20.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 364/5

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (2) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ponovno je treba spremeniti mejne vrednosti nekaterih onesnaževal, da se upoštevajo nove informacije in razvoj Codex Alimentarius. Hkrati je treba besedilo pojasniti, kadar je to primerno. Uredbo (ES) št. 466/2001 je zato treba nadomestiti.

(2)

Za varovanje javnega zdravja je bistveno, da ohranimo takšne vrednosti onesnaževal, ki so toksikološko sprejemljive.

(3)

Glede na razlike med zakoni držav članic in posledično tveganje izkrivljanja konkurence so za nekatera onesnaževala potrebni ukrepi Skupnosti, da bi se zagotovila enotnost trga ob upoštevanju načela sorazmernosti.

(4)

Mejne vrednosti je treba določiti tako strogo, da jih je še mogoče razumsko doseči z uporabo dobrih kmetijskih, ribiških in proizvodnih praks ter ob upoštevanju tveganja, povezanega z uživanjem živil. V primeru onesnaževal, ki veljajo za genotoksične rakotvorne snovi ali če se sedanja izpostavljenost prebivalstva ali ranljivih skupin prebivalstva približa sprejemljivemu vnosu ali ga preseže, morajo biti mejne vrednosti tako nizko določene, da jih je še mogoče razumno doseči (ALARA načelo). Taki pristopi zagotavljajo, da nosilci živilske dejavnosti uporabljajo ukrepe za čim bolj učinkovito preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti za varovanje javnega zdravja. Ob tem je za varovanje zdravja dojenčkov in majhnih otrok, ki so občutljiva skupina, primerno določiti najnižje mejne vrednosti, ki jih je mogoče doseči s strogo izbiro surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji živil za dojenčke in majhne otroke. Ta stroga izbira surovin je primerna tudi za proizvodnjo nekaterih posebnih živil, kot so otrobi, za neposredno prehrano ljudi.

(5)

Da se dovoli uporaba mejnih vrednosti za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila, za katera niso bile določene posebne mejne vrednosti Skupnosti, morajo nosilci živilske dejavnosti zagotoviti posebne faktorje koncentracije in razredčenja, vključno z ustreznimi eksperimentalnimi podatki, ki upravičujejo predlagani faktor.

(6)

Za učinkovito varovanje javnega zdravja se proizvodi z onesnaževali, ki presegajo mejne vrednosti, ne smejo dati v promet kot taki ali pomešani z drugimi živili ali uporabljeni kot sestavina v drugih živilih.

(7)

Priznano je, da sortiranje ali drugi načini mehanske obdelave omogočajo zmanjšanje vsebnosti aflatoksinov v zemeljskih oreških, lupinarjih, suhem sadju in koruzi. Da bi zmanjšali vplive na dajanje teh živil v promet, je priporočljivo dopustiti višjo vsebnost aflatoksinov v tistih izdelkih, ki niso namenjeni neposredni prehrani ljudi ali so uporabljeni kot sestavina živil. V teh primerih se morajo mejne vrednosti aflatoksinov določiti ob upoštevanju učinkovitosti zgoraj omenjenih načinov za zmanjšanje vsebnosti aflatoksina v zemeljskih oreških, lupinarjih, suhem sadju in koruzi na vrednosti pod mejnimi vrednostmi, določenimi za proizvode, ki so namenjeni neposredni prehrani ljudi ali se uporabljajo kot sestavina živil.

(8)

Za zagotovitev učinkovitega uveljavljanja mejnih vrednosti za nekatera onesnaževala v nekaterih živilih je za te primere primerno zagotoviti ustrezne določbe o označevanju.

(9)

V nekaterih državah članicah je zaradi podnebnih razmer težko zagotoviti, da se ne presežejo mejne vrednosti za svežo zeleno solato in svežo špinačo. Tem državam članicam je treba za začasno časovno obdobje omogočiti, da še naprej dovoljujejo dajanje v promet sveže zelene solate in sveže špinače, gojene za prehrano na njihovem ozemlju in z vsebnostjo nitratov, ki presega mejne vrednosti. Pridelovalci zelene solate in špinače v državah članicah, ki so dale zgoraj omenjena dovoljenja, morajo z dobrimi kmetijskimi praksami, ki se priporočajo na nacionalni ravni, postopoma spremeniti načine kmetovanja.

