o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 161 Pogodbe,

Ta uredba določa splošna pravila, ki urejajo Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) (v nadaljevanju „Strukturni skladi“) in Kohezijski sklad, brez poseganja v posebne določbe iz uredb (ES) št. 1080/2006, (ES) št. 1081/2006 in (ES) št. 1084/2006.

Ta uredba opredeljuje cilje, h katerim naj prispevajo Strukturni skladi in Kohezijski sklad (v nadaljevanju „skladi“), merila upravičenosti držav članic in regij do pomoči v okviru teh skladov, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje.

Ta uredba opredeljuje kontekst za kohezijsko politiko, vključno z metodo določanja strateških smernic Skupnosti o koheziji, nacionalnim strateškim referenčnim okvirom in preverjanjem na ravni Skupnosti.

Uredba v ta namen določa načela in pravila partnerstva, programiranja, vrednotenja, upravljanja, vključno s finančnim upravljanjem, spremljanja in nadzora na podlagi delitve pristojnosti med državami članicami in Komisijo.

1. Ukrep Skupnosti po členu 158 Pogodbe je namenjen krepitvi gospodarske in socialne kohezije razširjene Evropske unije z namenom spodbujanja usklajenega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja Skupnosti. Ta ukrep se izvaja s pomočjo skladov, Evropske investicijske banke (EIB) in ostalih obstoječih finančnih instrumentov. Usmerjen je v zmanjševanje gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij, ki so nastala zlasti v državah in regijah, ki zaostajajo v razvoju, in zaradi gospodarskega in socialnega prestrukturiranja ter staranja prebivalstva.

Ukrepi v okviru skladov vključujejo, na nacionalni in regionalni ravni, prednostne naloge Skupnosti v smeri trajnostnega razvoja s povečanjem rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, socialne vključenosti ter varovanja in kakovosti okolja.

2. V ta namen ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EIB in ostali obstoječi finančni instrumenti Skupnosti vsak na ustrezen način prispevajo k doseganju naslednjih treh ciljev:

3. V sklopu treh ciljev iz odstavka 2 pomoč iz skladov upošteva na eni strani posebne gospodarske in socialne značilnosti ter posebne teritorialne značilnosti na drugi strani. Pomoč iz skladov na ustrezen način s pomočjo diverzifikacije gospodarstva podpira trajnostni razvoj mestnih območij, zlasti kot del regionalnega razvoja, ter obnove podeželja in območij, odvisnih od ribištva. Pomoč podpira tudi območja, ki imajo geografske ali naravne omejitve, ki dodatno otežujejo razvoj, zlasti v najbolj oddaljenih regijah iz člena 299(2) Pogodbe kot tudi v severnih območjih z zelo nizko gostoto prebivalstva, na določenih otokih in otoških državah članicah ter v gorskih območjih.

1. Skladi, vsak s svojimi posebnimi določbami, ki veljajo zanj, prispevajo k doseganju treh ciljev iz člena 3(2) na naslednji način:

2. Kohezijski sklad posreduje tudi v tistih regijah, ki sicer po merilih iz člena 5(1) niso upravičene do podpore iz cilja „konvergenca“, ki pripadajo:

3. Skladi prispevajo k financiranju strokovne pomoči na pobudo držav članic in Komisije.

1. Regije, upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov v okviru cilja „konvergenca“, so regije, ki ustrezajo ravni 2 po nomenklaturi statističnih teritorialnih enot (v nadaljevanju „raven NUTS 2“), v smislu Uredbe (ES) št. 1059/2003, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izmerjen v paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Skupnosti za obdobje 2000–2002, je nižji od 75 % povprečja BDP EU-25 za enako referenčno obdobje.

2. Do sredstev iz Kohezijskega sklada so upravičene tiste države članice, katerih bruto nacionalni prihodek (BNP) na prebivalca, merjen v paritetah kupne moči in izračunan na podlagi zneskov Skupnosti za obdobje 2001–2003, je nižji od 90 % povprečnega BNP EU-25, in ki imajo načrt za izpolnjevanje ekonomskih konvergenčnih meril iz člena 104 Pogodbe.

