3.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/51

(1)

V skladu z Direktivo 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti (4) morajo upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu vzpostaviti sisteme varnega upravljanja, ki bo v železniškem sistemu omogočil vsaj doseganje skupnih varnostnih ciljev, izpolnjevanje nacionalnih varnostnih predpisov in zahtev, opredeljenih v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost (TSI), in uporabo ustreznih delov skupnih varnostnih metod. Ti sistemi varnega upravljanja med drugim predvidevajo programe in postopke za usposabljanje osebja, ki zagotavljajo ohranjanje usposobljenosti osebja in opravljanje nalog na ustrezen način.

(2)

Direktiva 2004/49/ES določa, da morajo prevozniki v železniškem prometu pridobiti varnostno spričevalo za dostop do železniške infrastrukture.

(3)

V skladu z Direktivo Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (5) imajo prevozniki v železniškem prometu, ki so imetniki dovoljenj, od 15. marca 2003 dalje dostop do vseevropskega železniškega omrežja za prevoz blaga v okviru mednarodnih storitev prevoza blaga po železnici in bodo imeli najpozneje od 2007 dalje dostop do celotnega železniškega omrežja za notranje in mednarodne storitve prevoza blaga. Takšna postopna razširitev pravic dostopa bo neizogibno vodila v povečanje čezmejnega gibanja strojevodij. Posledica bo povečana potreba po strojevodjih, ki so usposobljeni in imajo spričevalo za delovanje v več kot eni državi članici.

(4)

Študija, ki jo je izvedla Komisija leta 2002, je pokazala, da se zakonodaje držav članic na področju izdaje spričeval strojevodjem bistveno razlikujejo. Da bi odpravili te razlike in hkrati ohranili sedanjo visoko raven varnosti v železniškem sistemu Skupnosti, bi bilo treba sprejeti pravila za izdajo spričeval strojevodjem na ravni Skupnosti.

(5)

Poleg tega bi morala takšna pravila na ravni Skupnosti prispevati k uresničevanju strategij Skupnosti glede svobode gibanja delavcev, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v okviru skupne prometne politike in hkrati izključiti kakršno koli izkrivljanje konkurence.

(6)

Cilj skupnih določb je predvsem olajšati mobilnost strojevodij med državami članicami in različnimi prevozniki v železniškem prometu in na splošno poenostaviti priznavanje dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval s strani vseh udeležencev v železniškem sektorju. V ta namen je treba določiti minimalne zahteve za pridobitev dovoljenja in usklajenega dopolnilnega spričevala, ki bi jih morali prosilci izpolnjevati.

(7)

Ta direktiva sledi in v veliki meri temelji na zgodovinskem skupnem sporazumu, sklenjenem med Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Skupnostjo evropskih železnic (CER) o določenih vidikih pogojev dela mobilnih delavcev, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve (6).

(8)

Tudi če država članica izključi iz področja uporabe te direktive strojevodje, ki delujejo izključno v določenih kategorijah železniškega sistema, omrežja in infrastrukture, to nikakor ne bi smelo omejevati obveznosti države članice, da spoštuje veljavnost dovoljenja za celotno območje Evropske unije ali veljavnost usklajenega dopolnilnega spričevala za ustrezno infrastrukturo.

(9)

Zahteve bi se morale nanašati vsaj na minimalno starost strojevodje, fizične in psihične sposobnosti prosilca, poklicne izkušnje in poznavanje določenih področij, relevantnih za upravljanje lokomotiv, ter poznavanje infrastrukture in jezikov, ki se tam uporabljajo.

(10)

Zaradi izboljšanja stroškovne učinkovitosti bi morali usposabljanje strojevodij za pridobitev usklajenih dopolnilnih spričeval – kolikor je to možno in iz varnostnega vidika zaželeno – usmeriti v posebne storitve, ki jih mora opraviti strojevodja, npr. ranžiranje, storitve vzdrževanja, storitve v zvezi s prevozom potnikov ali blaga. Pri ocenjevanju izvajanja te direktive bi morala Evropska agencija za železnice (v nadaljevanju „Agencija“) oceniti potrebo po spremembi zahtev glede usposabljanja, določenih v Prilogi, da bi se lahko bolje odrazile nastajajoče strukture trga.

(11)

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture, ki izdajajo usklajena dopolnilna spričevala, lahko sami zagotavljajo usposabljanje za izboljšanje splošnega poklicnega znanja, jezikovnega znanja, znanja o voznih sredstvih in infrastrukturi. Vendar bi se bilo glede izpitov treba izogniti vsakršnemu navzkrižju interesov, ne glede na možnost, da lahko izpraševalec pripada prevozniku v železniškem prometu ali upravljavcu železniške infrastrukture, ki izdaja usklajeno dopolnilno spričevalo.