(10)

Nekatere vrste rib iz baltiške regije lahko vsebujejo visoke vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB). Velik delež teh vrst rib iz baltiške regije ne bo v skladu z mejnimi vrednostmi in bi zato bile izključene iz prehrane. Obstajajo podatki, da bi izključitev rib iz prehrane lahko imela negativne učinke na zdravje v baltiški regiji.

(11)

Na Švedskem in Finskem deluje sistem, ki lahko zagotovi, da so potrošniki v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev porabe rib opredeljenih občutljivih skupin prebivalstva iz baltiške regije, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju. Za Finsko in Švedsko je zato primerno za določeno časovno obdobje odobriti odstopanje pri dajanju v promet nekaterih vrst rib iz baltiške regije, namenjene prehrani na njunem ozemlju ter z vsebnostjo dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov, ki je višja od določene v tej uredbi. Izvesti je treba potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ribe in ribiški proizvodi, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, ne dajejo v promet v drugih državah članicah. Finska in Švedska vsako leto sporočita Komisiji rezultate spremljanja vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v ribah iz baltiške regije ter ukrepe, sprejete za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi dioksinom in dioksinom podobnim PCB iz baltiške regije.

(12)

Za zagotovitev enotnega določanja mejnih vrednosti morajo pristojni organi v celotni Skupnosti uporabljati enaka merila vzorčenja in enaka merila izvedbe analize. Pomembno je tudi enotno poročanje o rezultatih analize ter njihova enotna razlaga. Ukrepi v zvezi z vzorčenjem in analizo iz te uredbe zagotavljajo enotne predpise v zvezi s poročanjem in razlago.

(13)

Za nekatera onesnaževala morajo države članice in zainteresirane strani spremljati vrednosti in poročati o njih, poročati pa morajo tudi o napredku v zvezi z uporabo preventivnih ukrepov, da bo Komisija lahko ocenila potrebo po spremembi veljavnih ukrepov ali sprejela dodatne ukrepe.

(14)

Vse mejne vrednosti, sprejete na ravni Skupnosti, se lahko ponovno pregledajo ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih dognanj ter izboljšav na področju dobrih kmetijskih, ribiških in proizvodnih praks.

(15)

Otrobi in kalčki se lahko dajejo v promet za neposredno prehrano ljudi, zato je primerno določiti mejno vrednost deoksinivalenola in zearalenona v teh izdelkih.

(16)

Codex Alimentarius je nedavno določil mejno vrednost svinca v ribah, ki jo je sprejela Skupnost. Zato je primerno spremeniti sedanje določbe o svincu v ribah.

(17)

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) opredeljuje živila živalskega izvora, zato je treba besedilo v zvezi z živili živalskega izvora v nekaterih primerih spremeniti v skladu s terminologijo iz navedene uredbe.

(18)

Zagotoviti je treba, da se mejne vrednosti ne uporabljajo za živila, ki so bila zakonito dana v promet Skupnosti pred datumom začetka veljavnosti teh mejnih vrednosti.

(19)

Zelenjava je glavni vir vnosa nitratov v človeško telo. Znanstveni odbor za hrano je v mnenju z dne 22. septembra 1995 (4) navedel, da je skupni vnos nitratov običajno precej pod dopustnim dnevnim vnosom 3,65 mg/kg telesne teže (TT). Vseeno je priporočil nadaljevanje prizadevanj za zmanjšanje izpostavljenosti nitratom s hrano in vodo.

(20)

Ker podnebne razmere zelo vplivajo na vrednosti nitratov v nekaterih vrstah zelenjave, kot sta zelena solata in špinača, je treba določiti različne mejne vrednosti nitratov za posamezen letni čas.

