ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3), glede na skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 8. maja 2007,

2. Splošni cilj LIFE+ je prispevati k izvajanju, posodobitvi in razvoju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti, vključno z vključevanjem okoljskih vidikov v ostale politike, s čimer instrument prispeva k trajnostnemu razvoju. LIFE+ predvsem podpira izvajanje 6. OAP, vključno s tematskimi strategijami, in v državah članicah financira ukrepe in projekte z evropsko dodano vrednostjo.

Če je mogoče, projekti, financirani iz LIFE+, spodbujajo sinergijo med različnimi prednostnimi nalogami v okviru 6. OAP in spodbujajo povezovanje.

2. Da se zagotovi evropska dodana vrednost in da se izogne financiranju ponovnih dejavnosti, projekti izpolnjujejo vsaj eno izmed naslednjih meril:

3. Posebni cilji LIFE+ Okoljska politika in upravljanje v povezavi s cilji 6. OAP, vključno s prednostnimi področji podnebnih sprememb, okolja, zdravja in kakovosti življenja ter naravnih virov in odpadkov, so:

2. Donacije Skupnosti se lahko zagotavljajo v posebnih oblikah, kakor na primer z okvirnimi sporazumi o partnerstvu, s sodelovanjem v finančnih mehanizmih in skladih ali s sofinanciranjem poslovanja ali donacij za dejavnosti. Za donacije za poslovanje teles, ki si prizadevajo za doseganje ciljev v splošnem evropskem interesu, ne veljajo določbe Finančne uredbe o postopnem zmanjševanju.

3. Pri donacijah za dejavnosti znaša najvišji delež sofinanciranja 50 % upravičenih stroškov. Izjemoma, tj. pri izvajanju Direktive 92/43/EGS, pa lahko za projekte, namenjene prednostnim habitatom in vrstam, oziroma vrstam ptic, ki jih kot prednostne za financiranje šteje odbor, ustanovljen v skladu s členom 16 Direktive 79/409/ES, najvišji delež sofinanciranja za LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost znaša do 75 % upravičenih stroškov, če je to potrebno za uresničevanje cilja ohranjanja..

4. V primeru javnih naročil lahko sredstva Skupnosti krijejo stroške nabave storitev in blaga. Ti stroški lahko med drugim vključujejo izdatke za informacije in obveščanje, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje projektov, politik, programov in zakonodaje.

5. Izdatki za plače državnih uradnikov financirajo le v tolikšni meri, kolikor se ti nanašajo na izdatke za dejavnosti v okviru izvajanja projekta, ki jih ustrezni javni organ ne bi opravil, če se zadevni projekt ne bi izvajal. Zadevno osebje se mora dodeliti posebej za projekt in mora glede na stalno zaposleno osebje predstavljati dodatne stroške.

1. Najmanj 78 % proračunskih sredstev za LIFE+ se porabi za donacije za dejavnosti projektov.

2. Komisija zagotovi sorazmerno razdelitev projektov z določitvijo okvirnih letnih nacionalnih dodelitev za obdobji 2007–2010 in 2011–2013, ki temeljijo na naslednjih merilih:

Kakor hitro so na voljo ustrezni podatki za vse države članice, Komisija tako na podlagi območij, ki imajo pomen za Skupnost, kakor tudi posebnih območij varstva, opravi izračune za naravo in biotsko raznovrstnost, pri čemer se izogiba dvakratnemu upoštevanju.

Komisija lahko poleg tega državam članicam brez izhoda na morje odobri dodatne dodelitve. Skupni znesek takih dodelitve ne preseže 3 % skupnih proračunskih sredstev, namenjenih za donacije za dejavnosti projektov.

Vendar pa Komisija zagotovi, da dodelitev nobeni državi članici ni nižja od primerne najnižje dodelitve med 1 in 3 milijoni EUR na leto, pri čemer upošteva gostoto prebivalstva, izdatke za varstvo okolja, okoljske potrebe in absorpcijsko sposobnost.

3. Večletni strateški program iz Priloge II določa prednostna področja ukrepanja za financiranje Skupnosti v povezavi s cilji in merili iz členov 1, 3 in 4.