(12)

V skladu s členom 13(4) Direktive 2004/49/ES, so prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture pogodbeno odgovorni za raven strokovne usposobljenosti strojevodij, ki jih zaposlujejo. V skladu s členom 13(3) navedene direktive bi morali prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture upoštevati strokovno usposobljenost in že pridobljene sposobnosti teh strojevodij. Vendar pa je pomembno tudi zagotoviti, da se usposablja zadostno število strojevodij. V zvezi s tem je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da od usposabljanja strojevodje, ki ga financira določeni prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture, ne bi imel neupravičene koristi drugi prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture, v primeru ko navedeni strojevodja prostovoljno zapusti prvega prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture na račun drugega. Ti ukrepi so lahko različne narave, kot na primer nacionalna zakonodaja, skupne delovne konvencije, pogodbene klavzule, ki zavezujejo strojevodje v razmerju do delodajalca ali tudi v sporazumih, ki urejajo ki urejajo pogoje prevzema strojevodij ene družbe s strani druge, kadar so strojevodje zavezani k takšnim sporazumom.

(13)

Usposobljenost osebja ter prepisi glede zdravja in varnosti se obravnavajo v okviru direktiv o interoperabilnosti, zlasti kot del „upravljanja in delovanja prometa“ TSI. Treba je zagotoviti usklajenost med navedenimi TSI in prilogami k tej direktivi. Komisija bo to dosegla tako, da bo ustrezen TSI spremenila ali prilagodila tej direktivi in njenim prilogam z uporabo postopkov, določenih v Direktivi Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrost (7) in Direktivi 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti konvencionalnega železniškega sistema (8).

(14)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti drugemu vlakovnemu osebju, ki opravlja naloge v zvezi s kritično varnostjo na lokomotivah in vlakih, da bi se povečalo prosto gibanje delavcev in varnost železnic Skupnosti. Zato bi morale države članice zagotoviti, da drugo vlakovno osebje, ki opravlja kritične naloge v zvezi z varnostjo, izpolnjujejo minimalne zahteve, določene v TSI o delovanju in upravljanju prometa. Ob upoštevanju nacionalnih načrtov, ki jih morajo države članice sporočiti v povezavi z izvajanjem navedenih TSI, bi Agencija morala opredeliti potencialne možnosti za izdajanje spričeval drugemu vlakovnemu osebju, ki opravlja naloge v zvezi s kritično varnostjo, in oceniti vpliv teh različnih možnosti. Komisija bi morala na podlagi tega poročila po potrebi predstaviti predlog o pogojih in postopkih certificiranja drugega vlakovnega osebja, ki opravlja kritične naloge v zvezi z varnostjo na lokomotivah in vlakih.

(15)

Zahteve glede dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval, navedene v tej direktivi, naj bi zadevale le pravne pogoje, ki strojevodji dajejo pravico, da vozi vlak. Vse druge zakonske zahteve, ki zadevajo prevoznike v železniškem prometu, upravljavce železniške infrastrukture, železniško infrastrukturo in vozni park ter so v skladu z zakonodajo Skupnosti in se uporabljajo brez diskriminacije, bi morale biti izpolnjene, preden lahko strojevodja vozi vlak na določeni železniški infrastrukturi.

(16)

Ta direktiva ne bi smela posegati v izvajanje Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (9), niti v izvajanje Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (10).

(17)

Skupnost bi morala za zagotovitev potrebne enotnosti in preglednosti vzpostaviti enoten, s strani vseh držav članic priznan vzorec dokumentov, s katerimi bi strojevodje dokazovali izpolnjevanje določenih minimalnih zahtev ter njihove strokovne usposobljenosti in jezikovnega znanja, izdaja dovoljenj pa bi bila prepuščena pristojnim organom držav članic, medtem ko bi prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture izdajali usklajena dopolnilna spričevala.

(18)

Agencija naj bi preverila tudi uporabo pametne kartice namesto dovoljenja in usklajenih dopolnilnih spričeval. Prednost takšne pametne kartice je v združitvi obeh dokumentov, hkrati pa bi se lahko uporabljala tudi v druge namene, bodisi na področju varnosti ali kadrovskega upravljanja strojevodij.

(19)

Varnostni organi bi morali uporabljati vse informacije, ki jih vsebujejo dovoljenja, usklajena dopolnilna spričevala in registri dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval, da bi olajšali postopek ocenjevanja izdaje spričeval osebju iz členov 10 in 11 Direktive 2004/49/ES, in pospešili izdajo varnostnih spričeval, predvidenih v navedenih členih.

(20)

Zaposlitev strojevodij, ki so pridobili spričevalo v skladu s to direktivo, prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev železniške infrastrukture ne odvezuje obveznosti, da v skladu s členom 9 in Prilogo III k Direktivi 2004/49/ES vzpostavijo sistem nadzora in interne kontrole usposobljenosti in ravnanja njihovih strojevodij; zaposlitveni vidik naj bi bil del tega sistema. Usklajeno dopolnilno spričevalo prav tako ne bi smelo odvezovati prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev železniške infrastrukture njihove odgovornosti glede varnosti in še zlasti usposabljanja njihovega osebja.

(21)

Določena podjetja zagotovijo storitve strojevodij za prevoznike v železniškem prometu in upravljavce železniške infrastrukture. V teh primerih bi se moral prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec železniške infrastrukture, ki pogodbeno zaposli strojevodjo, prepričati, ali ima strojevodja dovoljenje in spričevalo, ki je v skladu s to direktivo.

(22)

Za nemoteno delovanje železniškega prometa bi bilo treba strojevodjem, ki so opravljali ta poklic že pred začetkom veljavnosti te direktive, omogočiti, da v prehodnem obdobju ohranijo pridobljena dovoljenja.