(21)

Znanstveni odbor za hrano je v mnenju z dne 23. septembra 1994 navedel, da so aflatoksini genotoksične rakotvorne snovi (5). Na podlagi tega mnenja je primerno omejiti skupno vsebnost aflatoksinov v hrani (vsota aflatoksinov B1, B2, G1 in G2) in vsebnost aflatoksina B1 samega, ki je najbolj strupena sestavina. Glede na razvoj postopkov analize je treba razmisliti o morebitnem znižanju sedanje mejne vrednosti aflatoksina M1, ki je v živilih za dojenčke in majhne otroke.

(22)

Znanstveni odbor za hrano je v zvezi z ohratoksinom A (OTA) 17. septembra 1998 (6) sprejel znanstveno mnenje. V okviru Direktive Sveta 93/5/EGS z dne 25. februarja 1993 o pomoči Komisiji in sodelovanju držav članic pri znanstvenem proučevanju vprašanj v zvezi z živili (7) (SCOOP) je bila izvedena ocena vnosa OTA s hrano pri prebivalstvu Skupnosti (8). Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je na zahtevo Komisije, ob upoštevanju novih znanstvenih spoznanj, sprejela in posodobila znanstveno mnenje v zvezi z OTA v hrani z dne 4. aprila 2006 (9) in določila sprejemljiv tedenski vnos (TWI) 120 ng/kg TT.

(23)

Na podlagi teh mnenj je primerno določiti mejne vrednosti za žita, žitne proizvode, suho grozdje, praženo kavo, vino, grozdni sok ter živila za dojenčke in majhne otroke, ki bistveno prispevajo k splošni izpostavljenosti ljudi OTA ali izpostavljenosti občutljivih skupin potrošnikov, kot so otroci.

(24)

Za primerno določitev mejne vrednosti OTA v živilih, kot so suho sadje, razen suhega grozdja, kakav in kakavovi proizvodi, začimbe, mesni izdelki, surova kava, pivo in sladki koren, ter pregled obstoječih mejnih vrednosti, zlasti za OTA v suhem grozdju in grozdnem soku, se bo upoštevalo nedavno mnenje EFSA.

(25)

Znanstveni odbor za hrano je na seji 8. marca 2000 odobril začasni najvišji sprejemljiv dnevni vnos (PMTDI) 0,4 μg/kg TT za patulin (10).

(26)

Leta 2001 je bila izvedena naloga SCOOP „Ocena vnosa patulina s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“ v okviru Direktive št. 93/5/EGS (11).

(27)

Na podlagi te ocene in ob upoštevanju PMTDI morajo biti določene mejne vrednosti patulina v nekaterih živilih, da se zaščiti potrošnike pred nesprejemljivim onesnaženjem. Te mejne vrednosti je treba pregledati in, če je potrebno, zmanjšati ob upoštevanju novega znanstvenega in tehnološkega znanja ter izvajanja Priporočila Skupnosti 2003/598/ES z dne 11. avgusta 2003 o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti patulina v jabolčnem soku in sestavinah jabolčnega soka v drugih pijačah (12).

(28)

Znanstveni odbor za hrano je v zvezi s toksini iz rodu Fusarium sprejel veliko mnenj, v katerih decembra 1999 ocenjuje deoksinivalenol (13) in določa sprejemljiv dnevni vnos (TDI) 1 μg/kg TT, junija 2000 zearalenon (14) in določa začasen TDI 0,2 μg/kg TT, oktobra 2000 fumonizin (15) (posodobljeno aprila 2003) (16) in določa TDI 2 μg/kg TT, oktobra 2000 nivalenol (17) in določa začasen TDI 0,7 μg/kg TT, maja 2001 toksina T-2 in HT-2 (18) in določa skupni začasni TDI 0,06 μg/kg TT ter februarja 2002 trihotecene kot skupino (19).

(29)

V okviru Direktive 93/5/EGS je bila septembra 2003 (20) izvedena in dokončana naloga SCOOP „Zbiranje podatkov o prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v hrani in ocena vnosa teh toksinov s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“.