3. Takoj, ko ta uredba stopi v veljavo, Komisija sprejme seznam regij, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1 ter držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Upravičenost držav članic do sredstev iz Kohezijskega sklada se pregleda leta 2010 na podlagi zneskov Skupnosti o BNP za EU-25.

Regije, upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, so tiste, ki niso zajete v členih 5(1) ter 8(1) in (2).

Ob predložitvi nacionalnega strateškega referenčnega okvira iz člena 27 vsaka zadevna država članica navede regije na ravni NUTS 1 in na ravni NUTS 2, za katere bo predložila program za financiranje s strani ESRR.

1. Za namene čezmejnega sodelovanja so do financiranja upravičene regije Skupnosti na ravni NUTS 3 ob vseh notranjih in določenih zunanjih kopenskih mejah in vse regije Skupnosti na ravni NUTS 3 ob morskih mejah, ki so načeloma ločene največ za 150 km, ob upoštevanju mogočih prilagoditev, potrebnih zaradi zagotavljanja skladnosti in stalnosti ukrepov sodelovanja.

Takoj, ko ta uredba stopi v veljavo, Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(2) sprejme seznam upravičenih regij. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(2) za namene transnacionalnega sodelovanja sprejme seznam upravičenih transnacionalnih območij, razdeljenih po programih. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

3. Za namene medregionalnega sodelovanja, mrež sodelovanja in izmenjave izkušenj je upravičeno celotno ozemlje Skupnosti.

1. Regije na ravni NUTS 2, ki bi bile, če bi prag upravičenosti ostal pri 75 % povprečja BDP EU-15, upravičene do statusa iz cilja „konvergenca“ po členu 5(1), vendar pa zaradi tega, ker bo njihova nominalna raven BDP na prebivalca presegla 75 % povprečja BDP EU-25, izmerjenega in izračunanega glede na člen 5(1), do tega niso upravičene, so s specifičnimi prehodnimi ukrepi upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov v okviru cilja „konvergenca“.

2. Regije na ravni NUTS 2, ki jih v letu 2006 v celoti zajema Cilj 1 po členu 3 Uredbe (ES) št. 1260/1999 in katerih nominalna raven BDP na prebivalca, izmerjena in izračunana glede na člen 5(1), bo presegla 75 % povprečja BDP EU-15, so s specifičnimi prehodnimi ukrepi upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“.

Ob ugotovitvi, da bi moral biti Ciper na podlagi revidiranih številk za obdobje 1997–1999 upravičen do statusa Cilja 1 v obdobju 2004–2006, koristi Ciper v obdobju 2007–2013 ugodnosti prehodnih določb, ki veljajo za regije iz prvega pododstavka.

3. Države članice, ki so v letu 2006 upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada in ki bi do njih ostale upravičene še naprej, če bi prag upravičenosti ostal pri 90 % povprečja BND EU-15, vendar pa do tega niso upravičene, ker bo njihov nominalni BND na prebivalca presegel 90 % povprečja BND EU-25, izmerjenega in izračunanega v skladu s členom 5(2), so s specifičnimi prehodnimi ukrepi upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada v okviru cilja „konvergenca“.

4. Takoj, ko ta uredba stopi v veljavo, Komisija sprejme seznam regij, ki izpolnjujejo merila iz odstavkov 1 in 2 ter držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

1. Skladi nudijo pomoč, ki dopolnjuje nacionalne ukrepe, vključno z ukrepi na regionalni in lokalni ravni, in jih vključuje med prednostne naloge Skupnosti.

2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč iz skladov skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti ter da dopolnjuje druge finančne instrumente Skupnosti. Ta skladnost in to dopolnjevanje sta prikazana predvsem v strateških smernicah Skupnosti o koheziji, v nacionalnih strateških referenčnih okvirih in v operativnih programih.

