prednostne naloge in teme, ki jih je treba obravnavati v razpisih za zbiranje predlogov v okviru skupnega programa AAL.