Države članice lahko za del proračuna, ki se porabi za donacije za dejavnosti projektov, Komisiji predložijo nacionalne letne prednostne naloge, izbrane iz Priloge II, ki, če je to primerno:

Če se država članica odloči, da bo Komisiji predložila nacionalne letne prednostne naloge, lahko vanje vključi nadnacionalne prednostne naloge.

4. Če se država članica odloči Komisiji predložiti nacionalne letne prednostne naloge, to stori čimprej in najpozneje do datuma, določenega v skladu s členom 14(2)(a). Glede letnega razpisa za predloge v okviru proračuna za leto 2007 se takšne prednostne naloge ne predložijo.

5. Komisija pripravi letni razpis za predloge v zvezi z deli, navedenimi v členu 4(1) predvsem ob upoštevanju večletnih strateških programov iz Priloge II in morebitnih nacionalnih letnih prednostnih nalog, predloženih v skladu z odstavkom 4 tega člena.

6. Države članice Komisiji posredujejo vse predloge za projekte, ki naj se financirajo. V primeru nadnacionalnih projektov posreduje predlog država članica, v kateri je upravičenec registriran. Projekt se sorazmerno všteva v okvirne nacionalne dodelitve udeleženih držav članic.

Države članice lahko pripravijo pisne pripombe na posamezne predloge projektov. Predvsem lahko podajo pripombe o tem, ali posamezen predlog ustreza nacionalnim prednostnim nalogam iz Priloge II.

7. Komisija izbere projekte na podlagi ciljev in meril iz členov 1, 3 in 4 ter prilog I in II.

Pri pripravi seznama projektov za finančno pomoč v skladu z nacionalnimi dodelitvami, določenimi v skladu z odstavkom 2, da Komisija prednost tistim projektom, ki največ prispevajo k doseganju ciljev Skupnosti, ob upoštevanju:

Komisija še posebej upošteva nadnacionalne projekte, kadar je nadnacionalno sodelovanje bistveno za zagotovitev varstva okolja, zlasti ohranjanja vrst, in si prizadeva zagotoviti, da se najmanj 15 % proračunskih sredstev za donacije za dejavnosti projektov dodeli nadnacionalnim projektom.

8. V primeru, da je znesek potrebnega sofinanciranja za projekte, izbrane v skladu z odstavkom 7, glede ene od držav članic manjši od okvirne dodelitve tej državi članici na podlagi meril iz odstavka 2, Komisija uporabi razliko za sofinanciranje tistih projektov, predloženih s strani drugih držav članic, ki največ prispevajo k doseganju ciljev Skupnosti iz člena 1, 3 in 4 ter prilog I in II.

9. Ko Komisija predlaga seznam sofinanciranih projektov Odboru iz člena 13(1), ob upoštevanju ciljev in meril iz členov 1, 3 in 4 pripravi tudi pisno obrazložitev, kako je upoštevala dodelitvene kriterije, oblikovane v skladu z odstavkom 2 tega člena, in nacionalne letne prednostne naloge ter pripombe, predložene v skladu z odstavkoma 4 in 6 tega člena.

10. Komisija redno objavlja sezname projektov, financiranih iz LIFE+, vključno s kratkim opisom ciljev in doseženih rezultatov ter povzetkom porabljenih sredstev. To počne s pomočjo ustreznih medijev in tehnologije, vključno z internetom.

Sredstva iz LIFE+ lahko črpajo javna in/ali zasebna telesa, subjekti in institucije.

Če se pridobijo dodatna odobrena proračunska sredstva, lahko v programih, ki se financirajo iz LIFE+, sodelujejo naslednje države:

S to uredbo se ne financirajo ukrepi, ki izpolnjujejo merila upravičenosti in glavnega področja uporabe drugih finančnih instrumentov Skupnosti ali prejemajo pomoč za isti namen iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije, Evropskim skladom za ribištvo in Sedmim okvirnim programom za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti. Upravičenci iz te uredbe podatke o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti, in o tekočih vlogah za sredstva predložijo Komisiji. Komisija in države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi instrumenti Skupnosti. Komisija o teh zadevah poroča v okviru vmesnega pregleda in končne ocene iz člena 15.