3. Pomoč, ki jo sofinancirajo skladi, se osredotoči na prednostne naloge Evropske unije glede krepitve konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, vključno z izpolnjevanjem ciljev integriranih smernic za rast in zaposlovanje za obdobje 2005–2008, kakor je določeno v Sklepu Sveta 2005/600/ES (15). Komisija in države članice v ta namen v skladu s svojimi pooblastili zagotovijo, da se za zgoraj navedene prednostne naloge nameni 60 % izdatkov za cilj „konvergenca“ cilj „in 75 % izdatkov za“ cilj regionalna konkurenčnost in „zaposlovanje“ vseh držav, ki so bile članice Evropske unije pred 1. majem 2004. Ti cilji, ki temeljijo na kategorijah izdatkov iz Priloge IV, se uporabljajo kot povprečje v celotnem programskem obdobju.

Da bi bilo zagotovljeno upoštevanje posebnih nacionalnih okoliščin, vključno s prednostnimi nalogami iz nacionalnega programa reform vsake zadevne države članice, lahko Komisija in ta država članica odločita, da bosta na primeren način dopolnili seznam kategorij iz Priloge IV.

Države članice, ki so pristopile k Uniji na ali po 1. maju 2004, lahko na lastno pobudo odločijo o uporabi teh določb.

4. V skladu s svojimi pooblastili Komisija in države članice zagotovijo usklajevanje med pomočjo iz različnih skladov, EKSRP, ESR ter intervencijami EIB in drugih obstoječih finančnih instrumentov.

5. Projekti, ki jih financirajo skladi, so skladni z določbami Pogodbe in akti, ki so bili sprejeti v skladu z njo.

Cilji skladov se uresničujejo v okviru večletnega večstopenjskega sistema programiranja, ki vključuje opredelitev prednostnih ciljev, financiranje ter sistem upravljanja in nadziranja.

1. Cilji skladov se uresničujejo v okviru tesnega sodelovanja, (v nadaljevanju „partnerstva“), med Komisijo in vsako državo članico. Vsaka država članica organizira, kjer je to primerno in v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami, partnerstvo z organi in telesi, kot so:

Vsaka država članica določi najbolj reprezentativne partnerje na državni, regionalni in lokalni ravni in v gospodarski, socialni, okoljski in drugih sferah, (v nadaljevanju „partnerji“), v skladu z nacionalnimi predpisi in praksami, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami ter spodbujanju trajnostnega razvoja z vključevanjem zahtev glede varovanja in izboljšanja okolja.

2. Partnerstvo se izvaja ob popolnem upoštevanju ustreznih institucionalnih, pravnih in finančnih pristojnosti vsake kategorije partnerstva, kakor je opredeljeno v odstavku 1.

Partnerstvo zajema pripravo, izvajanje, spremljanje in vrednotenje operativnih programov. Kjer je primerno, države članice vključijo vsakega od zadevnih partnerjev, in zlasti regije, v različne stopnje načrtovanja programov v okviru rokov, ki so določeni za vsako stopnjo.

3. Komisija se vsako leto o pomoči iz skladov posvetuje z organizacijami, ki predstavljajo gospodarske in socialne partnerje na evropski ravni.

Izvajanje operativnih programov iz člena 32 je odgovornost držav članic na ustrezni teritorialni ravni, v skladu s posebnim institucionalnim sistemom v vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to uredbo.

1. Finančni in upravni viri, ki jih Komisija in države članice uporabljajo pri izvajanju skladov glede na:

2. Poleg tega so v členu 74 te uredbe navedene posebne določbe glede sorazmernosti v zvezi z nadzorom.

1. Proračun Evropske unije, dodeljen skladom, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo, v skladu s členom 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (16), z izjemo tehnične pomoči iz člena 45 te uredbe.

Načelo dobrega finančnega poslovodenja se uporablja v skladu s členom 48(2) Uredbe (ES, Euratom) 1605/2002.

2. Komisija izvaja svojo pristojnost za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:

1. Prispevki iz Strukturnih skladov ne nadomestijo javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice.

2. Za regije, ki jih pokriva cilj „konvergenca“, Komisija in država članica določita raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov, ki jih bo država članica v programskem obdobju vzdrževala v vseh zadevnih regijah.

Raven izdatkov po državah članicah je ena izmed postavk v odločitvi Komisije o nacionalnem strateškem referenčnem okviru iz člena 28(3). Metodološki dokument Komisije, ki je sprejet v skladu s postopkom iz člena 103(3), določa smernice.