(23)

Pri nadomestitvi dovoljenj za vožnjo, ki so bila strojevodjem izdana pred uporabo ustreznih določb te direktive, z dovoljenji in usklajenimi dopolnilnimi spričevali, ki so v skladu s to direktivo, bi se bilo treba izogniti nepotrebnim upravnim in finančnim bremenom. Predhodno izdana dovoljenja bi zato morala, kolikor je mogoče, še naprej ostati v veljavi. Organi izdaje dovoljenj bi morali upoštevati kvalifikacije in izkušnje vsakega strojevodje ali skupine strojevodij, če je treba ta dovoljenja nadomestiti. Organ izdaje bi moral na podlagi kvalifikacij in/ali izkušenj odločiti, ali je potrebno, da strojevodja ali skupina strojevodij opravi dodatni preskus in/ali usposabljanje, preden lahko pridobi svoje nadomestno dovoljenje ali usklajeno dopolnilno spričevalo. Organ izdaje naj zato odloči, da kvalifikacije in/ali izkušnje zadostujejo za izdajo zahtevanih dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval, ne da bi bil potreben kakršen koli dodatni preskus ali usposabljanje.

(24)

Nepotrebnim upravnim in finančnim bremenom bi se bilo treba izogniti tudi, kadar strojevodje zamenjajo delodajalca. Prevoznik v železniškem prometu, ki zaposli strojevodjo, bi moral upoštevati predhodno pridobljene sposobnosti in se, koliko je mogoče, izogniti dodatnim preskusom in usposabljanju.

(25)

Brez poseganja v splošno ureditev o vzajemnem priznavanju poklicnih dovoljenj iz Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (11), ki se še naprej uporablja do konca prehodnega obdobja, na podlagi te direktive glede dovoljenj za vožnjo, ki so jih strojevodje pridobili pred začetkom uporabe te direktive, ne bi smela obstajati nobena pravica v zvezi z vzajemnim priznavanjem.

(26)

Ukrepe za izvajanje te direktive bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12).

(27)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev pogojev in meril, potrebnih za izvajanje te direktive. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, ali za njeno dopolnitev z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi morali biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(28)

V primerih, ko se zaradi razlogov nujnosti normalni roki za regulativni postopek s pregledom ne morejo spoštovati, bi morala imeti Komisija za sprejetje ukrepov, predvidenih s to direktivo, možnost uporabiti nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejetje meril Skupnosti za izbiro izpraševalcev in preverjanj, določenih v tej direktivi in za prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku iz prilog k tej direktivi, določenih z njo.

(29)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (13) se države članice spodbuja, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(30)

Države članice bi morale predvideti kontrole v zvezi z upoštevanjem te direktive in ustrezne ukrepe v primeru, če strojevodja krši določbe te direktive.

(31)

Države članice bi morale v okviru izvajanja te direktive predvideti ustrezne kazni za kršitev nacionalnih predpisov.

(32)

Ker cilja te direktive, in sicer določitve skupnega zakonskega okvira za izdajo spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake za prevoz potnikov in blaga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga je zaradi obsega in učinkov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(33)

Z vidika stroškovne učinkovitosti bi se lahko izkazalo za smotrno, če bi strojevodje, ki delujejo izključno na območju ene države članice za omejeno časovno obdobje izključili iz področja uporabe določb te direktive, ki se nanašajo na obveznost, da bi morali strojevodje imeti dovoljenja in usklajena dopolnilna spričevala, ki so v skladu s to direktivo. Pogoji za takšna izvzetja bi morali biti jasno opredeljeni.

(34)

Za državo članico, ki železniškega sistema nima in tudi ne predvideva njegove vzpostavitve v bližnji prihodnosti, bi bila obveznost prenosa in izvajanja določb te direktive nesorazmerna in nesmotrna. Zato bi bilo treba takšno državo članico, dokler nima železniškega sistema, izvzeti iz obveznosti prenosa in izvajanja te direktive –

(a)

podzemne železnice, tramvaje in druge sisteme mestne in primestne železnice;

(b)

omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so namenjena zgolj opravljanju lokalnega, mestnega ali primestnega prevoza potnikov in blaga;

(c)

zasebno železniško infrastrukturo, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga;

(d)

dele prog, ki so začasno zaprti za običajni promet zaradi vzdrževalnih, obnovitvenih ali posodobitvenih del v železniškem sistemu.

(a)

„pristojni organ“ pomeni varnostni organ iz člena 16 Direktive 2004/49/ES;

(b)

„strojevodja“ pomeni osebo, ki je sposobna in ima dovoljenje za samostojno, odgovorno in varno upravljanje vlakov, vključno z lokomotivami, premikalnimi lokomotivami, delovnimi vlaki, vozili za opravljanje vzdrževalnih del ali vlaki za prevoz potnikov ali blaga po železnici;

(c)

„drugo vlakovno osebje, ki opravlja naloge v zvezi z varnostjo“, pomeni osebje na vlaku, ki ni strojevodsko, vendar pomaga zagotavljati varnost vlaka ter potnikov in tovora, ki jih prevaža;

(d)

„železniški sistem“ pomeni sistem, ki ga v skladu z definicijo v direktivah 96/48/ES in 2001/16/ES sestavljajo železniške infrastrukture s progami in nepremičnimi napravami železniškega sistema ter vozna sredstva vseh kategorij in izvora, ki vozijo po tej infrastrukturi;