2. Finančna sredstva za izvajanje LIFE+ za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 znašajo 2 143 409 000 EUR.

3. Proračunska sredstva dodeljena za dejavnosti iz te uredbe se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije.

Proračunski organ odobri razpoložljiva letna proračunska sredstva v okviru omejitev iz finančnega okvira.

4. Najmanj 50 % proračunskih sredstev LIFE+ za donacije za dejavnosti projektov se dodeli ukrepom za spodbujanje ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti.

1. Upravičenec za vse projekte, ki se financirajo iz LIFE+, Komisiji predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka projekta predloži tudi končno poročilo.

2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, in brez poseganja v preglede, opravljene v skladu s členom 279(1)(b) Pogodbe, uradniki in drugo osebje Komisije izvajajo preglede na kraju samem in vzorčne preglede projektov, ki se financirajo iz LIFE+, zlasti pa preverjajo skladnost z merili upravičenosti iz člena 3.

3. Pogodbe in sporazumi, ki so sklenjeni na podlagi te uredbe, predvidevajo zlasti preverjanje in finančni nadzor s strani Komisije ali s strani katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija, ter revizije s strani Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem.

4. Upravičenec do finančne pomoči hrani in da na voljo Komisiji vso dokazno dokumentacijo v zvezi z izdatki za vse projekte v obdobju petih let po zadnjem plačilu.

5. Na podlagi rezultatov poročil in vzorčnih pregledov iz odstavkov 1 in 2 Komisija po potrebi prilagodi višino prvotno odobrene finančne pomoči ali pogoje za njeno dodelitev in časovni razpored plačil.

6. Komisija stori tudi vse potrebno, da preveri, ali se financirani projekti izvajajo ustrezno in v skladu z določbami te uredbe in Finančne uredbe.

1. Komisija zagotovi, da se pri izvajanju projektov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov ter v primeru, da se odkrijejo nepravilnosti, z uporabo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (12), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (13) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (14).

2. Za projekte Skupnosti, ki se financirajo iz LIFE+, „nepravilnost“ iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 pomeni vsako kršitev določb zakonodaje Skupnosti ali vsako kršitev pogodbene obveznosti, ki je posledica dejanja ali opustitve gospodarskega subjekta, ki z neupravičenim izdatkom povzroči ali bi lahko povzročila škodo splošnemu proračunu Evropske unije ali proračunom, ki jih upravljajo Skupnosti.

3. Komisija lahko zmanjša, ustavi izplačilo ali zahteva vračilo odobrenega zneska finančne pomoči za projekt, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neupoštevanjem določb te uredbe ali posamezne odločbe, pogodbe ali sporazuma o odobritvi te finančne pomoči, ali če je očitno, da je bila brez odobritve Komisije spremenjena narava projekta ali da sprememba nasprotuje pogojem za izvedbo projekta.

4. Če se roki ne upoštevajo ali če napredovanje pri izvajanju projekta upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija od upravičenca zahteva, da v določenem roku poda svoje pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.

5. Vsako neupravičeno izplačilo se vrne Komisiji. Za vse zneske, ki niso bili pravočasno vrnjeni, se v skladu s Finančno uredbo zaračunajo zamudne obresti.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

1. Naslednji sklepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2):

2. Naslednji izvedbeni sklepi se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13(3):

1. Da bi ocenili vpliv večletnih programov, Komisija zagotavlja njihovo redno spremljanje.

2. Komisija Evropskemu parlamentu in odboru iz člena 13(1) najpozneje do 30. septembra 2010 predloži vmesni pregled o LIFE+. Vmesni pregled vsebuje oceno izvajanja te uredbe v obdobju od 2007 do 2009. Komisija po potrebi predlaga spremembe izvedbenih sklepov iz člena 14.

3. Komisija poskrbi za končno oceno izvajanja te uredbe, v okviru katere oceni tako prispevek posameznih ukrepov in projektov, ki se financirajo po tej uredbi, kot tudi njihov splošni prispevek k izvajanju, posodobitvi in razvoju okoljske politike Skupnosti in okoljske zakonodaje ter uporabo dodeljenih proračunskih sredstev. To končno oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2012, po potrebi skupaj s predlogom za nadaljnji razvoj finančnega instrumenta izključno za okoljsko področje, ki se bo uporabljal od leta 2014 naprej.

