6.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/1

SKLEP SVETA 2008/615/PNZ

z dne 23. junija 2008

o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 30(1)(a) in (b), člena 31(1)(a), člena 32 in člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Zvezne republike Nemčije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Republike Avstrije, Republike Slovenije, Slovaške republike, Italijanske republike, Republike Finske, Portugalske republike, Romunije in Kraljevine Švedske,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po začetku veljavnosti Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Republiko Avstrijo o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu, čezmejnemu kriminalu in nezakoniti migraciji (v nadaljnjem besedilu „Prümska pogodba“) je bila v skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji in po posvetovanju z Evropsko komisijo predložena ta pobuda, da bi se vsebina določb Prümske pogodbe vključila v pravni okvir Evropske unije.

(2)

V sklepih zasedanja Evropskega sveta v Tampereju oktobra 1999 je bila potrjena potreba po izboljšanju izmenjave informacij med pristojnimi organi držav članic za namene odkrivanja ali preiskovanja kaznivih dejanj.

(3)

V Haaškem programu za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji iz novembra 2004 je Evropski svet poudaril svoje prepričanje, da je v ta namen potreben inovativen pristop k čezmejni izmenjavi informacij o kazenskem pregonu.

(4)

V skladu s tem je Evropski svet izjavil, da bi morala biti izmenjava takšnih informacij v skladu s pogoji, ki veljajo za načelo dostopnosti. To pomeni, da ima uradnik organa kazenskega pregona iz posamezne države članice Unije možnost pridobiti potrebne informacije za svoje delo od druge države članice in da bo organ kazenskega pregona v drugi državi članici, ki ima na voljo te informacije, slednje dal na razpolago za določen namen, ob upoštevanju potreb preiskav, ki potekajo v zadevni državi članici.

(5)

Evropski svet je določil 1. januar 2008 kot rok za dosego tega cilja Haaškega programa.

(6)

Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (2) že določa pravila, po katerih lahko organi kazenskega pregona držav članic hitro in učinkovito izmenjujejo obstoječe informacije in obveščevalne podatke pri preiskovanju kaznivih dejanj ali pri policijskih postopkih za zbiranje obveščevalnih podatkov.

(7)

Haaški program za krepitev svobode, varnosti in pravice tudi navaja, da bi bilo treba v celoti izkoristiti novo tehnologijo in hkrati olajšati vzajemni dostop do nacionalnih podatkovnih baz, hkrati pa določa, da je treba nove centralizirane evropske podatkovne zbirke osnovati samo na podlagi študij, s katerimi je bila prikazana njihova dodana vrednost.

(8)

Za učinkovito mednarodno sodelovanje je temeljnega pomena hitra in učinkovita izmenjava točnih informacij. Cilj je uvedba postopkov za spodbujanje hitrih, učinkovitih in cenovno dostopnih sredstev izmenjave podatkov. Zaradi skupne uporabe podatkov naj bi ti postopki upoštevali načelo odgovornosti, vključevali pa naj bi ustrezna zagotovila glede točnosti in varnosti podatkov med prenosom in shranjevanjem ter postopke za evidentiranje izmenjave podatkov in omejitve glede uporabe izmenjanih podatkov.

(9)

Te zahteve so izpolnjene s Prümsko pogodbo. Da bi se lahko izpolnile vsebinske zahteve iz Haaškega programa za vse države članice v časovnem okviru, ki ga ta določa, bi se morala vsebina bistvenih delov Prümske pogodbe uporabljati za vse države članice.

(10)

Ta sklep zato vsebuje določbe, ki temeljijo na ključnih določbah Prümske pogodbe in s katerimi naj bi se izboljšala izmenjava informacij, pri čemer naj bi si države članice medsebojno odobrile pravico dostopa do njihovih avtomatiziranih zbirk podatkov o preiskavah DNK, avtomatiziranih sistemov daktiloskopske identifikacije in do registrov vozil. V primeru podatkov iz nacionalnih zbirk podatkov o preiskavah DNK in avtomatiziranih sistemov daktiloskopske identifikacije bi moral sistem za iskanje zadetkov omogočiti državi članici, ki išče podatke, da v drugi fazi zaprosi državo članico, ki upravlja zbirko podatkov, za posebne osebne podatke in da po potrebi zaprosi tudi za nadaljnje informacije prek postopkov za medsebojno pomoč, vključno s postopki, sprejetimi v skladu z Okvirnim sklepom 2006/960/PNZ.

(11)

Tako bi se znatno pospešili obstoječi postopki, saj bi države članice lahko ugotovile, ali ima katera druga država članica na voljo informacije, ki jih potrebujejo, in katera je ta država članica.

(12)

Primerjava čezmejnih podatkov bi morala odpreti novo razsežnost v okviru boja proti kriminalu. Informacije, pridobljene s primerjavo podatkov, bi morale privesti do novih pristopov v preiskavah v državah članicah in tako imeti ključno vlogo pri pomoči organom kazenskega pregona in sodnim organom v državah članicah.

(13)

Pravila temeljijo na povezovanju nacionalnih podatkovnih zbirk držav članic v mreže.

(14)

Pod določenimi pogoji bi bilo treba državam članicam omogočiti zagotavljanje osebnih in neosebnih podatkov, da se izboljša izmenjava informacij za preprečevanje kaznivih dejanj in ohranjanje javnega reda in varnosti v povezavi z množičnimi prireditvami s čezmejno razsežnostjo.

(15)

Pri izvajanju člena 12 se lahko države članice odločijo, da bodo prednost namenile boju proti hudim oblikam kriminala, pri čemer bodo upoštevale omejene tehnične zmogljivosti, ki so na voljo za prenos podatkov.