3. Višina izdatkov iz odstavka 2 praviloma ne sme biti manjša od realne višine povprečnih letnih izdatkov, prejetih v prejšnjem programskem obdobju.

Višina izdatkov se nadalje določi glede na splošne makroekonomske pogoje, v katerih poteka financiranje, in ob upoštevanju določenih posebnih ali izrednih gospodarskih razmer, zlasti privatizacij, kot tudi izredno visoke stopnje javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice v prejšnjem programskem obdobju.

4. Komisija v sodelovanju z vsako državo članico preveri dodatnost za cilj „konvergenca“ sredi obdobja leta 2011. Komisija se lahko ob posvetovanju z državo članico v okviru tega vmesnega preverjanja odloči, da bo spremenila zahtevano višino strukturnih izdatkov, če se je gospodarski položaj v zadevni državi članici pomembno spremenil od takrat, ko se je določala višina javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov iz odstavka 2. Odločitev Komisije iz člena 28(3) se spremeni, tako da upošteva to prilagoditev.

Komisija v sodelovanju z vsako državo članico preveri naknadno, in sicer 31. decembra 2016, dodatnost za cilj „konvergenca“.

Država članica posreduje Komisiji informacije, zahtevane za preverjanje spoštovanja javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov, ki so bili določeni predhodno. Po potrebi se uporabijo metode statističnega ocenjevanja.

Komisija objavi rezultate preverjanja dodatnosti po državah članicah, vključno z metodologijo in viri podatkov, po zaključku vsake od treh stopenj preverjanja.

Države članice in Komisija zagotavljajo, da se na različnih stopnjah izvajanja skladov podpira enakost med moškimi in ženskami ter vključevanje vprašanja enakosti med spoloma.

Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo vsakršno diskriminacijo na osnovi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na različnih stopnjah izvajanja skladov in zlasti pri dostopu do njih. Eno od meril, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi operacij, sofinanciranih iz skladov, in na različnih stopnjah izvajanja, je zlasti dostopnost za invalidne osebe.

Cilji skladov se uresničujejo v okviru trajnostnega razvoja in podpore s strani Skupnosti cilju varovanja in izboljšanja okolja, kot je zapisano v členu 6 Pogodbe.

1. Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti skladov za obdobje 2007–2013 znašajo 308 041 000 000 EUR v cenah iz leta 2004, v skladu z letno razdelitvijo, ki je prikazana v Prilogi I.

Za namene programiranja in kasnejše vključitve v splošni proračun Evropske unije se zneski iz prvega pododstavka indeksirajo na 2 % na leto.

Razdelitev proračunskih sredstev med cilje, ki so opredeljeni v členu 3(2), je takšna, da zagotovi znatno koncentracijo na regije iz cilja „konvergenca“.

2. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili in metodologijo, navedenimi v Prilogi II, brez poseganja v določbe iz členov 23 in 24.

3. Zneski iz odstavkov 12 do 30 Priloge II so vključeni v zneske iz členov 19, 20 in 21 in morajo biti jasno opredeljeni v programskih dokumentih.

Skupna sredstva za cilj „konvergenca“ znašajo 81,54 % sredstev iz člena 18(1) (tj. skupno 251 163 134 221 EUR) in se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

Skupna sredstva za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ znašajo 15,95 % sredstev iz člena 18(1) (tj. skupno 49 127 784 318 EUR) in se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

1. Skupna sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ znašajo 2,52 % sredstev iz člena 18(1) (kar znaša 7 750 081 461 EUR), razen zneska iz odstavka 22 Priloge II, se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

2. Prispevek ESRR k čezmejnim programom in programom skupnega morskega bazena v skladu z instrumentom o evropskem sosedstvu in partnerstvu in k čezmejnim programom v okviru instrumenta za predpristopno pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 1085/2006 znaša 813 966 000 EUR na podlagi navedbe vsake zadevne države članice, odšteto od njihovih dodeljenih sredstev iz odstavka 1(a). Ti prispevki ESRR niso vnovič porazdeljeni med zadevnimi državami članicami.