(30)

Na podlagi znanstvenih mnenj in ocene vnosa s hrano je primerno določiti mejne vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon in fumonizine. Rezultati nadzornega spremljanja nedavnih žetev v zvezi s fumonizini kažejo, da so lahko koruza in koruzni proizvodi zelo onesnaženi s fumonizini, zato je primerno sprejetje ukrepov za preprečevanje vnosa tako nesprejemljivo zelo onesnažene koruze in koruznih proizvodov v prehranjevalno verigo.

(31)

Ocene vnosa prikazujejo, da prisotnost toksinov T-2 in HT-2 lahko negativno vpliva na javno zdravje. Zato je razvoj zanesljive in občutljive metode ter zbiranje več podatkov o prisotnosti in več preiskav/raziskav dejavnikov, povezanih s prisotnostjo toksinov T-2 in HT-2 v žitu in žitnih proizvodih, zlasti v ovsu in ovsenih proizvodih, nujno in zelo prednostno.

(32)

Zaradi soprisotnosti ni nujno upoštevati posebnih ukrepov za 3-acetil deoksinivalenol, 15-acetil deoksinivalenol in fumonizin B3, ker bi možni ukrepi v zvezi z zlasti deoksinivalenolom in fumonizinom B1 in B2 zaščitili ljudi pred nesprejemljivo izpostavljenostjo 3-acetil deoksinivalenolu, 15-acetil deoksinivalenolu in fumonizinu B3. Enako velja za nivalenol, pri katerem se lahko opazi določena stopnja soprisotnosti z deoksinivalenolom. Razen tega je izpostavljenost ljudi nivalenolu ocenjena za bistveno nižja od t-TDI. Ostali trihoteceni iz zgoraj omenjene naloge SCOOP, kot so 3-acetil deoksinivalenol, 15-acetil deoksinivalenol, fusarenon-X, T2-triol, diacetoksiscirpenol, neosolaniol, monoacetoksiscirpenol in verucol, po omejenih razpoložljivih informacijah niso prisotni v velikem obsegu, njihove vrednosti pa so večinoma nizke.

(33)

Podnebne razmere med rastjo, zlasti med cvetenjem, imajo velik vpliv na vsebnost toksina iz rodu Fusarium. Vseeno lahko dobre kmetijske prakse, pri katerih so dejavniki tveganja zmanjšani na najnižjo možno raven, do neke stopnje preprečijo onesnaženost z glivo Fusarium. Priporočilo Komisije 2006/583/ES z dne 17. avgusta 2006 o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v žitu in žitnih izdelkih (21) vsebuje splošna načela za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti s toksini iz rodu Fusarium (zearalenon, fumonizini in trihoteceni) v žitih, ki se morajo uporabljati ob upoštevanju nacionalnega kodeksa ravnanja na podlagi teh načel.

(34)

Mejne vrednosti toksinov iz rodu Fusarium morajo biti določene za nepredelana žita, ki so dana v promet za prvo stopnjo predelave. Postopki čiščenja, ločevanja in sušenja niso obravnavani kot prva stopnja predelave, če jedro zrna ni mehansko obdelano. Luščenje se šteje za prvo stopnjo predelave.

(35)

Ker je lahko stopnja, do katere se toksini iz rodu Fusarium v nepredelanih žitih odstranijo s čiščenjem in predelavo, različna, je primerno določiti mejne vrednosti za žitne izdelke za končne potrošnike ter za glavne sestavine živil, dobljene iz žit, da se tako dobi zakonodaja za zagotovitev varstva javnega zdravja, ki jo je mogoče izvajati.

(36)

Za koruzo še niso natančno znani vsi dejavniki, vpleteni v nastajanje toksinov iz rodu Fusarium, zlasti zearalenona ter fumonizinov B1 in B2. Zato je odobreno časovno obdobje, da se nosilcem živilske dejavnosti v verigi žita omogoči izvajanje raziskav o virih nastajanja teh mikotoksinov in ugotavljanju upravljalnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za čim bolj učinkovito preprečevanje njihove prisotnosti. Mejne vrednosti, ki temeljijo na zdaj dostopnih podatkih o prisotnosti, naj bi se začele uporabljati leta 2007, če pred tem niso določene posebne mejne vrednosti, ki temeljijo na novih informacijah o prisotnosti in nastajanju.