(16)

Poleg izboljšanja izmenjave informacij je treba urediti tudi druge oblike tesnejšega sodelovanja med policijskimi organi, zlasti s skupnimi varnostnimi operacijami (npr. s skupnimi patruljami).

(17)

Tesnejše policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah mora biti tesno povezano s spoštovanjem temeljnih pravic, zlasti pravice do spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kar bi bilo treba zagotoviti s prirejeno posebno ureditvijo varstva podatkov, ki bi morala biti zasnovana tako, da se upošteva posebna narava različnih oblik izmenjave podatkov. Takšne določbe o varstvu podatkov bi morale zlasti upoštevati posebno naravo čezmejnega spletnega dostopa do podatkovnih zbirk. Države članice, ki upravljajo zbirko podatkov, predhodnega preverjanja ne morejo opraviti prek spletnega dostopa, zato bi bilo treba vzpostaviti sistem za naknadno spremljanje.

(18)

Glede na strukturo primerjave anonimnih profilov, ki jo predvideva sistem za iskanje zadetkov, se dodatni osebni podatki izmenjajo šele po najdenem zadetku; posredovanje in prejem podatkov sta urejena z nacionalno zakonodajo, tudi s predpisi o pravni pomoči. Takšna nastavitev zagotavlja ustrezen sistem varstva podatkov, kar pomeni, da posredovanje osebnih podatkov drugi državi članici zahteva ustrezno raven varstva podatkov s strani držav članic prejemnic.

(19)

Ob upoštevanju celovite izmenjave informacij in podatkov na podlagi tesnega policijskega in pravosodnega sodelovanja ta sklep želi zagotoviti tudi ustrezno raven varstva podatkov. Spoštuje raven varstva v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki izhajajo iz Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov in njenega dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 in iz načel Priporočila Sveta Evrope št. R (87) 15 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.

(20)

Določbe o varstvu podatkov iz tega sklepa zajemajo tudi načela o varstvu podatkov, ki so bila potrebna, saj se v tretjem stebru še ni sprejel okvirni sklep o varstvu podatkov. Okvirni sklep bi bilo treba uporabljati na celotnem področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah pod pogojem, da je raven varstva osebnih podatkov vsaj enaka tisti, ki izhaja iz Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in njenega dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001, pri tem pa se upošteva Priporočilo Odbora ministrov državam članicam št. R (87) 15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju, tudi če podatki niso avtomatsko obdelani.

(21)

Ker ciljev tega sklepa, in sicer zlasti izboljšanja izmenjave informacij v Evropski uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi čezmejne narave boja proti kriminalu in varnostnih zadev, tako da so države članice prisiljene, da se v teh zadevah zanašajo druga na drugo, in se te cilje lažje doseže na ravni Evropske unije, Svet lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, na katerega se sklicuje člen 2 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ES ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(22)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije –

SKLENIL:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen in področje uporabe

S tem sklepom nameravajo države članice poglobiti čezmejno sodelovanje v zadevah, ki jih zajema naslov VI Pogodbe EU, zlasti izmenjavo informacij med organi, odgovornimi za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj. V ta namen ta sklep vsebuje pravila na naslednjih področjih:

(a)

določbe o pogojih in postopku za samodejni prenos profilov DNK, daktiloskopskih podatkov in nekaterih podatkov iz nacionalnih registrov vozil (poglavje 2);

(b)

določbe o pogojih za zagotavljanje podatkov v zvezi z množičnimi prireditvami s čezmejno razsežnostjo (poglavje 3);

(c)

določbe o pogojih za zagotavljanje informacij zaradi preprečevanja terorističnih kaznivih dejanj (poglavje 4);

(d)

določbe o pogojih in postopku za pospešitev čezmejnega sodelovanja policije z različnimi ukrepi (poglavje 5).

POGLAVJE 2

SPLETNI DOSTOP IN NADALJNJI ZAHTEVKI

ODDELEK 1

Profili DNK

Člen 2

Vzpostavitev nacionalnih zbirk podatkov o preiskavah DNK

1.   Države članice zaradi preiskovanja kaznivih dejanj vzpostavijo in vzdržujejo nacionalne zbirke podatkov o preiskavah DNK. Obdelava podatkov iz teh zbirk po tem sklepu poteka v skladu s tem sklepom, ob upoštevanju nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za obdelavo.

2.   Države članice za izvajanje tega sklepa zagotovijo razpoložljivost podatkovnih zapisov iz nacionalne zbirke podatkov o preiskavah DNK v skladu s prvim stavkom odstavka 1. Ti podatkovni zapisi vsebujejo izključno profile DNK, ki so bili ugotovljeni iz nekodiranih delov DNK, in referenčno številko. Podatkovni zapisi ne vsebujejo podatkov, ki omogočajo neposredno identifikacijo oseb. Podatkovni zapisi, ki jih ni mogoče pripisati nobeni osebi („neznani profili DNK“), so kot takšni razpoznavni.

3.   Vsaka država članica v skladu s členom 36 obvesti generalni sekretariat Sveta o nacionalnih zbirkah podatkov o preiskavah DNK, za katere se uporabljajo členi 2 do 6, ter o pogojih za avtomatizirano iskanje iz člena 3(1).

Člen 3

Avtomatizirano iskanje v profilih DNK

1.   Države članice kontaktnim točkam drugih držav članic iz člena 6 zaradi preiskovanja kaznivih dejanj dovolijo avtomatizirano iskanje v podatkovnih zapisih v svojih zbirkah podatkov o preiskavah DNK s pravico, da opravijo avtomatsko primerjavo profilov DNK. To je dovoljeno samo v posameznih primerih in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke.