3. Prispevek ESRR k vsakemu čezmejnemu programu in programu skupnega morskega bazena v okviru instrumentov iz odstavka 2 se dodeli pod pogojem, da je prispevek iz takšnih instrumentov slehernemu takšnemu programu vsaj enakovreden prispevku ESRR. Vendar znaša ta enakovrednost največ 465 690 000 EUR v okviru instrumenta o evropskem sosedstvu in partnerstvu in 243 782 000 EUR v okviru instrumenta za predpristopno pomoč.

4. Odobrena letna sredstva, ki ustrezajo prispevku ESRR, navedenemu v odstavku 2, so od proračunskega leta 2007 dalje vnesena v ustrezne proračunske postavke čezmejnega področja instrumentov iz odstavka 2.

5. Letni prispevek iz ESRR, naveden v odstavku 2, za katerega ni bil najkasneje do 30. junija Komisiji predložen noben operativni program v okviru čezmejnega področja in področja skupnega morskega bazena v okviru instrumentov iz odstavka 2, se leta 2008 in 2009 da na razpolago zadevnim državam članicam za financiranje čezmejnega sodelovanja, navedenega v odstavku 1(a), vključno s sodelovanjem ob zunanjih mejah.

Če najkasneje do 30. junija 2010 še obstajajo operativni programi v okviru čezmejnega področja in področja skupnega morskega bazena v okviru instrumentov iz odstavka 2, ki niso bili predloženi Komisiji, se celoten prispevek iz ESRR, naveden v odstavku 2, za ostala leta do leta 2013 da na razpolago zadevnim državam članicam za financiranje čezmejnega sodelovanja, navedenega v odstavku 1(a), vključno s sodelovanjem ob zunanjih mejah.

6. Če je treba po sprejetju čezmejnih programov in programov skupnega morskega bazena s strani Komisije, navedenih v odstavku 2, takšne programe prekiniti, ker

potem se prispevek ESRR, naveden v odstavku 2, v višini še neodobrenih letnih obrokov, na zahtevo zadevnih držav članic da slednjim na razpolago za financiranje čezmejnega sodelovanja, navedenega v odstavku 1(a), vključno s sodelovanjem ob zunanjih mejah.

Skupna odobrena sredstva po državah članicah v okviru posameznega cilja skladov in njihovih delov, se med sabo ne smejo prenašati.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko vsaka država članica v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ prenese do 15 % dodeljenih finančnih sredstev ene od komponent iz člena 21(1)(a) in (b) na drugo komponento.

3 % sredstev iz člena 19(a) in (b) in člena 20 se lahko dodeli v skladu s členom 50.

0,25 % sredstev iz člena 18(1) se nameni tehnični pomoči Komisije, kakor je opredeljeno v členu 45.

Svet na ravni Skupnosti določi strnjene strateške smernice o gospodarski, socialni in teritorialni koheziji, s katerimi opredeli okvir za posege v okviru skladov ob upoštevanju drugih zadevnih politik Skupnosti.

Za vsak cilj v okviru skladov te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja usklajenega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja iz člena 3(1).

Te smernice se določijo ob upoštevanju integriranih smernic, ki vključujejo širše smernice gospodarske politike in smernice za zaposlovanje, ki jih je sprejel Svet v skladu s postopki iz členov 99 in 128 Pogodbe.

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami predlaga strateške smernice Skupnosti o koheziji iz člena 25 te uredbe. Do 1. februarja 2007 se sprejmejo strateške smernice Skupnosti o koheziji, v skladu s postopkom iz člena 161 Pogodbe. Strateške smernice Skupnosti o koheziji se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Strateške smernice Skupnosti o koheziji se lahko v vmesnem obdobju po potrebi pregledajo, ob tesnem sodelovanju z državami članicami in v skladu s postopkom iz prvega pododstavka, zaradi upoštevanja vsakršnih večjih sprememb prednostnih nalog Skupnosti.

Vmesni pregled strateških smernic Skupnosti o koheziji za države članice ne predstavlja obveznosti pregleda operativnih programov ali ustreznih nacionalnih strateških referenčnih okvirov.