1. Zaradi poenostavitve in oblikovanja prečiščenega besedila se razveljavijo naslednji akti:

2. Za ukrepe, ki so se začeli izvajati pred 31. decembrom 2006 na podlagi aktov iz odstavka 1, se do njihovega zaključka še naprej uporabljajo navedeni akti. Odbor iz člena 13(1) nadomesti odbore iz navedenih aktov. Sredstva za obvezna spremljanja in ocenjevanja, ki jih predvidevajo navedeni akti, se po koncu njihove veljavnosti zagotovijo na podlagi te uredbe. Dokler se izvajajo, so ti ukrepi skladni s tehničnimi določbami, kakor so opredeljene v aktih iz odstavka 1.

3. Obdobje upravičenosti izdatkov se bo za donacije, dodeljene v letu 2007 na podlagi točke (a) Priloge I, lahko začelo 1. januarja 2007 pod pogojem, da izdatki ne nastanejo pred dnem, na katerega se začne proračunsko leto upravičenca. Za takšne donacije se lahko sporazume iz člena 112(2) Finančne uredbe izjemoma podpiše najpozneje do 31. oktobra 2007.

4. Za znesek, ki je v skladu s finančnimi sredstvi potreben za zagotovitev spremljanja in ukrepov revizije v obdobju po 31. decembru 2013, se šteje, da je potrjen le, če je v skladu z novim finančnim okvirom, ki se uporablja od leta 2014.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2005 (UL C 157 E, 6.7.2006, str. 451), Skupno stališče Sveta z dne 27. junija 2006 (UL C 238 E, 3.10.2006, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 (še ni objavljena v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne.14. maja 2007.

PRILOGA II

VEČLETNI STRATEŠKI PROGRAM

NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST

1. Glavni cilj

Zaščititi, ohraniti, obnoviti, spremljati in olajšati delovanje naravnih sistemov, naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, da bi do leta 2010 znotraj EU ustavili izginevanje biotske raznovrstnosti, vključno z raznovrstnostjo genetskih virov.

1.1 Prednostna področja ukrepanja:

—	prispevanje k izvajanju politike Skupnosti in zakonodaje o naravi in biotski raznovrstnosti, zlasti direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS, ter spodbujati njuno vključevanje v druge politike;

—	podpirati nadaljnji razvoj in izvajanje omrežja Natura 2000, vključno z obalnimi in morskimi habitati in vrstami;

—

podpora oblikovanju ter izvajanju pristopov politik in instrumentov za spremljanje in ocenjevanje narave in biotske raznovrstnosti ter dejavnikov, pritiskov in odzivov, ki nanje vplivajo, zlasti v povezavi z doseganjem cilja do leta 2010 ustaviti izginevanje biotske raznovrstnosti znotraj Skupnosti;

—	izboljšanje znanja o vplivih genetsko spremenjenih organizmov na ekosisteme in biotsko raznovrstnost: metodologija ocene tveganja.

OKOLJSKA POLITIKA IN UPRAVLJANJE

2. Glavni cilj „Podnebne spremembe“

Stabilizirati koncentracije toplogrednih plinov na ravni, ki preprečuje globalno ogrevanje nad 2 °C.

2.1 Prednostna področja ukrepanja:

—	zagotoviti izvajanje obvez EU po Kjotskem protokolu k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah ter oblikovanje strateškega in izvedbenega programa za obdobje po letu 2012;

—	zagotoviti prilagajanje gospodarstva in družbe EU, narave in biotske raznovrstnosti, vodnih virov in človekovega zdravja škodljivim vplivom podnebnih sprememb (na potencialno povečanje temperature za 2 °C, ki je rezultat povečane koncentracije toplogrednih plinov) in ublažiti take učinke;

—	zagotoviti izvajanje in uporabo tržnih instrumentov, zlasti trgovanje s toplogrednimi plini, da bi se doseglo stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij v okviru za obdobje po letu 2012.