2.   Če je bilo z avtomatiziranim iskanjem ugotovljeno ujemanje poslanega profila DNK s profili DNK v zbirki države članice prejemnice, je nacionalna kontaktna točka države članice, ki išče podatke, avtomatsko obveščena o podatkovnem zapisu, s katerim je bilo ugotovljeno ujemanje. Prav tako je elektronsko obveščena, če zadetka ni.

Člen 4

Avtomatska primerjava profilov DNK

1.   Države članice v medsebojnem soglasju prek svojih kontaktnih točk zaradi preiskovanja kaznivih dejanj primerjajo svoje neznane profile DNK z vsemi profili DNK iz podatkovnih zapisov v drugih nacionalnih zbirkah podatkov o preiskavah DNK. Pošiljanje in primerjava profilov se opravita v elektronski obliki. Pošiljanje zaradi primerjave neznanih profilov DNK se opravi le, če je to v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke.

2.   Če država članica pri primerjavi v skladu z odstavkom 1 ugotovi ujemanje poslanih profilov DNK s profili v svojih zbirkah podatkov o preiskavah DNK, kontaktni točki države članice prosilke nemudoma pošlje podatkovni zapis, v katerem je bilo ugotovljeno ujemanje.

Člen 5

Pošiljanje nadaljnjih osebnih podatkov in drugih informacij

Če se v postopku iz členov 3 in 4 ugotovi ujemanje profilov DNK, pošiljanje nadaljnjih razpoložljivih osebnih podatkov in drugih informacij, povezanih z zadetki v podatkovnih zapisih, ureja nacionalna zakonodaja in pravila zaprošene države članice o pravni pomoči.

Člen 6

Nacionalne kontaktne točke in izvedbeni ukrepi

1.   Za pošiljanje podatkov iz členov 3 in 4 vsaka država članica določi svojo nacionalno kontaktno točko. Pooblastila nacionalne kontaktne točke so določena z veljavno nacionalno zakonodajo.

2.   Podrobnosti tehničnih ureditev postopkov iz členov 3 in 4 se določijo v izvedbenih ukrepih iz člena 33.

Člen 7

Pridobivanje celičnega materiala in pošiljanje profilov DNK

Če v okviru potekajočih preiskovalnih ali kazenskih postopkov ni na razpolago profila DNK določene osebe, ki je na ozemlju zaprošene države članice, ta država članica zagotovi pravno pomoč, tako da pridobi in preišče celični material te osebe ter pridobljeni profil DNK pošlje, če:

(a)

država članica prosilka sporoči, za kakšne namene je to potrebno;

(b)

država članica prosilka predloži nalog za preiskavo ali sporočilo pristojnega organa, iz katerega v skladu z njeno nacionalno zakonodajo izhaja, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev in preiskavo celičnega materiala, če bi bila ta oseba na ozemlju države članice prosilke, in

(c)

so po nacionalni zakonodaji zaprošene države članice izpolnjeni pogoji za pridobitev in preiskavo celičnega materiala ter pogoji za pošiljanje pridobljenih profilov DNK.

ODDELEK 2

Daktiloskopski podatki

Člen 8

Daktiloskopski podatki

Za izvajanje tega sklepa države članice zagotovijo podatkovne zapise za nacionalne sisteme za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov, namenjene za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Ti podatkovni zapisi vsebujejo zgolj daktiloskopske podatke in referenčno številko. Podatkovni zapisi ne vsebujejo podatkov, ki omogočajo neposredno identifikacijo oseb. Podatkovni zapisi, ki jih ni mogoče pripisati nobeni osebi („neznani daktiloskopski podatki“), morajo biti kot takšni razpoznavni.

Člen 9

Avtomatizirano iskanje daktiloskopskih podatkov

1.   Države članice nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic v skladu s členom 11 zaradi preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj dovolijo avtomatizirano iskanje v podatkovnih zapisih v svojih nacionalnih sistemih za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov, ki so bili vzpostavljeni v ta namen, s pravico, da opravijo avtomatsko primerjavo daktiloskopskih podatkov. Iskanje je dovoljeno samo v posameznih primerih in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke.

2.   Dokončno potrditev ujemanja daktiloskopskih podatkov s podatkovnimi zapisi iz zbirke, ki jo upravlja zaprošena država članica, opravi kontaktna točka države članice prosilke na podlagi elektronsko poslanih podatkovnih zapisov, ki so potrebni za nedvoumno potrditev ujemanja.

Člen 10

Pošiljanje nadaljnjih osebnih podatkov in drugih informacij

Če se v postopku iz člena 9 ugotovi ujemanje daktiloskopskih podatkov, se pošiljanje nadaljnjih razpoložljivih osebnih podatkov in drugih informacij, povezanih s podatkovnimi zapisi, določi v skladu z nacionalno zakonodajo, vključno s predpisi zaprošene države članice o pravni pomoči.

Člen 11

Nacionalne kontaktne točke in izvedbeni ukrepi

1.   Za namene pošiljanja podatkov v skladu s členom 9 vsaka država članica imenuje svojo nacionalno kontaktno točko. Pooblastila nacionalne kontaktne točke so določena z nacionalno zakonodajo, ki se zanjo uporablja.