1. Država članica predloži nacionalni strateški referenčni okvir, ki zagotavlja, da je pomoč iz skladov usklajena s strateškimi smernicami Skupnosti o koheziji, in ki določa povezavo med prednostnimi nalogami Skupnosti na eni strani ter nacionalnim programom reform na drugi strani.

2. Vsak nacionalni strateški referenčni okvir predstavlja referenčni instrument za pripravo programiranja v okviru skladov.

3. Nacionalni strateški referenčni okvir se bo uporabljal za cilj „konvergenca“ in cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“. Glede na odločitev posamezne države članice se lahko uporablja tudi za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“, ne da bi to posegalo v prihodnje odločitve drugih zadevnih držav članic.

5. Kjer je ustrezno, lahko nacionalni strateški referenčni okvir nadalje vsebuje tudi naslednje elemente:

6. Podatki v nacionalnem strateškem referenčnem okviru upoštevajo posebne institucionalne ureditve vsake države članice.

1. Država članica pripravi nacionalni strateški referenčni okvir po posvetovanju z ustreznimi partnerji iz člena 11, v skladu s postopkom, ki je štet za najbolj primernega in v skladu s svojo institucionalno strukturo. Zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Država članica pripravi nacionalni strateški referenčni okvir v dogovoru s Komisijo, da se zagotovi skupni pristop.

2. Vsaka država članica pošlje Komisiji nacionalni strateški referenčni okvir v petih mesecih po sprejetju strateških smernic Skupnosti o koheziji. Komisija se seznani z nacionalno strategijo ter prednostnimi nalogami, izbranimi za pomoč iz skladov, ter v roku treh mesecev po datumu prejema okvira poda po njenem mnenju primerne pripombe.

Država članica lahko istočasno predloži nacionalni strateški referenčni okvir in operativne programe iz člena 32.

3. Pred sprejemom operativnih programov iz člena 32(5) ali ob njihovem sprejemu Komisija po posvetovanju z državo članico sprejme odločitev, ki zajema:

1. Leta 2007 države članice prvič vključijo v svoja letna poročila o izvajanju nacionalnega programa reform strnjen del o prispevku operativnih programov, ki se sofinancirajo iz skladov, k izvajanju nacionalnega programa reform.

2. Države članice najpozneje do konca leta 2009 in 2012 pripravijo strnjeno poročilo s podatki o prispevku programov, ki se sofinancirajo iz skladov,

3. Vsaka država članica vsebino poročila iz odstavka 2 opredeli z namenom, da se ugotovijo:

4. Sklicevanje na nacionalni program reform v tem členu se nanaša na integrirane smernice za rast in zaposlovanje za obdobje 2005 do 2008 in velja tudi za vse primerljive smernice, katere določi Evropski svet.

1. Komisija prvič v letu 2008 in kasneje vsako leto v svoje letno poročilo o napredku za spomladanski Evropski svet vključi oddelek s povzetkom poročil držav članic iz člena 29(1), zlasti o napredku pri izpolnjevanju prednostnih nalog Evropske unije glede krepitve konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, vključno z izpolnjevanjem ciljev integriranih smernic za rast in zaposlovanje za obdobje 2005 do 2008, določenih v členu 9(3).

2. V letih 2010 in 2013 ter najkasneje do 1. aprila Komisija pripravi strateško poročilo, ki povzema poročila držav članic iz člena 29(2). Po potrebi se to poročilo vključi v poročilo iz člena 159 Pogodbe kot poseben oddelek.

3. Svet preuči strateško poročilo iz odstavka 2 čim prej po njegovi objavi. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, te institucije pa se pozove, naj o njem razpravljajo.

1. Dejavnosti v okviru skladov v državah članicah potekajo v obliki operativnih programov znotraj nacionalnega strateškega referenčnega okvira. Vsak operativni program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Operativni program zajema samo enega od treh ciljev iz člena 3, razen v primeru drugačnega dogovora med Komisijo in državo članico.

2. Vsak operativni program izdela država članica ali kateri koli organ, ki ga imenuje država članica, v sodelovanju s partnerji iz člena 11.