(37)

Glede na nižje ravni onesnaženosti toksinov iz rodu Fusarium, najdenih v rižu, ni predlaganih mejnih vrednosti za riž ali riževe proizvode.

(38)

Pregled mejnih vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon, fumonizin B1 in B2 ter primernost določitve mejne vrednosti za toksina T-2 in HT-2 v žitih in žitnih izdelkih je treba obravnavati do 1. julija 2008, ob upoštevanju novih znanstvenih in tehnoloških spoznanj v zvezi s temi toksini v hrani.

(39)

Znanstveni odbor za hrano je v zvezi s svincem 19. junija 1992 sprejel mnenje (22), v katerem je odobril začasen sprejemljiv tedenski vnos 25 μg/kg TT, ki ga je leta 1986 predlagala Svetovna zdravstvena organizacija. Znanstveni odbor za hrano je v mnenju sklenil, da povprečna vrednost v živilih ni vzrok za takojšno skrb.

(40)

V okviru Direktive 93/5/EGS je bila leta 2004 izvedena naloga SCOOP 3.2.11 „Ocena izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU arzenu, kadmiju, svincu in živemu srebru s hrano“ (23). Na podlagi te ocene in mnenja, ki ga je predložil Znanstveni odbor za hrano, je primerno sprejeti ukrepe za čim večje zmanjšanje prisotnosti svinca v hrani.

(41)

Znanstveni odbor za hrano je v zvezi s kadmijem v mnenju z dne 2. junija 1995 (24) odobril začasen sprejemljiv tedenski vnos 7 μg/kg TT in priporočil večja prizadevanja za zmanjšanje izpostavljenosti kadmiju s hrano, ker so živila glavni vir vnosa kadmija v človeško telo. Ocena izpostavljenosti s hrano je bila izvedena v nalogi SCOOP 3.2.11. Glede na to oceno in mnenje, ki ga je predložil Znanstveni odbor za hrano, je primerno sprejeti ukrepe za čim večje zmanjšanje prisotnosti kadmija v hrani.

(42)

EFSA je 24. februarja 2004 sprejela mnenje o živem srebru in metil živem srebru v hrani (25) ter odobrila začasen sprejemljiv tedenski vnos 1,6 μg/kg TT. Metil živo srebro je najbolj skrb vzbujajoča kemična oblika in lahko tvori več kot 90 % celotnega živega srebra v ribah in morskih sadežih. Ob upoštevanju rezultata naloge SCOOP 3.2.11 je EFSA ugotovila, da so vrednosti živega srebra v živilih, razen v ribah in morskih sadežih, manj zaskrbljujoče. Oblike živega srebra, prisotnega v drugih živilih, večinoma niso metil živo srebro, zato veljajo za manj tvegane.

(43)

Razen določanja mejnih vrednosti metil živega srebra je ciljno svetovanje potrošnikom ustrezen pristop k zaščiti ranljivih skupin prebivalstva. Zato je na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov na voljo informativno obvestilo o metil živem srebru v ribah in ribiških proizvodih (26). Tudi več držav članic je izdalo nasvete v zvezi s tem vprašanjem, ki je pomembno za prebivalstvo.

(44)

Znanstveni odbor je v mnenju z dne 12. decembra 2001 (27) ugotovil, da lahko vsebnost anorganskega kositra 150 mg/kg v pijačah v pločevinkah in vsebnost 250 mg/kg v drugih živilih v pločevinkah pri posameznikih povzroči draženje želodca.

(45)

Da bi zaščitili javno zdravje pred takšnim zdravstvenim tveganjem, je treba določiti mejne vrednosti za anorganski kositer v živilih v pločevinkah in pijači v pločevinkah. Dokler ni na voljo podatkov o občutljivosti dojenčkov in majhnih otrok na anorganski kositer v živilih, je treba iz preventivnih razlogov zaščititi zdravje te ranljive skupine prebivalstva in določiti nižje mejne vrednosti.