2.   Podrobnosti tehnične ureditve postopka iz člena 9 se določijo v izvedbenih ukrepih iz člena 33.

ODDELEK 3

Podatki iz registrov vozil

Člen 12

Avtomatizirano iskanje podatkov v registrih motornih vozil

1.   Države članice kontaktnim točkam drugih držav članic iz odstavka 2 zaradi preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pregona drugih kršitev, ki v državi članici prosilki sodijo v pristojnost sodišč ali državnih tožilstev, kot tudi zaradi ohranjanja javne varnosti, v posameznih primerih dovolijo avtomatizirano iskanje naslednjih podatkov v nacionalnih registrih motornih vozil:

(a)

podatke o lastnikih ali upravljavcih vozil in

(b)

podatke o vozilih.

Poizvedba je mogoča le z uporabo celotne številke šasije ali celotne registrske številke. Poizvedba je dovoljena le v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke.

2.   Za namene pošiljanja podatkov iz odstavka 1 vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko, ki je zadolžena za sprejemanje zahtevkov. Pooblastila nacionalne kontaktne točke so določena z nacionalno zakonodajo, ki se zanjo uporablja. Podrobnosti tehnične ureditve postopkov se določijo v izvedbenih ukrepih iz člena 33.

POGLAVJE 3

POMEMBNI DOGODKI

Člen 13

Pošiljanje informacij, ki ne vsebujejo osebnih podatkov

Za preprečevanje kaznivih dejanj in ohranjanje javnega reda in varnosti v povezavi z množičnimi prireditvami s čezmejno razsežnostjo, predvsem na področju športa ali ob zasedanjih Evropskega sveta, si države članice na zahtevo ali na lastno pobudo in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice pošiljateljice pošiljajo potrebne informacije, ki ne vsebujejo osebnih podatkov.

Člen 14

Pošiljanje osebnih podatkov

1.   Za preprečevanje kaznivih dejanj in ohranjanje javnega reda in varnosti v povezavi z množičnimi prireditvami s čezmejno razsežnostjo, predvsem na področju športa ali ob zasedanjih Evropskega sveta, si države članice na zahtevo ali na lastno pobudo pošiljajo podatke o osebah, če pravnomočne obsodbe ali druga dejstva upravičujejo domnevo, da bodo te osebe na prireditvi storile kaznivo dejanje ali ogrozile javni red in varnost, pod pogojem, da je tako pošiljanje po nacionalni zakonodaji države članice pošiljateljice dovoljeno.

2.   Osebni podatki se smejo obdelovati le za namene iz odstavka 1 in za posamezne dogodke, za katere so bili ti podatki poslani. Poslane podatke je treba izbrisati takoj, ko je bil namen iz prejšnjega odstavka dosežen ali ga ni mogoče več doseči. V vsakem primeru je treba poslane podatke izbrisati najpozneje po enem letu.

Člen 15

Nacionalna kontaktna točka

Za namene pošiljanja podatkov iz členov 13 in 14 vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko. Pooblastila nacionalne kontaktne točke so določena z nacionalno zakonodajo, ki se zanjo uporablja.

POGLAVJE 4

UKREPI ZA PREPREČEVANJE TERORISTIČNIH KAZNIVIH DEJANJ

Člen 16

Pošiljanje informacij za preprečevanje terorističnih kaznivih dejanj

1.   Države članice lahko zaradi preprečevanja terorističnih kaznivih dejanj nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic iz odstavka 3 v skladu s svojo nacionalno zakonodajo v posameznih primerih tudi brez zaprosila pošiljajo osebne podatke in informacije iz odstavka 2, če je to potrebno, ker določene okoliščine upravičujejo domnevo, da bodo storjena kazniva dejanja iz členov 1 do 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (3).

2.   Poslani podatki vsebujejo ime, priimek, datum in kraj rojstva ter opis okoliščin, na katerih temelji domneva iz odstavka 1.

3.   Vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko za izmenjavo informacij z nacionalnimi kontaktnimi točkami drugih držav članic. Pooblastila nacionalne kontaktne točke so določena z nacionalno zakonodajo, ki se zanjo uporablja.

4.   Država članica, ki pošlje podatke, lahko v skladu z nacionalno zakonodajo določi za državo članico, ki podatke prejme, pogoje za uporabo teh podatkov in informacij. Ti pogoji so za državo članico, ki podatke prejme, zavezujoči.

POGLAVJE 5

DRUGE OBLIKE SODELOVANJA

Člen 17

Skupno ukrepanje

1.   Za pospešitev policijskega sodelovanja lahko pristojni organi, ki jih imenujejo države članice, uvedejo skupne patrulje in druge skupne oblike ukrepanja za ohranjanje javnega reda in varnosti kot tudi za preprečevanje kaznivih dejanj, pri tem pa pri ukrepanju na ozemlju druge države članice sodelujejo za to imenovani uradniki ali drugi uradniki (v nadaljnjem besedilu „uradniki“).

2.   Vsaka država članica lahko kot država članica gostiteljica v skladu z nacionalno zakonodajo in s soglasjem države pošiljateljice podeli izvršilna pooblastila uradnikom drugih držav članic, ki sodelujejo pri skupnem ukrepanju, ali, če je to po pravu države članice gostiteljice dopustno, uradnikom drugih držav članic dovoli izvajanje njihovih izvršilnih pooblastil v skladu z zakonodajo države pošiljateljice. Izvršilna pooblastila se smejo pri tem izvajati le pod vodstvom in praviloma ob prisotnosti uradnikov države gostiteljice. Uradnike drugih držav članic pri tem zavezuje zakonodaja države članice gostiteljice. Država članica gostiteljica prevzame odgovornost za njihovo delovanje.

3.   Za uradnike drugih držav članic, ki sodelujejo pri skupnem ukrepanju, veljajo navodila pristojne službe države gostiteljice.