(e)

„upravljavec infrastrukture“ pomeni vsak organ ali podjetje, ki je odgovorno zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje celotne ali delne železniške infrastrukture po opredelitvi iz člena 3 Direktive 91/440/ES, kar lahko obsega tudi upravljanje sistemov nadzora in varnosti te infrastrukture. Naloge upravljavca železniške infrastrukture v omrežju ali delu omrežja, se lahko dodelijo različnim organom ali podjetjem;

(f)

„prevoznik v železniškem prometu“ pomeni katerega koli prevoznika v železniškem prometu, kakor je opredeljeno v Direktivi 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in varnostnega spričevala (14), ali katero koli drugo javno ali zasebno podjetje za prevoz blaga in/ali potnikov po železnici, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko. Izraz zajema tudi prevoznike, ki zagotavljajo samo vleko;

(g)

„tehnične specifikacije za interoperabilnost“ ali „TSI“ pomenijo specifikacije, ki veljajo za vsak podsistem ali del podsistema, da bi zadostil bistvenim zahtevam in zagotovil interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, kakor je opredeljeno v Direktivi 96/48/ES in Direktivi 2001/16/ES;

(h)

„Agencija“ pomeni Evropsko železniško agencijo, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 881/2004 (15) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004;

(i)

„varnostno spričevalo“ pomeni spričevalo, ki ga prevozniku v železniškem prometu izda pristojni organ v skladu s členom 10 Direktive 2004/49/ES;

(j)

„spričevalo“ pomeni usklajeno dopolnilno spričevalo, v katerem je navedeno, po kateri železniški infrastrukturi lahko imetnik spričevala vozi in katera vozna sredstva lahko upravlja;

(k)

„varnostno pooblastilo“ pomeni dovoljenje, ki ga pristojni organ izda upravljavcu železniške infrastrukture v skladu s členom 11 Direktive 2004/49/ES;

(l)

„center za usposabljanje“ pomeni organ, pooblaščen ali priznan s strani pristojnega organa, za izvajanje tečajev usposabljanja.

(a)

dovoljenje, iz katerega je razvidno, da strojevodja izpolnjuje minimalne pogoje glede zdravstvenih zahtev, osnovne izobrazbe in splošne strokovne usposobljenosti. Dovoljenje vsebuje osebne podatke o strojevodji in podatke o organu izdaje ter čas veljavnosti dovoljenja. Do sprejetja vzorca spričevala Skupnosti iz odstavka 4 je dovoljenje v skladu z zahtevami v Prilogi I;

(b)

eno ali več spričeval, v katerih je navedeno, po katerih železniških infrastrukturah imetnik spričevala lahko vozi in katera vozna sredstva lahko imetnik spričevala upravlja. Vsako spričevalo je skladno z zahtevami v Prilogi I.

(a)

če upravljavec železniške infrastrukture oceni, da je zaradi motenj v železniškem prometu potrebna preusmeritev vlakov, ali pa so na tirih vzdrževalna dela;

(b)

za enkratne posebne vožnje z muzejskimi vlaki;

(c)

za enkratne posebne vožnje v tovornem prometu, če s tem soglaša upravljavec železniške infrastrukture;

(d)

za dobavo ali predstavitev novega vlaka ali lokomotive;

(e)

za namene usposabljanja in preverjanja strojevodij.

(a)

kategorija A: premikalne lokomotive, delovni vlaki, vozila za opravljanje vzdrževalnih del in vse druge vrste lokomotiv, kadar so le te uporabljene za premik;

(b)

kategorija B: prevoz potnikov in/ali blaga.

(a)

izdajanje in posodabljanje dovoljenj in zagotavljanje dvojnikov v skladu s členoma 6 in 14;

(b)

zagotavljanje rednih preverjanj in/ali preskusov v skladu s členom 16(1);

(c)

začasen preklic in odvzem dovoljenj ter pošiljanje utemeljenih zahtevkov za začasen preklic spričeval organu izdaje v skladu s členom 29;

(d)

priznavanje oseb ali organov v skladu s členoma 23 in 25, če jih je v ta namen imenovala država članica;

(e)

zagotavljanje objave in posodabljanja registra oseb in organov, pooblaščenih ali priznanih v skladu s členom 20;

(f)

vodenje in posodabljanje registra dovoljenj v skladu s členoma 16(1) in 22(1);

(g)

spremljanje postopka potrjevanja strojevodij v skladu s členom 26;

(h)

izvajanje kontrol v skladu s členom 29;

(i)

določanje nacionalnih meril za ocenjevalce v skladu s členom 25(5).

(a)

prevoznik v železniškem prometu izdaja dovoljenja samo svojim strojevodjem;

(b)

prevoznik v železniškem prometu na zadevnem ozemlju ni izključno pristojen za nobeno od prenesenih ali naročenih nalog.

(a)

voditi register vseh dovoljenj, ki so bila izdana, posodobljena, obnovljena, so prenehala veljati, so bila spremenjena, odložena, odvzeta ali prijavljena kot izgubljena, ukradena ali uničena. Register vsebuje podatke, ki so za vsako dovoljenje predpisani v točki 4 Priloge I, do katerih je možen dostop prek nacionalne številke, dodeljene vsakemu strojevodji. Register se redno posodablja;

(b)

pristojnim organom drugih držav članic, Agenciji ali delodajalcu strojevodij na utemeljeno zahtevo posredovati informacije o statusu dovoljenj.