3. Država članica Komisiji čimprej predloži predlog operativnega programa, ki vsebuje vse elemente iz člena 37, vendar ne kasneje kot pet mesecev po sprejetju strateških smernic Skupnosti o koheziji iz člena 26.

4. Komisija oceni predlagan operativni program, da ugotovi, ali prispeva k ciljem in prednostnim nalogam nacionalnega strateškega referenčnega okvira in strateškim smernicam Skupnosti o koheziji. Če Komisija v roku dveh mesecev po prejemu operativnega programa presodi, da slednji ne prispeva k doseganju ciljev nacionalnega strateškega referenčnega okvirja in strateških smernic Skupnosti o koheziji, lahko zaprosi državo članico za vse potrebne dodatne informacije in, če je to primerno, da ustrezno popravi predlagani program.

5. Komisija čimprej sprejme vsak operativni program, vendar ne kasneje kot v štirih mesecih po uradni predložitvi programa s strani države članice, ter ne pred 1. januarjem 2007.

1. Na pobudo države članice ali Komisije v dogovoru z zadevno državo se operativne programe lahko ponovno pregleda in po potrebi spremeni preostanek programa v enem ali več od naslednjih primerov:

Operativni programi se po potrebi spremenijo po dodelitvi rezerv iz členov 50 in 51.

2. Komisija sprejme odločitev o zahtevi po spremembi operativnih programov čimprej, vendar ne kasneje kot tri mesece po njegovi uradni predložitvi s strani države članice.

3. Sprememba operativnega programa ne zahteva spremembe odločitve Komisije iz člena 28(3).

1. Operativni programi prejemajo sredstva samo iz enega sklada, razen če ni drugače določeno v odstavku 3.

2. Brez poseganja v odstopanja, ki so določena v posebnih določbah skladov, lahko ESRR in ESS dopolnitveno in ob upoštevanju 10 % omejitve financiranja Skupnosti za vsako prednostno os operativnega programa financirata ukrepe, ki spadajo v obseg pomoči drugega sklada, če so nujni za zadovoljivo izvajanje operacije in so z njo neposredno povezani.

3. V državah članicah, ki prejemajo podporo iz Kohezijskega sklada, nudita ESRR in Kohezijski sklad skupno pomoč za operativne programe za prometno infrastrukturo in okolje, vključno z velikimi projekti.

1. Operativni programi, predloženi pod ciljem „konvergenca“, se izdelajo na ustrezni geografski ravni in vsaj na ravni NUTS 2.

Operativni programi, predloženi v okviru cilja „konvergenca“ s prispevkom iz Kohezijskega sklada, se izdelajo na nacionalni ravni.

2. Operativni programi, predloženi v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, se za regije, ki prejemajo financiranje ESRR, izdelajo na ravni NUTS 1 ali NUTS 2, v skladu z institucionalnim sistemom države članice, razen če je med Komisijo in državo članico dogovorjeno drugače. Če jih financira ESS, izdela programe na ustrezni ravni država članica.

3. Operativni programi, predloženi v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ za čezmejno sodelovanje, se praviloma izdelajo za vsako mejo ali skupino meja na ravni NUTS 3, vključno z enklavami. Operativni programi, predloženi v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ za transnacionalno sodelovanje, se izdelajo na ravni vsakega območja transnacionalnega sodelovanja. Programi za medregionalno sodelovanje in izmenjavo izkušenj se nanašajo na celotno ozemlje Skupnosti.

1. EIB in EIS lahko v skladu z načini, določenimi v njunih statutih, sodelujeta pri načrtovanju programov pomoči iz skladov.

2. EIB in EIS lahko na zahtevo države članice sodelujeta pri pripravi nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov ter pri dejavnostih za pripravo projektov, zlasti velikih projektov, ureditev financiranja in javno-zasebnih partnerstev. Država članica lahko v dogovoru z EIB in EIS osredotoči odobrena posojila na eno ali več prednostnih nalog operativnega programa, zlasti na področjih inovacij, gospodarstva znanja, človeškega kapitala, okolja in projektov osnovne infrastrukture.