4.   Države članice predložijo izjave iz člena 36, v katerih določijo praktične vidike sodelovanja.

Člen 18

Pomoč pri množičnih prireditvah, katastrofah in težkih nesrečah

Pristojni organi držav članic si ob prizadevanju za preprečevanje kaznivih dejanj in ohranjanje javnega reda in varnosti v skladu s svojo notranjo zakonodajo pomagajo pri množičnih prireditvah, podobnih pomembnih dogodkih, katastrofah in težkih nesrečah, s tem da:

(a)

se med seboj čim prej uradno obvestijo o tovrstnih dogodkih s čezmejnim vplivom in izmenjajo ustrezne informacije;

(b)

v situacijah s čezmejnim vplivom sprejemajo in usklajujejo policijske ukrepe, ki so potrebni na njihovem ozemlju;

(c)

na zahtevo države članice, na ozemlju katere se pojavi situacija, v skladu z možnostmi zagotovijo pomoč s pošiljanjem uradnikov, specialistov in svetovalcev ter razpoložljive opreme.

Člen 19

Uporaba orožja, streliva in opreme

1.   Uradniki države članice pošiljateljice, ki se v okviru skupnega ukrepanja zadržujejo na ozemlju druge države članice v skladu s členom 17 ali 18, lahko tam nosijo svoje nacionalne uniforme. Pri sebi lahko imajo orožje, strelivo in opremo, ki so dovoljeni v skladu z nacionalno zakonodajo države članice pošiljateljice. Država članica gostiteljica lahko uradnikom države članice pošiljateljice prepove nošenje določenega orožja, streliva ali opreme.

2.   Države članice predložijo izjave iz člena 36, v katerih navedejo orožje, strelivo in opremo, ki smejo biti uporabljeni le v primeru upravičene samoobrambe oziroma obrambe drugih oseb. Uradnik države članice gostiteljice, ki vodi ukrepe, lahko v posameznih primerih v skladu z nacionalno zakonodajo dovoli uporabo orožja, streliva in opreme, ki presega v prvem stavku predvideno uporabo. Pri uporabi orožja, streliva in opreme se je treba ravnati po zakonodaji države članice gostiteljice. Pristojni organi se obveščajo o dovoljenem orožju, strelivu in opremi ter pogojih za njihovo uporabo.

3.   Če uradniki ene države članice pri ukrepanju na podlagi tega sklepa na ozemlju druge države članice uporabijo vozila, zanje veljajo isti cestnoprometni predpisi kot za uradnike države članice gostiteljice, vključno s pravicami poti in morebitnimi posebnimi privilegiji.

4.   Države članice predložijo izjave iz člena 36, v katerih določijo praktične vidike uporabe orožja, streliva in opreme.

Člen 20

Zaščita in podpora

Države članice uradnikom, ki jih je poslala druga država članica, pri njihovem opravljanju dela zagotovijo enako zaščito in podporo kot svojim uradnikom.

Člen 21

Splošna pravila o civilni odgovornosti

1.   Če uradniki države članice delujejo v drugi državi članici v skladu s členom 17, je njihova država članica odgovorna za kakršno koli škodo, ki jo povzročijo med delovanjem, v skladu z zakonodajo države članice, na ozemlju katere delujejo.

2.   Država članica, na ozemlju katere je bila povzročena škoda iz odstavka 1, škodo poravna pod pogoji, ki veljajo za škodo, ki jo povzročijo njeni uradniki.

3.   V primeru iz odstavka 1 država članica, katere uradniki povzročijo škodo kateri koli osebi na ozemlju druge države članice, tej državi članici v celoti povrne zneske, ki jih je ta izplačala oškodovancem ali osebam, ki so upravičene do odškodnine namesto njih.

4.   Če uradniki države članice delujejo v drugi državi članici v skladu s členom 18, je slednja država članica v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorna za kakršno koli škodo, ki jo ti povzročijo med svojim delovanjem.

5.   Če škoda iz odstavka 4 nastane zaradi hude malomarnosti ali namerne kršitve, lahko država članica gostiteljica zaprosi državo članico pošiljateljico za povračilo zneskov, ki jih je ta izplačala oškodovancem ali osebam, ki so upravičene do odškodnine namesto njih.

6.   Brez poseganja v uresničevanje pravic države članice do tretjih oseb in z odstopanjem od odstavka 3 države članice v primeru iz odstavka 1 od drugih držav članic ne zahtevajo povračila škode, ki so jo utrpele.

Člen 22

Kazenska odgovornost

Uradniki, ki v skladu s tem sklepom delujejo na ozemlju druge države članice, imajo v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih storijo ali so storjena njim, isti položaj kot uradniki države članice gostiteljice, razen če ni v drugem sporazumu, ki je za zadevne države članice zavezujoč, dogovorjeno drugače.

Člen 23

Službena razmerja

Za uradnike, ki v skladu s tem sklepom delujejo na ozemlju druge države članice, veljajo delovno-pravni predpisi, ki se uporabljajo v njihovi državi članici, zlasti kar zadeva disciplinska pravila.

POGLAVJE 6

SPLOŠNE DOLOČBE O VARSTVU PODATKOV

Člen 24

Opredelitev pojmov in področje uporabe

1.   V tem sklepu:

(a)

„obdelava osebnih podatkov“ pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki, z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kot so zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem podatkov, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje, kombiniranje, zamrznitev, izbris ali uničenje podatkov. Obdelava v smislu tega sklepa vključuje tudi obvestilo, ali neki zadetek obstaja ali ne;

(b)

„postopek avtomatiziranega iskanja“ pomeni neposreden dostop do avtomatiziranih podatkovnih zbirk drugega organa, kjer je odziv na postopek iskanja popolnoma avtomatiziran;

(c)

„navajanje“ pomeni označevanje shranjenih osebnih podatkov brez omejevanja njihove obdelave v prihodnosti;

(d)

„zamrznitev“ pomeni zamrznitev shranjenih osebnih podatkov zaradi omejevanja njihove obdelave v prihodnosti.