(a)

voditi ali zagotoviti vodenje registra vseh spričeval, ki so bila izdana, posodobljena, obnovljena, spremenjena, prenehala veljati, odložena, preklicana ali prijavljena kot izgubljena, ukradena ali uničena. Register vsebuje podatke, ki so za vsako spričevalo predpisani v točki 4 Priloge I, in podatke o rednih preverjanjih iz člena 16. Register se redno posodablja;

(b)

sodelovati s pristojnim organom države članice, v kateri imajo sedež, da izmenjajo informacije s pristojnim organom in mu omogočijo dostop do zahtevanih podatkov;

(c)

pristojnim organom drugih držav članic na utemeljeno zahtevo posredovati informacije o vsebini teh spričeval, če je to potrebno zaradi njihovih nadnacionalnih dejavnosti.

(a)

ustreznimi TSI, sprejetimi v skladu z Direktivo 96/48/ES ali Direktivo 2001/16/ES. V tem primeru Komisija zagotovi doslednost med navedenim TSI in prilogami IV, V in VI; ali

(b)

merili, ki jih je predlagala Agencija v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 881/2004. Ta merila, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 32(3).

(a)

za del v zvezi z dovoljenjem: pristojni organ, ko določi postopek za pridobitev dovoljenja v skladu s členom 14(1);

(b)

za del v zvezi s spričevalom: prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec železniške infrastrukture, ko določi postopek za pridobitev spričevala v skladu s členom 15.

(a)

v primeru dovoljenja, ki ga je izdal pristojni organ: pristojni organ odvzame dovoljenje. Odvzem je začasen ali trajen glede na obseg problemov, povzročenih za varnost v železniškem prometu. Svojo utemeljeno odločitev nemudoma sporoči zadevnemu strojevodji in njegovemu delodajalcu brez poseganja v pravico do ponovne obravnave, predvidene v členu 21. Pristojni organ sporoči, po katerem postopku je možna ponovna pridobitev dovoljenja;

(b)

v primeru dovoljenja, ki ga je izdal pristojni organ v drugi državi članici, se pristojni organ na ta organ obrne z utemeljenim zahtevkom za dodatno kontrolo ali odvzem dovoljenja. Pristojni organ prosilec o svojem zahtevku obvesti Komisijo in druge pristojne organe. Organ, ki je zadevno dovoljenje izdal, preveri zahtevo v roku štirih tednov in o svoji odločitvi obvesti drugi organ. Pristojni organ, ki je dovoljenje izdal, o odločitvi obvesti tudi Komisijo in druge pristojne organe. Vsak pristojni organ lahko strojevodjem prepove delovanje na svojem območju, dokler ne prejme obvestila o odločitvi organa, ki je dovoljenje izdal;

(c)

v primeru spričevala: pristojni organ se obrne na organ, ki je spričevalo izdal in zahteva dodatno kontrolo ali odvzem spričevala. Organ izdaje uvede ustrezne ukrepe in o njih v štirih tednih poroča pristojnemu organu. Pristojni organ lahko strojevodjem prepove delovanje na območju svoje pristojnosti, dokler ne prejme povratnih informacij organa izdaje; o tem obvesti Komisijo in druge pristojne organe.

(a)

postopki izdaje dovoljenj in spričeval;

(b)

akreditacijo centrov za usposabljanje in ocenjevalcev;

(c)

sistemom kakovosti, ki so ga vzpostavili pristojni organi;

(d)

vzajemnim priznavanjem potrdil;

(e)

ustreznostjo zahtev po usposabljanju iz prilog IV, V in VI glede na strukturo trga in kategorije iz člena 4(2)(a);

(f)

povezanostjo registrov in mobilnostjo na trgu dela.

1.

Registri iz člena 22 se vzpostavijo v dveh letih po sprejetju osnovnih parametrov registrov iz člena 22(4).

2.

3.

Strojevodje, ki jim je bila dovoljena vožnja v skladu z določbami, veljavnimi pred uporabo določb odstavka 2(a) ali (b), lahko svojo poklicno dejavnost na podlagi teh dovoljenj in brez uporabe določb te direktive še naprej opravljajo sedem let po vzpostavitvi registrov, kakor je predvideno v odstavku 1.

Države članice lahko strojevodjem v izobraževalnem procesu, ki so pred uporabo določb odstavka 2(a) ali (b) te direktive začeli potrjeni izobraževalni program in program usposabljanja ali potrjeni tečaj usposabljanja, izdajo potrdila v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi.

Zadevni pristojni organ ali organi, lahko strojevodje in kandidate za strojevodje, ki so že vključeni v izobraževalni proces, navedeni v tem odstavku, v izjemnih primerih oprostijo izpolnjevanja zdravstvenih zahtev, določenih v Prilogi II. Veljavnost dovoljenja, izdanega s to oprostitvijo, je omejena na območje zadevne države članice.

4.

Pristojni organi, prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture zagotovijo postopno uvajanje rednih preverjanj strojevodij, katerih dovoljenja in spričevala niso v skladu s to direktivo; ta preverjanja ustrezajo preverjanjem, predvidenim v členu 16.