3. Glavni cilj „Voda“

Prispevati k izboljšanju kvalitete vode z razvijanjem stroškovno učinkovitih ukrepov, da se doseže dobro ekološko stanje zaradi razvoja prvega načrta upravljanja povodij v skladu z Direktivo 2000/60/ES (1) do leta 2009.

3.1 Prednostna področja ukrepanja:

—	izmenjava informacij in najboljših praks, ki se nanašajo na politiko;

—

izboljšanje vključenosti znanstvene politike in prenosa rezultatov v podporo državam članicam pri pripravi načrta upravljanja povodja, vključno s pripravo programov v skladu z Direktivo 2000/60/ES in vključevanje ukrepov iz sorodnih direktiv, kot na primer Direktive 91/271/EGS (2), Direktive 91/414/EGS (3), Direktive 91/676/EGS (4), Direktive 96/61/ES (5), Direktive 98/83/ES (6) in Direktive 2006/7/ES (7);

—	prispevati k učinkovitemu izvajanju Tematske strategije za varstvo in ohranitev morskega okolja;

—	hidromorfološke značilnosti, kot je obnovitev poplavnih površin in drugi ukrepi v podporo direktivi o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti.

4. Glavni cilj „Zrak“

Doseči raven kakovosti zraka, ki nima večjih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter ne ogroža zdravja ljudi in okolja.

4.1 Prednostno področje ukrepanja

—	izvajanje Tematske strategije o onesnaževanju zraka.

5. Glavni cilj „Tla“

Varovati in zagotavljati trajnostno rabo tal z ohranjanjem funkcij tal, preprečevanjem degradacije tal, ublažitvijo njenih učinkov in obnovitvijo degradiranih tal.

5.1 Prednostni področji ukrepanja:

—	izvajanje Tematske strategije za varstvo tal; in

—	zagotavljanje varstva in ohranjanja biotske raznovrstnosti tal.

6. Glavni cilj „Urbano okolje“

Prispevati k izboljšanju okoljske uspešnosti evropskih urbanih območij.

6.1 Prednostno področje ukrepanja:

—	prispevati k boljšemu izvajanju obstoječe okoljske politike Skupnosti in zakonodaje na lokalni ravni s podpiranjem in spodbujanjem lokalnih organov k sprejetju celovitejšega pristopa do urbanega upravljanja, vključno s sektorjem prevoza in energetskim sektorjem.

7. Glavni cilj „Hrup“

Prispevati k razvoju in izvajanju politik o okoljskem hrupu.

7.1 Prednostno področje ukrepanja:

—	preprečiti in zmanjšati škodljive učinke zaradi izpostavljenosti okoljskemu hrupu.

8. Glavni cilj „Kemikalije“

Do leta 2020 izboljšati varstvo okolja in zdravja pred tveganji, ki jih predstavljajo kemikalije, z izvajanjem zakonodaje glede kemikalij, zlasti Uredbe št. 1907/2006 (8) (REACH) in Tematsko strategijo o trajnostni uporabi pesticidov.

8.1 Prednostna področja ukrepanja:

—	izmenjava informacij in najboljših praks, ki se nanašajo na politiko;

—	izboljšanje vključenosti znanstvene politike in prenosa rezultatov za zagotovitev dobrega tehničnega ozadja v podporo REACH;

—	izvajanje Tematske strategije o trajnostni uporabi pesticidov.

9. Glavni cilj „Okolje in zdravje“

Razvijati informacijske baze za politiko o okolju in zdravju (Akcijski načrt za okolje in zdravje 2004–2010).

9.1 Prednostni področji ukrepanja:

—	bio-spremljanje ljudi in povezava podatkov o okolju in zdravju;

—	zaščita ozonskega plašča za zmanjšanje negativnih vplivov na zdravje in okolje.

10. Glavni cilj „Naravni viri in odpadki“

—	Razvijati in izvajati politike za trajnostno upravljanje in uporabo naravnih virov in odpadkov, izboljšati okoljsko uspešnost izdelkov, trajnostno proizvodnjo in vzorce potrošnje, preprečevanje nastajanja odpadkov, predelavo in recikliranje odpadkov;

—	Prispevati k učinkovitemu izvajanju Tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov.