2.   Določbe, ki sledijo, se uporabljajo za podatke, ki so oziroma so bili zagotovljeni v skladu s tem sklepom, razen če ni v prejšnjih poglavjih določeno drugače.

Člen 25

Raven varstva podatkov

1.   V zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki so oziroma so bili zagotovljeni v skladu s tem sklepom, vsaka država članica v svoji nacionalni zakonodaji zagotovi raven varstva osebnih podatkov, ki je vsaj enaka tisti, ki izhaja iz Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in njenega dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001, pri tem pa upošteva Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam št. R (87) 15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju, tudi če podatki niso avtomatsko obdelani.

2.   Osebni podatki iz tega sklepa se ne smejo pošiljati, dokler se v nacionalni zakonodaji ozemelj držav članic, ki so vključene v takšno pošiljanje, ne začnejo izvajati določbe iz tega poglavja. O izpolnitvi teh pogojev odloči Svet soglasno.

3.   Odstavek 2 se ne uporablja za države članice, v katerih se je pošiljanje osebnih podatkov, kot je predvideno v tem sklepu, že začelo v skladu s Pogodbo z dne 27. maja 2005 med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Republiko Avstrijo o pospešitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu, čezmejnemu kriminalu in nezakoniti migraciji („Prümska pogodba“).

Člen 26

Namen

1.   Država članica, ki osebne podatke prejme, jih sme obdelovati izključno za namene, za katere so bili podatki v skladu s tem sklepom zagotovljeni. Obdelava v druge namene se dovoli samo s predhodnim pooblastilom države članice, ki upravlja zbirko podatkov, pri čemer se upošteva samo nacionalna zakonodaja države članice prejemnice. Dovoljenje se lahko podeli, če nacionalna zakonodaja države članice, ki upravlja zbirko podatkov, dovoljuje tako obdelavo v druge namene.

2.   Država članica, ki išče ali primerja podatke, poslane v skladu s členi 3, 4 in 9, sme te podatke obdelovati izključno za:

(a)

ugotovitev, ali se primerjani profili DNK ali daktiloskopski podatki ujemajo;

(b)

pripravo in predložitev policijske prošnje ali sodnega zaprosila za pravno pomoč v skladu z nacionalno zakonodajo, če se ti podatki ujemajo;

(c)

evidentiranje v smislu člena 30.

Država članica, ki upravlja zbirko podatkov, sme podatke, ki so ji bili poslani v skladu s členi 3, 4 in 9, obdelovati le, če je to potrebno za primerjavo, elektronski odgovor na poizvedbo ali za evidentiranje v skladu s členom 30. Po končani primerjavi podatkov ali elektronskem odgovoru na poizvedbo se zagotovljeni podatki takoj izbrišejo, razen če je nadaljnja obdelava potrebna za namene, ki so navedeni v točkah (b) in (c) prvega pododstavka.

3.   Država članica, ki upravlja zbirko podatkov, sme podatke, poslane v skladu s členom 12, uporabiti le, če je to potrebno za elektronski odgovor na poizvedbo ali za evidentiranje v skladu s členom 30. Po elektronskem odgovoru na poizvedbo se zagotovljeni podatki takoj izbrišejo, razen če niso potrebni za nadaljnjo obdelavo za evidentiranje v skladu s členom 30. Država članica, ki išče podatke, jih sme uporabljati le za postopek, zaradi katerega je bila opravljena poizvedba.

Člen 27

Pristojni organi

Poslane osebne podatke smejo obdelovati izključno organi in sodišča, ki so pristojni za opravljanje nalog za namene iz člena 26. Zlasti je posredovanje podatkov drugim subjektom dovoljeno le po predhodni privolitvi države članice, ki podatke pošilja, in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prejemnice.

Člen 28

Pravilnost, aktualnost in rok hrambe podatkov

1.   Države članice morajo zagotoviti pravilnost in aktualnost osebnih podatkov. Če se po uradni dolžnosti ali na podlagi sporočila osebe, na katero se ti podatki nanašajo, izkaže, da so bili poslani nepravilni podatki ali podatki, ki se ne bi smeli poslati, se to nemudoma sporoči državi članici prejemnici oziroma državam članicam prejemnicam. Te morajo podatke popraviti ali izbrisati. Sicer pa je treba poslane osebne podatke popraviti takoj, ko se ugotovi njihova nepravilnost. Če služba, ki podatke prejme, utemeljeno domneva, da so poslani podatki nepravilni ali da jih je treba zbrisati, o tem nemudoma obvesti organ, ki je podatke poslal.

2.   Podatke, katerih pravilnosti oseba, na katero se ti podatki nanašajo, oporeka in katerih pravilnosti ali nepravilnosti ni mogoče ugotoviti, je treba v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic na zahtevo te osebe označiti. Označitev se sme v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic razveljaviti le s privolitvijo osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ali na podlagi odločbe pristojnega sodišča ali neodvisne službe, ki je pristojna za nadzor nad varstvom podatkov.