5.

Za države članice, ki to zahtevajo, Komisija v posvetovanju z zadevno državo članico zaprosi Agencijo za izvedbo analize stroškov in koristi, ki izhajajo iz uporabe določb te direktive za strojevodje, ki vozijo izključno po progah na območju te države članice. Analiza stroškov in koristi zajema obdobje desetih let. Komisiji se predloži v dveh letih od vzpostavitve registrov iz odstavka 1.

Če analiza stroškov in koristi pokaže, da so stroški uporabe določb te direktive za te strojevodje višji od koristi, Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 32(2) o tem odloči v šestih mesecih po predložitvi rezultatov te analize stroškov in koristi. V tej odločitvi se lahko predvidi, da določb odstavka 2(b) in (c) tega člena za te strojevodje na območju zadevne države članice v obdobju do deset let ni treba uporabljati.

Najpozneje 24 mesecev pred potekom tega začasnega obdobja izvzetja lahko Komisija ob upoštevanju ustreznega razvoja v železniškem sektorju zadevne države članice Agencijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 32(2) zaprosi za izvedbo nove analize stroškov in koristi, ki se mora Komisiji predložiti najpozneje dvanajst mesecev pred potekom tega začasnega obdobja izvzetja. Komisija sprejme odločitev v skladu s postopkom iz prejšnjega odstavka.

(a)

besede „Dovoljenje za strojevodjo“, tiskane z velikimi črkami v jeziku ali jezikih države članice, ki izdaja dovoljenje;

(b)

ime države članice, ki dovoljenje izdaja;

(c)

razpoznavni znak države članice, ki izdaja dovoljenje, v skladu s standardom ISO 3166, ki določa kode držav; znak je natisnjen v negativu v modrem pravokotniku in obkrožen z 12 rumenimi zvezdami;

(d)

informacije, ki so specifične za izdano dovoljenje, oštevilčene na naslednji način:

(e)

besede „Vzorec Evropskih skupnosti“ v jeziku ali jezikih države članice, ki izdaja dovoljenje, in besede „Dovoljenje za strojevodjo“ v drugih jezikih Skupnosti, natisnjene v rumeni barvi, ki tvorijo ozadje dovoljenja;

(f)

referenčne barve:

(g)

dodatne informacije ali zdravstveno pogojene omejitve uporabe, ki jih predpiše pristojni organ v skladu s Prilogo II, v kodirani obliki.

Kode določi Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 32(2) in na priporočilo Agencije.

(a)

priimek imetnika;

(b)

drugo(-a) ime(na) imetnika;

(c)

datum in kraj rojstva imetnika;

(d)

(e)

številko dovoljenja, ki omogoča dostop do podatkov v nacionalnem registru;

(f)

fotografijo imetnika;

(g)

podpis imetnika;

(h)

stalno bivališče ali poštni naslov imetnika (izbirno);

(i)

ime in naslov prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca železniške infrastrukture, za katerega je imetnik pooblaščen za vožnjo vlakov;

(j)

kategorijo vlakov, ki jih imetnik lahko upravlja;

(k)

vrsto ali vrste voznega sredstva, ki jih imetnik lahko upravlja;

(l)

infrastrukture, na katerih je imetnik pooblaščen za vožnjo;

(m)

dodatne informacije ali omejitve;

(n)

jezikovno znanje.

(a)

Podatki o dovoljenju:

Vsi v dovoljenju našteti podatki in podatki za preverjanje izpolnjevanja zahtev, opredeljenih v členih 11 in 16.

(b)

Podatki o spričevalu:

Vsi v spričevalu našteti podatki in podatki za preverjanje izpolnjevanja zahtev, opredeljenih v členih 12, 13 in 16.

—

nenadno izgubo zavesti,

—

zmanjšanje pozornosti ali koncentracije,

—

nenadno nezmožnost opravljanja dela,

—

izgubo ravnotežja ali koordinacije,

—

bistveno omejitev gibljivosti.

—

ostrina vida na daljavo s pomočjo ali brez: 1,0; najmanj 0,5 pri slabšem očesu,

—

maksimalne korekcijske leče: daljnovidnost + 5/kratkovidnost -8. Odstopanja so dovoljena v izjemnih primerih in na podlagi pridobitve mnenja očesnega specialista. Zdravnik nato sprejme odločitev,

—

ostrina vida na blizu in pri srednji oddaljenosti: zadostna, bodisi s pomočjo ali brez;

—

kontaktne leče in očala so dovoljeni, če jih redno kontrolira specialist,

—

normalni barvni vid: uporaba priznanega testa, npr. Ishihara, in po potrebi drugih priznanih testov,

—

vidno polje: celotno,

—

vid na obeh očesih: efektiven; ni potrebno, če ima oseba ustrezno prilagojenost in zadostno kompenzacijsko izkušnjo. Potrebno samo, če je oseba binokularen vid izgubila po začetku opravljanja dela,

—

binokularen vid: efektiven,

—

prepoznavanje barvnih signalov: test temelji na prepoznavanju posameznih barv in ne na relativnih razlikah,

—

občutljivost na kontraste: dobra,

—

brez napredujoče očesne bolezni,

—

očesni vsadki, keratotomije in keratektomije so dovoljeni samo, če so kontrolirani letno ali v časovnih presledkih, ki jih določi zdravnik,

—

odpornost na bleščanje,

—

barvne kontaktne leče in fotokromatične leče niso dovoljene. Leče z UV filtrom so dovoljene.