10.1 Prednostna področja ukrepanja:

—	razvoj in izvajanje politik trajnostne potrošnje in proizvodnje, vključno z Integrirano politiko do proizvodov;

—	spodbujati trajnostno rabo naravnih virov z pristopom življenjskega cikla, vključno z okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi vidiki, da se loči vpliv okolja od gospodarske rasti;

—	spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov, predelave in recikliranja z osredotočanjem na življenjski cikel, ekološko oblikovanje in razvoj trgov recikliranja;

—

prispevati k izvajanju politike Skupnosti in zakonodaje o odpadkih, zlasti Direktive 75/439/EGS (9), Direktive 91/689/ES (10), Direktive 96/59/ES (11), Direktive 1999/31/ES (12), Direktive 2000/53/ES (13), Direktive 2002/95/ES (14), Direktive 2002/96/ES (15), Uredbe (ES) št. 850/2004 (16), Direktive 2006/12/ES (17), Direktive 2006/21/ES (18) in Uredbe (ES) št. 1013/2006 (19).

11. Glavni cilj „Gozdovi“

Predvsem z usklajenim omrežjem EU zagotoviti zgoščeno in celovito osnovo za informacije, ki so pomembne za politiko o gozdovih glede na podnebne spremembe (vpliv na gozdne ekosisteme, blažitev, nadomestitev učinkov), biotsko raznovrstnost (osnovne informacije in zaščitena gozdna območja), gozdne požare, gozdne razmere in varovane funkcije gozdov (voda, tla in infrastruktura), kakor tudi prispevati k varovanju gozdov pred požari.

11.1 Prednostna področja ukrepanja:

—	spodbujati zbiranje, analiziranje in razširjanje informacij, ki se nanašajo na politiko, v zvezi z gozdovi in medsebojnimi okoljskimi vplivi;

—	spodbujati usklajevanje in učinkovitost ukrepov spremljanja gozdov, sistemov zbiranja podatkov in uporabe sinergij z ustvarjanjem povezav med mehanizmi spremljanja, uvedenimi na regionalni, nacionalni in svetovni ravni ter na ravni Skupnosti;

—	spodbujati sinergije med posebnimi vprašanji glede gozdov in okoljskimi pobudami in zakonodajo (na primer: Tematska strategija za varstvo tal, Natura 2000, Direktiva 2000/60/ES);

—

prispevati k trajnostnemu upravljanju gozdov, zlasti z zbiranjem podatkov v zvezi z izboljšanimi Vseevropskimi kazalci za trajnostno upravljanje gozdov, ki so bili sprejeti na sestanku na ravni strokovnjakov Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE), ki je potekal 7. in 8. oktobra 2002 na Dunaju v Avstriji;

—	zgraditi zmogljivosti na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti, da se omogoči usklajevanje in usmerjanje spremljanja gozdov.

12. Glavni cilj „Inovacije“

Prispevati k razvoju in predstavitvi pristopov, tehnologij, metod in instrumentov politike inovacij za pomoč pri izvajanju Akcijskega načrta okoljskih tehnologij (ETAP).

12.1 Prednostna področja ukrepanja:

—	nadaljnja opredelitev in optimiziranje dosežkov ETAP z izboljšanim načrtovanjem in usklajevanjem, učinkovitim spremljanjem napredka, pravočasno prepoznavanje in zmanjšanjem vrzeli v znanju ter učinkovito uporabo znanstvenih, ekonomskih in drugih informacij, ki so pomembne za izvajanje politike;

—	spodbujanje identifikacije, predstavljanja in razširjanja inovativnih tehnologij in praks z dopolnilnimi ukrepi k Okvirnemu programu za konkurenčnost in inovacije;

—	izmenjava informacija in dobrih praks v zvezi z mednarodnim trgovanjem z okoljskimi tehnologijami, odgovornimi investicijami v državah v razvoju, izvajanjem ukrepov Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju (WSSD) glede okoljskih tehnologij.