3.   Poslane osebne podatke je treba izbrisati, če jih ne bi smeli poslati ali prejeti. Zakonito poslane in prejete podatke je treba izbrisati:

(a)

če niso oziroma niso več potrebni za namen, za katerega so bili poslani; če so bili osebni podatki poslani brez zaprosila, služba, ki jih je prejela, nemudoma preveri, ali so potrebni za namene, za katere so bili poslani;

(b)

po preteku najdaljšega roka za hrambo podatkov po nacionalni zakonodaji države članice pošiljateljice, če je služba, ki podatke pošilja, ob pošiljanju podatkov na ta rok opozorila službo, ki podatke prejme.

Namesto izbrisa se podatki blokirajo v skladu z nacionalno zakonodajo, če obstaja razlog za domnevo, da bi z izbrisom škodovali interesu osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Blokirani podatki se smejo poslati ali uporabljati le za namene, zaradi katerih niso bili izbrisani.

Člen 29

Tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje varstva podatkov in njihove zaščite

1.   Službe, ki osebne podatke pošiljajo in prejemajo, jih morajo učinkovito varovati pred naključnim ali nepooblaščenim uničenjem, naključno izgubo, nepooblaščenim dostopom, nepooblaščeno ali naključno spremembo in nepooblaščeno objavo.

2.   Tehnične podrobnosti postopka avtomatiziranega iskanja se določijo v izvedbenih ukrepih iz člena 33, ki zagotavljajo, da:

(a)

se sprejmejo najsodobnejši tehnični ukrepi za zagotavljanje varstva podatkov in njihove zaščite, zlasti zaupnosti in celovitosti podatkov;

(b)

se pri uporabi javno dostopnih omrežij uporabljajo postopki kodiranja in izdaje dovoljenj, ki jih potrdijo za to pristojne službe, in

(c)

se lahko preveri dopustnost vpogledov v skladu s členom 30(2), (4) in (5).

Člen 30

Beleženje in evidentiranje; posebni predpisi za avtomatsko in neavtomatsko pošiljanje

1.   Vsaka država članica zagotavlja, da služba, ki išče podatke, in služba, ki upravlja zbirko podatkov, zaradi preverjanja dopustnosti pošiljanja zabeležita vsako neavtomatsko pošiljanje in vsak neavtomatski prejem osebnih podatkov. Zabeležijo se naslednji podatki:

(a)

razlog pošiljanja;

(b)

poslani podatki;

(c)

datum pošiljanja in

(d)

ime ali referenčna koda službe, ki išče podatke, in službe, ki upravlja zbirko podatkov.

2.   Za avtomatizirana iskanja podatkov na podlagi členov 3, 9 in 12 ali avtomatsko primerjavo v skladu s členom 4 velja naslednje:

(a)

avtomatizirana iskanja ali primerjave lahko opravljajo le posebej pooblaščeni uradniki nacionalnih kontaktnih točk. Na zahtevo se nadzornim organom iz odstavka 5 in drugim državam članicam da na razpolago seznam uradnikov, ki so pooblaščeni za avtomatizirana iskanja ali avtomatske primerjave;

(b)

vsaka država članica zagotovi, da služba, ki išče podatke, in služba, ki upravlja zbirko podatkov, vsako pošiljanje in vsak prejem osebnih podatkov evidentirata, vključno z uradnim obvestilom, ali neki zadetek obstaja ali ne. Evidentirajo se naslednji podatki:

(i)

poslani podatki;

(ii)

datum in točen čas pošiljanja in

(iii)

ime ali referenčna koda službe, ki išče podatke, in službe, ki upravlja zbirko podatkov.

Služba, ki išče podatke, poleg tega zabeleži še razlog poizvedovanja ali pošiljanja, identifikacijsko oznako uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za poizvedovanje ali pošiljanje.

3.   Služba, ki evidentira podatke, evidentirane podatke na zahtevo takoj sporoči organom zadevne države članice, pristojnim za nadzor nad varstvom podatkov, najpozneje pa v štirih tednih od prejema zahteve. Evidentirani podatki se smejo uporabiti izključno za:

(a)

nadzor nad varstvom podatkov;

(b)

zagotavljanje zaščite podatkov.

4.   Evidentirani podatki se varujejo z ustreznimi ukrepi proti zlorabi in drugim oblikam neprimerne uporabe ter se hranijo dve leti. Po preteku roka hrambe se evidentirani podatki nemudoma izbrišejo.

5.   Za pravni nadzor nad posredovanjem ali prejemanjem osebnih podatkov so pristojni neodvisni organi za varstvo podatkov oziroma sodni organi posameznih držav članic. V skladu z nacionalno zakonodajo lahko vsak posameznik zahteva od teh organov, da preverijo zakonitost obdelave njegovih osebnih podatkov. Ti organi in službe, pristojne za evidentiranje, tudi ne glede na take zahtevke opravljajo naključna preverjanja glede zakonitosti pošiljanja na podlagi dokumentacije, na kateri temelji poizvedba.

Zaradi nadzora neodvisni organi za varstvo podatkov izsledke teh preverjanj hranijo 18 mesecev. Po preteku tega roka se takoj izbrišejo. Neodvisni organ za varstvo podatkov druge države članice lahko vsak organ, pristojen za nadzor nad varstvom podatkov, zaprosi za izvajanje pooblastil v skladu z nacionalno zakonodajo. Neodvisni organi za varstvo podatkov držav članic izvajajo naloge nadzora, ki so potrebne za medsebojno sodelovanje, zlasti z izmenjavo ciljnih informacij.