—

sluh zadostuje za vodenje telefonskega razgovora in omogoča, da oseba sliši opozorilne tone in radijska sporočila.

—

izguba sluha ne sme presegati 40 dB pri 500 in 1 000 Hz,

—

izguba sluha ne sme presegati 45 dB pri 2 000 Hz za uho s slabšim prevajanjem zvoka,

—

nobene nepravilnosti v vestibularnem sistemu,

—

kronična govorna motnja (zaradi nujne glasne in jasne izmenjave sporočil) ni dovoljena,

—

uporaba slušnih aparatov je dovoljena v posebnih primerih.

—

splošni zdravstveni pregled,

—

preverjanje senzoričnih funkcij (vid, sluh, zaznavanje barv),

—

preiskava krvi ali urina za ugotovitev morebitne sladkorne bolezni, če je preiskava potrebna za oceno fizične sposobnosti kandidata,

—

EKG v mirovanju,

—

preverjanje psihotropnih snovi, kot so na primer prepovedane droge ali psihotropna zdravila, ter zlorabe alkohola, ki postavljajo pod vprašaj sposobnost za delo,

—

kognitivne sposobnosti: pozornost in koncentracija; pomnjenje, zaznavanje, argumentiranje,

—

komunikacija,

—

psihomotorične sposobnosti: odzivni čas, koordinacija rok.

—

splošni zdravstveni pregled,

—

preverjanje senzoričnih funkcij (vid, sluh, zaznavanje barv),

—

preiskava krvi ali urina za ugotavljanje sladkorne bolezni in drugih bolezni na podlagi izvida klinične preiskave,

—

testi za ugotavljanje uživanja drog, če obstajajo klinične indikacije.

—

pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o železniških tehnologijah, vključno z varnostnimi načeli in filozofijo operativnih predpisov,

—

pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o nevarnostih, povezanih z delovanjem železnice, in različnih načinih za njihovo obvladovanje,

—

pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o modelih vodenja za enega ali več načinov delovanja železnice,

—

pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o vlakih, njihovi sestavi in tehničnih lastnostih, za vlečna vozila, tovorne vagone, potniške vagone in druga vozna sredstva.

—

razumeti posebne zahteve za opravljanje poklica strojevodje, pomen tega poklica ter poklicne in osebne zahteve (dolg delovni čas, odsotnost od doma itd.),

—

uporabljati varnostne predpise za osebje,

—

razlikovati vozna sredstva,

—

poznati delovne metode in jih natančno uporabiti v praksi,

—

poznati referenčne dokumente in navodila (priročnik za postopke in priročnik za proge, kakor je opredeljeno v TSI „Delovanje“, priročnik za strojevodjo, priročnik za okvare itd.),

—

usposobiti se za odgovorno ravnanje v varnostno kritičnih situacijah,

—

poznati ukrepe za primer nesreč, kjer bi bili udeleženi ljudje,

—

poznati nevarnosti, na splošno povezane z železniškim prometom,

—

poznati načela prometne varnosti,

—

uporabiti osnovna načela elektrotehnike.

—

zbrati dokumentacijo in potrebno opremo,

—

preveriti zmogljivost vlečnega vozila,

—

preveriti podatke, vnesene v dokumentacijo, ki se nahaja na vlečnem vozilu,

—

na podlagi navedenih preverjanj in testov zagotoviti, da je vlečno vozilo zmožno vleči vlak in da varnostna oprema deluje,

—

pri predaji lokomotive ali na začetku vožnje preveriti razpoložljivost in delovanje predpisane zaščitne in varnostne opreme,

—

izvesti morebitna rutinska preventivna vzdrževalna dela.

—

vlečni sistem,

—

zavorni sistem,

—

varnostne naprave in naprave za zaščito obratovanja.

—

mehanske strukture,

—

vlečno odbojno napravo,

—

pogon,

—

varnostno opremo,

—

rezervoarje za gorivo, sistem oskrbe z gorivom, izpušni sistem,

—

pomen oznak na notranjem in zunanjem delu voznega sredstva, predvsem simbolov za transport nevarnega blaga,

—

sistem za zapis poteka vožnje,

—

električne in pnevmatske sisteme,

—

tokovni odjemnik in visokonapetostne tokokroge,

—

komunikacijsko opremo (radijska povezava vlaka z mestom vodenja in upravljanja prometa itd.),

—

vozni red,

—

sestavne dele voznih sredstev, njihov namen in posebne sisteme vlečnih vozil, zlasti sistem za ustavljanje vlaka z izpraznitvijo glavnega zavornega voda,

—

zavorni sistem,

—

dele, specifične za vlečna vozila,

—

prenos moči, motorje in menjalnike.

—

pred odhodom preveriti in izračunati zavorno silo vlaka, ki mora ustrezati zavorni moči, določeni v dokumentaciji vlaka,

—

preveriti delovanje različnih komponent zavornega sistema vlečnega vozila in vlaka, po potrebi pred odhodom, ob zagonu in med vožnjo.