(46)

Znanstveni odbor za hrano je 30. maja 2001 sprejel znanstveno mnenje v zvezi s 3-monokloropropan-1,2-diolom (3-MCPD) v hrani (28), ki posodablja mnenje z dne 16. decembra 1994 (29) na podlagi novih znanstvenih spoznanj, ter določil sprejemljiv dnevni vnos (TDI) 2 μg/kg TT za 3-MCPD.

(47)

V okviru Direktive 93/5/EGS je bila junija 2004 (30) izvedena in dokončana naloga SCOOP „Zbiranje in primerjava podatkov o vrednosti 3-monokloropropan-1,2-diola (3-MCPD) in sorodnih snovi v živilih“. K vnosu 3-MCPD s hrano so najbolj prispevali sojina omaka in izdelki na osnovi sojine omake. Nekatera druga živila, ki se uživajo v večjih količinah, kot so kruh in rezanci, so v nekaterih državah tudi bistveno prispevala k vnosu 3-MCPD s hrano zaradi velikih količin uživanja in ne zaradi visokih vrednosti 3-MCPD, prisotnega v teh živilih.

(48)

V skladu s tem morajo biti mejne vrednosti določene za 3-MCPD v hidroliziranem rastlinskem proteinu (HVP) in sojini omaki, ob upoštevanju tveganja, povezanega z uživanjem teh živil. Države članice morajo preveriti navzočnost 3-MCPD tudi v drugih živilih, da bo mogoče pretehtati potrebo po določitvi mejnih vrednosti še za druga živila.

(49)

Znanstveni odbor za hrano je 30. maja 2001 sprejel mnenje o dioksinih in dioksinom podobnih PCB v hrani (31), ki posodablja mnenje z dne 22. novembra 2000 (32) o določanju sprejemljivega tedenskega vnosa (TWI) 14 pg toksičnega ekvivalenta Svetovne zdravstvene organizacije (WHO-TEQ)/kg TT za dioksine in dioksinom podobne PCB.

(50)

Dioksini, kot so navedeni v tej uredbi, zajemajo skupino 75 vrst polikloriranih dibenzo-p-dioksinov (PCDD) in 135 vrst polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), od katerih je 17 toksikološko pomembnih. Poliklorirani bifenili (PCB) so skupina 209 različnih sorodnih spojin, ki jih lahko razdelimo na dve skupini glede na njihove toksikološke lastnosti: 12 sorodnih spojin kaže podobne toksikološke lastnosti kot dioksini, in se zato pogosto imenujejo dioksinom podobni PCB. Ostali PCB ne kažejo dioksinom podobne strupenosti vendar imajo drugačen toksikološki profil.

(51)

Vsaka spojina iz skupine dioksinov ali dioksinom podobnih PCB ima drugačno stopnjo strupenosti. Za določitev strupenosti teh različnih sorodnih spojin je bil uveden pojem faktorji toksične ekvivalence (TEF), da bi se omogočila ocena nevarnosti in regulativni nadzor. To pomeni, da se analitični rezultati v zvezi z vsemi posameznimi spojinami dioksinov in dioksinom podobnimi spojinami PCB, ki so toksikološko pomembne, izrazijo z izmerljivo enoto, in sicer z ekvivalentom toksičnosti TCDD (TEKV).

(52)

Ocene izpostavljenosti, ob upoštevanju naloge SCOOP „Ocena izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU dioksinom in dioksinom podobnih PCB v hrani“, ki je bila dokončana junija 2000 (33), kažejo, da ima velik del prebivalstva Skupnosti prevelik TWI.