13. Glavni cilj „Strateški pristopi“

—	Spodbujati učinkovito izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje Skupnosti in izboljšati bazo znanja za okoljsko politiko.

—	Zagotoviti učinkovitejše in skladnejše politike.

—	Izboljšati okoljsko učinkovitost malih in srednje velikih podjetij.

—	Zagotoviti orodja za razvoj okoljske politike in zakonodaje.

—	Zagotoviti ustrezen nadzor Komisije nad projekti.

13.1 Prednostna področja ukrepanja:

—	izboljšanje ocene ukrepov nove politike, zlasti stopnjo njihove začetne formulacije ali poznejšega pregleda;

—	okrepitev baze znanja za oblikovanje politike in izvajanje z oblikovanjem Skupnega informacijskega sistema za okolje (SEIS) in podpora izvajanju Pobude globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES);

—	izboljšanje ocene izvajanja in ex-post ocene;

—	ugotavljanje in postopno odpravljanje okolju škodljivih subvencij;

—	povečanje uporabe tržnih instrumentov, da bi se doseglo izboljšano mešano politiko;

—	zagotovitev orodij za podporo politikam trajnostnega razvoja, zlasti kazalce;

—	izvajanje Programa za pomoč okoljski usklajenosti za mala in srednje velika podjetja;

—	za razvoj in izvajanje okoljske politike sprejeti ustrezne ukrepe za zunanjo pomoč;

—	zagotoviti orodje za tehnično in/ali upravno pomoč glede opredeljevanja, priprave, upravljanja, spremljanja, revizije in nadzorovanja projektov, vključno z obema projektoma LIFE III in LIFE+.

14. Glavni cilj „Upravljanje“

Dosegati boljše okoljsko vodenje, vključno s povečano ozaveščenostjo o okoljskih vprašanjih in sodelovanjem evropskih državljanov pri okoljskem odločanju.

14.1. Prednostno področje ukrepanja:

—	razširiti vključenost zainteresiranih strani, vključno s skupinami potrošnikov in nevladnimi organizacijami, v razvoj in izvajanje okoljske politike in zakonodaje.

15. Glavni cilj „NVO“

Spodbujati NVO, ki so prvenstveno aktivne na področju varstva okolja na evropski ravni.

15.1 Prednostni področji ukrepanja:

—	okrepiti sodelovanje NVO v postopku dialoga pri oblikovanju okoljske politike in pri njenem izvajanju;

—	okrepiti sodelovanje NVO v evropskem postopku standardizacije, da se zagotovi uravnoteženo zastopanje zainteresiranih strani in sistematsko vključevanje okoljskih vidikov.

INFORMACIJE IN OBVEŠČANJE

16. Glavni cilj

Zagotoviti redne in učinkovite informacijske tokove za zagotovitev osnove za politične odločitve o okolju ter zagotoviti, da so informacije o stanju okolja in okoljskih trendih dostopne državljanom.

16.1 Prednostno področje ukrepanja:

—	razširjanje informacij, eko-označevanja, dviganje ozaveščenosti in razvoj posebnih znanj o okoljskih vprašanjih, vključno o varovanju pred gozdnimi požari.

(1) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

(2) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(3) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/21/ES (UL L 97, 12.4.2007, str. 42).

(4) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(5) Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(6) Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(7) Direktiva 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda (UL L 64, 4.3.2006, str. 37).

(8) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(9) Direktiva Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj (UL L 194, 25.7.1975, str. 23). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 28.12.2000, str. 91).

(10) Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL L 377, 31.12.1991, str. 20). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(11) Direktiva Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (UL L 243, 24.9.1996, str. 31).

(12) Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(13) Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta 2005/673/ES (UL L 254, 30.9.2005, str. 69).

(14) Direktiva 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 37, 13.2.2003, str. 19). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komsije 2006/692/ES (UL L 283, 14.10.2006, str. 50).

(15) Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 37, 13.2.2003, str. 24). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/108/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 106).

(16) Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 158, 30.4.2004, str. 7) Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 323/2007 (UL L 85, 27.3.2007, str. 3).

(17) Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L 114, 27.4.2006, str. 9).

(18) Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (UL L 102, 11.4.2006, str. 15).

(19) Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).