Člen 31

Pravice oseb, na katere se podatki nanašajo, do informacij in odškodnine

1.   Osebi, na katero se podatki nanašajo, se na njeno zahtevo ob upoštevanju nacionalne zakonodaje in ob dokazilu njene identitete v skladu z nacionalno zakonodajo brez pretiranih stroškov, v splošno razumljivi obliki in brez pretiranega zavlačevanja dajo informacije o njenih obdelanih osebnih podatkih kot tudi o njihovem izvoru, prejemniku ali kategoriji prejemnikov, predvidenem namenu obdelave in, če to zahteva nacionalna zakonodaja, pravni podlagi za obdelavo. Poleg tega ima oseba, na katero se podatki nanašajo, pravico do popravka nepravilnih podatkov in izbrisa nezakonito obdelanih podatkov. Države članice poleg tega zagotovijo, da lahko oseba, na katero se podatki nanašajo, v primeru kršitve njenih pravic do varstva podatkov, vloži dejansko pritožbo na neodvisnem sodišču na podlagi člena 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah ali pri neodvisnem nadzornem organu iz člena 28 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4) in da se ji da možnost zahtevati odškodnino ali pridobiti drugo obliko pravne odškodnine. Podrobna pravila za postopek za uveljavitev teh pravic in razlogi za omejitev pravice dostopa do informacij se urejajo z ustreznimi nacionalnimi zakonskimi določbami države članice, v kateri oseba uveljavlja svoje pravice.

2.   Če je služba ene države članice poslala osebne podatke na podlagi tega sklepa, se služba druge države članice, ki je podatke prejela, svoji odgovornosti do oškodovanca v skladu z nacionalno zakonodajo ne more izogniti s sklicevanjem na nepravilnost poslanih podatkov. Če se službi, ki podatke prejme, naloži odškodnina zaradi škode, ki je nastala zaradi njene uporabe nepravilnih prenesenih podatkov, služba, ki je podatke poslala, službi prejemnici poravna celoten znesek izplačane odškodnine.

Člen 32

Informacije na zaprosilo držav članic

Država članica, ki podatke prejme, na zaprosilo obvesti državo članico, ki je podatke poslala, o obdelavi poslanih podatkov in pridobljenem rezultatu.

POGLAVJE 7

IZVEDBENE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 33

Izvedbeni ukrepi

Svet sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa na ravni Unije, s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Člen 34

Stroški

Vsaka država članica sama krije operativne stroške, ki jih imajo njeni organi v zvezi z uporabo tega sklepa. V posebnih primerih se lahko države članice dogovorijo drugače.

Člen 35

Razmerje do drugih instrumentov

1.   Za zadevne države članice se namesto ustreznih določb Prümske pogodbe uporabljajo zadevne določbe tega sklepa. Vse druge določbe Prümske pogodbe se še naprej uporabljajo med podpisnicami Prümske pogodbe.

2.   Ne glede na njihove zaveze, ki izhajajo iz aktov, sprejetih v skladu z naslovom VI Pogodbe, lahko:

(a)

države članice še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore o čezmejnem sodelovanju, ki veljajo na dan sprejetja tega sklepa, kolikor so ti sporazumi ali dogovori skladni s cilji tega sklepa;

(b)

države članice sklepajo ali sprejemajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore o čezmejnem sodelovanju po začetku veljavnosti tega sklepa, kolikor ti sporazumi ali dogovori omogočajo razširitev ali poglobitev ciljev tega sklepa.

3.   Sporazumi in dogovori iz odstavkov 1 in 2 ne smejo vplivati na odnose z državami članicami, ki v njih ne sodelujejo.

4.   Države članice v štirih tednih po začetku učinkovanja tega sklepa obvestijo Svet in Komisijo o obstoječih sporazumih ali dogovorih v smislu odstavka 2(a), ki jih želijo še naprej uporabljati.

5.   Države članice obvestijo Svet in Komisijo o vseh novih sporazumih ali dogovorih v smislu odstavka 2(b) v treh mesecih po njihovem podpisu, oziroma v primeru pravnih instrumentov, ki so že bili podpisani pred sprejetjem tega sklepa, v treh mesecih po začetku njihove veljavnosti.

6.   Ta sklep ne vpliva na dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore med državami članicami in tretjimi državami.

7.   Ta sklep ne posega v obstoječe sporazume o pravni pomoči ali vzajemnem priznavanju odločb sodišča.

Člen 36

Izvajanje in izjave

1.   Države članice eno leto po začetku učinkovanja tega sklepa sprejmejo ustrezne ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami tega sklepa, razen z določbami iz poglavja 2, v zvezi s katerimi sprejmejo ustrezne ukrepe tri leta po začetku učinkovanja tega sklepa in sklepa Sveta o izvajanju tega sklepa.

2.   Države članice obvestijo generalni sekretariat Sveta in Komisijo, da so izpolnile obveznosti, ki jim jih nalaga ta sklep, in predložijo izjave, ki jih predvideva ta sklep. Pri tem lahko vsaka država članica navede, da bo ta sklep takoj uporabljala v odnosih s tistimi državami članicami, ki podajo enako izjavo.

3.   Izjave, predložene v skladu z odstavkom 2, se lahko kadar koli spremenijo z izjavami, predloženimi generalnemu sekretariatu Sveta. Generalni sekretariat Sveta prejete izjave posreduje državam članicam in Komisiji.

4.   Komisija na podlagi teh in drugih informacij, ki jih na zaprosilo dajo na voljo države članice, Svetu do 28. julija 2012 predloži poročilo o izvajanju tega sklepa in mu po potrebi predloži predloge za morebiten nadaljnji razvoj.

Člen 37

Uporaba

Ta sklep začne učinkovati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 23. junija 2008

Za Svet

Predsednik

I. JARC

(1)  Mnenje z dne 10. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 386, 29.12.2006, str. 89.

(3)  UL L 164, 22.6.2002, str. 3.

(4)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).