(53)

S toksikološkega stališča bi se morale vse določene vrednosti uporabljati tako za dioksine kot za dioksinom podobne PCB, vendar so bile leta 2001 mejne vrednosti na ravni Skupnosti določene le za dioksine, ne pa za dioksinom podobne PCB, ker so bili o razširjenosti dioksinom podobnih PCB takrat na voljo le zelo skopi podatki. Od leta 2001 je na voljo več podatkov o prisotnosti dioksinom podobnih PCB, zato so bile leta 2006 določene mejne vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB, ker je s toksikološkega vidika to najprimernejši pristop. Da se zagotovi nemoten prehod, je treba razen vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB v prehodnem obdobju še naprej uporabljati vrednosti za dioksine. Živila morajo biti v tem prehodnem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Do 31. decembra 2008 bo preučena odprava ločenih mejnih vrednosti za dioksine.

(54)

Da se spodbudi proaktivni pristop za zmanjšanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB, prisotnih v živilih in krmi, so bili s Priporočilom Komisije 2006/88/ES z dne 6. februarja 2006 o zmanjšanju prisotnosti dioksinov, furanov in PCB v krmi in živilih (34) določeni pragovi za ukrepanje. Ti pragovi za ukrepanje so orodje, s katerim lahko pristojni organi in proizvajalci ugotovijo, v katerih primerih je primerno določiti vir onesnaženja in sprejeti ukrepe za njeno zmanjšanje ali odpravo. Ker so viri dioksinov in dioksinom podobnih PCB različni, so določeni ločeni pragovi za ukrepanje za dioksine in dioksinom podobne PCB. Ta proaktivni pristop za aktivno zmanjšanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v krmi in živilih ter posledično mejne vrednosti, ki se uporabljajo, je treba v določenem obdobju ponovno pregledati, da se določijo nižje vrednosti. Zato bo do 31. decembra 2008 preučeno bistveno zmanjšanje mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(55)

Proizvajalci si morajo prizadevati za povečanje svoje zmogljivosti za odstranjevanje dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB iz olj morskih organizmov. Bistveno nižja vrednost, ki bo preučena do 31. decembra 2008, temelji na tehničnih možnostih najučinkovitejšega postopka odstranitve onesnaževal.

(56)

V zvezi z določitvijo mejnih vrednosti za druga živila do 31. decembra 2008 je posebna pozornost namenjena potrebi po določitvi posebnih nižjih mejnih vrednosti za dioksine in dioksinom podobne PCB v hrani za dojenčke in male otroke glede na podatke spremljanja, pridobljene s programi za spremljanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v hrani za dojenčke in majhne otroke v letih 2005, 2006 in 2007.

(57)

Znanstveni odbor za hrano je v mnenju z dne 4. decembra 2002 (35) sklenil, da je veliko policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) genotoksičnih rakotvornih snovi. Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive v hrani (JECFA) je leta 2005 izvedel oceno tveganja PAH in določil stopnje izpostavljenosti (MOE) za PAH kot podlago za svetovanje o spojinah, ki so genotoksične in rakotvorne (36).

(58)

Po mnenju Znanstvenega odbora za hrano se lahko benzo(a)piren uporablja kot kazalnik prisotnosti in vpliva rakotvornih PAH v hrani, vključno z benz(a)antracenom, benzo(b)fluorantenom, benzo(j)fluorantenom, benzo(k)fluorantenom, benzo(g,h,i)perilenom, krizenom, ciklopenta(c,d)pirenom, dibenz(a,h)antracenom, dibenzo(a,e)pirenom, dibenzo(a,h)pirenom, dibenzo(a,i)pirenom, dibenzo(a,l)pirenom, indeno(1,2,3-cd)pirenom in 5-metilkrizenom. Da se lahko v prihodnji pregled primernosti vključi benzo(a)piren kot kazalnik, so potrebne nadaljnje analize relativnih sorazmerij teh PAH v živilih. Razen tega mora biti ob upoštevanju priporočila JECFA analiziran tudi benzo(c)fluoren.

(59)

PAH lahko onesnažijo živila med postopki prekajevanja ter segrevanja in sušenja, pri katerih produkti zgorevanja pridejo v neposreden stik z živilom. Razen tega je lahko onesnaženost živil s PAH zlasti v ribah in ribiških proizvodih posledica onesnaženja okolja.