—

seznaniti se s podatki, ki so mu bili posredovani pred odhodom,

—

določiti način vožnje in največjo hitrost vlaka na osnovi spremenljivk, kot so na primer omejitev hitrosti, vremenske razmere ali morebitne spremembe v signalizaciji.

—

uporabljati vse razpoložljive kontrolne sisteme v skladu z veljavnimi pravili,

—

speljati vlak ob upoštevanju omejitev glede adhezijskih pogojev in moči,

—

uporabljati zavore za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav.

—

biti sposobni zaznati neobičajne dogodke v zvezi z obnašanjem vlaka,

—

biti sposobni pregledati vlak in ugotoviti znake motenj, razlikovati med njimi in ustrezno reagirati glede na njihovo relativno pomembnost ter jih poskušati odpraviti, pri čemer ima vedno prednost varnost železniškega prometa in ljudi,

—

poznati razpoložljiva varnostna in komunikacijska sredstva.

—

biti sposobni sprejeti ukrepe za varovanje vlaka in poklicati pomoč v primeru nesreče, v kateri so udeleženi potniki na vlaku,

—

biti sposoben ugotoviti, ali vlak prevaža nevarno blago in ga določiti na podlagi dokumentacije vlaka in oznak nevarnih snovi na vagonih,

—

poznati postopke o evakuaciji vlaka v sili.

—

seznaniti se s podatki, ki so mu bili posredovani, npr. omejitve hitrosti ali morebitne spremembe v signalizaciji,

—

določiti način vožnje in največjo hitrost vlaka glede na lastnosti proge.

—

pogoji vožnje (spremembe tira, enotirni promet itd.),

—

kontrola proge z uporabo ustrezne dokumentacije,

—

določitev tirov, ki jih je mogoče uporabiti za dano vrsto vleke,

—

veljavni prometni predpisi in pomen signalizacije,

—

režim vodenja prometa,

—

sistem zapiranja železniške proge in pripadajoči predpisi,

—

imena in lego postaj ter prepoznavanje postaj in postavljalnic od daleč zaradi ustrezne prilagoditve hitrosti,

—

prikaz prehodov med sistemi delovanja ali sistemi za oskrbo z električno energijo,

—

omejitve hitrosti za različne kategorije vlakov,

—

topografske značilnosti,

—

posebni pogoji zaviranja, npr. pogoji, ki veljajo za proge z velikim naklonom,

—

operativne posebnosti: posebni signali, znaki, pogoji za odhod itd.

—

speljati vlak šele, ko so izpolnjeni vsi predpisani pogoji (vozni red, ukaz ali signal za odhod, po potrebi delovanje signalov itd.),

—

opazovati signale na progi ali v vozniški kabini, jih nemudoma in brez napak prepoznati ter ustrezno ukrepati,

—

varno upravljati vlak v posebnih razmerah in upoštevati naloge, ki so v zvezi z varnostjo: posebni načini vožnje, če se to zahteva, začasna počasna vožnja, vožnja v nasprotno smer, dovoljenje za nadaljevanje vožnje v nevarnih razmerah, vožnja mimo signala za ustavitev, menjava smeri vožnje, vožnja skozi območja gradbišč itd.,

—

spoštovati načrtovane ali dodatne ustavitve in v času ustavitev po potrebi izvesti dodatne postopke za varnost potnikov, še posebej odpiranje in zapiranje vrat.

—

določiti položaj vlaka na progi v vsakem trenutku,

—

uporabljati zavore za upočasnitev in ustavljanje ob upoštevanju voznih sredstev in naprav,

—

prilagoditi hitrost vlaka voznemu redu in morebitnim navodilom o varčevanju z energijo, pri čemer mora upoštevati lastnosti vlečnega vozila, vlaka, proge in okolja.

—

prepoznati neobičajne dogodke v zvezi z železniško infrastrukturo in okoljem, kolikor to pač dopušča upravljanje vlaka: signali, tiri, oskrba z energijo, železniški prehodi, okolica tirov, preostali promet,

—

oceniti oddaljenost ovir,

—

upravljavca železniške infrastrukture čimprej obvestiti o mestu in vrsti opažene motnje ter se prepričati, da je ta pravilno razumel informacijo,

—

ob upoštevanju železniške infrastrukture zagotoviti ali sprejeti ukrepe za zagotovitev varnosti prometa in ljudi, kadar koli je to potrebno.

—

sprejeti ukrepe za zaščito vlaka in poklicati pomoč v primeru nesreče, v kateri so udeleženi ljudje,

—

odločiti mesto ustavitve vlaka v primeru požara in po potrebi olajšati evakuacijo potnikov,

—

če sam ne more pogasiti požara, čimprej posredovati koristne informacije o požaru,

—

čimprej obvestiti upravljavca železniške infrastrukture o teh razmerah,

—

oceniti ali in pod katerimi pogoji lahko vlak glede na stanje železniške infrastrukture nadaljuje vožnjo.

(a)

jezikovno znanje (samo za tiste, ki se morajo sporazumevati v tujem jeziku): vsaka tri leta ali po vsaki odsotnosti dlje od enega leta;

(b)

znanje o infrastrukturi (vključno z znanjem o progah ter operativnih predpisih): vsaka tri leta ali po vsaki odsotnosti z določene proge, ki je daljša od enega leta;

(c)

znanje o voznih sredstvih: vsaka tri leta.