(60)

V okviru Direktive 93/5/EGS je bila leta 2004 izvedena posebna naloga SCOOP „Zbiranje podatkov o prisotnosti PAH v hrani“ (37). Visoke vrednosti so bile ugotovljene v suhem sadju, olju iz oljčnih tropin, prekajeni ribi, olju iz semen grozdnih jagod, prekajenih mesnih izdelkih, svežih mehkužcih, dišavnicah/omakah in začimbah.

(61)

Zato da se zaščiti javno zdravje, so mejne vrednosti potrebne za benzo(a)piren v nekaterih živilih, ki vsebujejo maščobe in olja, ter v živilih, v katerih lahko postopki prekajevanja ali sušenja povzročijo visoke ravni onesnaženosti. Mejne vrednosti so potrebne tudi za živila, pri katerih lahko onesnaženje okolja povzroči visoke ravni onesnaženosti, zlasti za ribe in ribiške proizvode, na primer zaradi razlitja nafte zaradi ladijskega prometa.

(62)

V nekaterih živilih, kot so suho sadje in prehranska dopolnila, je bil ugotovljen benzo(a)piren, vendar razpoložljivi podatki ne določajo razumsko dosegljivih vrednosti. Da se pojasnijo vrednosti, ki so razumsko dosegljive v teh živilih, je potrebna nadaljnja preiskava. Medtem se morajo uporabljati mejne vrednosti za benzo(a)piren v ustreznih sestavinah, na primer v oljih in maščobah, ki se uporabljajo v prehranskih dopolnilih.

(63)

Mejne vrednosti za PAH in primernost določitve mejne vrednosti za PAH v kakavovem maslu je treba pregledati do 1. aprila 2007, ob upoštevanju novih znanstvenih in tehnoloških spoznanj v zvezi s prisotnostjo benzo(a)pirena ter drugih rakotvornih PAH v hrani.

(64)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov sušenja ali razredčevanja;

(b)

spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov predelave;

(c)

relativna sorazmerja sestavin v proizvodu;

(d)

meje določanja delovnega območja analitske metode.

(a)

niso namenjeni neposredni prehrani ljudi ali niso uporabljeni kot sestavina živil;

(b)

ustrezajo ustreznim mejnim vrednostim iz točk 2.1.1, 2.1.2, 2.1.4 in 2.1.7 Priloge;

(c)

so namenjeni obdelavi, ki vključuje sortiranje ali drugo mehansko obdelavo, in če po tej obdelavi mejne vrednosti iz točk 2.1.3, 2.1.5 in 2.1.6 Priloge niso presežene ter če ta obdelava ne povzroča nastanka drugih škodljivih ostankov;

(d)

je na izdelkih jasno označena uporaba, ter so opremljena z označbo „pred uporabo izdelka za prehrano ljudi ali kot sestavine živil se izdelek sortira ali drugače mehansko obdela, da se zmanjša onesnaženost z aflatoksini“. Navedba je vključena na oznaki vsake posamezne vreče, škatle itd. ali na izvirnem spremnem dokumentu. Identifikacijska koda pošiljke/serije je jasno označena na vsaki posamezni vreči, škatli itd. pošiljke in na izvirnem spremnem dokumentu.

(a)

1. julija 2006 za mejne vrednosti za deoksinivalenol in zearalenon iz točk 2.4.1, 2.4.2., 2.4.4, 2.4.5, 2.4.6, 2.4.7, 2.5.1, 2.5.3, 2.5.5 in 2.5.7 Priloge;

(b)

1. julija 2007 za mejne vrednosti za deoksinivalenol in zearalenon iz točk 2.4.3, 2.5.2, 2.5.4, 2.5.6 in 2.5.8 Priloge;

(c)

1. oktobra 2007 za mejne vrednosti za fumonizin B1 in B2 iz točke 2.6 Priloge;

(d)

4. novembra 2006 za mejne vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB iz oddelka 5 Priloge.