3. Komisija se lahko pred sprejemom odločitve iz člena 28(3) in operativnih programov posvetuje z EIB in EIS. Posvetovanje se zlasti nanaša na operativne programe, ki vsebujejo okvirni seznam velikih projektov ali programov, ko so zaradi narave svojih prednostnih nalog primerni za dodelitev posojil ali drugih vrst tržnega financiranja.

4. Komisija lahko, če se ji zdi primerno, za oceno velikih projektov zaprosi EIB, naj preveri tehnično kakovost zadevnih projektov in njihovo gospodarsko in finančno sposobnost preživetja, zlasti glede izvajanja ali razvoja instrumentov finančnega inženiringa.

Operativni programi za cilja „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“

1. Operativni programi za cilj „konvergenca“ ter cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ vsebujejo:

2. Operativni programi glede prometa in okolja, ki jih skupaj financirata ESRR in Kohezijski sklad, vsebujejo prednostno os, lastno vsakemu skladu, in posebni prispevek iz sklada.

3. Brez poseganja v drugi pododstavek člena 5 Uredbe (ES) št. 1080/2006 vsak operativni program v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ vključuje utemeljitev za tematsko, geografsko in finančno osredotočenje na prednostne naloge, kakor je določeno v členu 5 navedene uredbe in v členu 4 Uredbe (ES) št. 1081/2006.

4. Operativni programi, ki jih financira ESRR za cilj „konvergenca“ in cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, vsebujejo še:

5. Operativni programi, na katere vpliva ena ali več posebnih dodelitev iz dodatnih določb Priloge II, vsebujejo podatke o predvidenih postopkih za dodeljevanje in zagotavljanje spremljanja teh posebnih dodelitev.

6. Na pobudo držav članic lahko operativni programi, ki jih financira ESRR, za cilj „konvergenca“ in cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ vsebujejo tudi:

7. Na pobudo zadevne države članice lahko operativni programi, ki jih financira ESS, za cilj „konvergenca“ in cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ vsebujejo tudi horizontalen pristop ali prednostno os za obravnavanje medregionalnih in transnacionalnih ukrepov, ki vključujejo nacionalne, regionalne ali lokalne organe vsaj ene druge države članice.

Posebna pravila za operativne programe so za operativne programe cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ določeni v Uredbi (ES) št. 1080/2006.

Kot del operativnega programa lahko ESRR in Kohezijski sklad financirata izdatke operacije, ki jo sestavlja vrsta del, dejavnosti ali storitev, katere namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge točno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni stroški presegajo 25 milijonov EUR v primeru okolja in 50 milijonov EUR v primeru drugih področij (v nadaljevanju „veliki projekti“).

Država članica ali organ upravljanja Komisiji predloži naslednje podatke o velikih projektih:

V skladu s postopkom iz člena 103(2) Komisija sprejme okvirne smernice za metodologijo, ki se jo uporablja pri izvajanju analize stroškov in koristi, predvidene v točki (e) zgoraj.

1. Komisija oceni velik projekt, po potrebi po posvetovanju z zunanjimi strokovnjaki, vključno z EIB, glede na dejavnike iz člena 40, skladnost s prednostnimi nalogami operativnega programa, njegov prispevek k doseganju ciljev teh prednostnih nalog in skladnost z ostalimi politikami Skupnosti.

2. Komisija sprejme odločitev takoj, ko je to mogoče, vendar ne kasneje kot v treh mesecih po predložitvi velikega projekta s strani države članice ali organa za upravljanje, če je predložitev v skladu s členom 40. Ta odločitev opredeli fizični predmet, znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os, ter letni načrt finančnega prispevka ESRR ali Kohezijskega sklada.

3. Če Komisija za velik projekt zavrne finančni prispevek iz skladov, državo članico obvesti o razlogih v roku in v skladu s tem povezanimi pogoji iz odstavka 2.

1. Država članica ali organ upravljanja lahko upravljanje in izvajanje dela operativnega programa zaupa enemu ali več posredniškim telesom, ki jih imenuje država članica ali organ upravljanja, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi telesi za razvoj ali nevladnimi organizacijami v skladu z določbami sporazuma med državo članico, organom upravljanja in tem telesom.

Takšen prenos ne posega v finančno odgovornost organa za upravljanje in držav članic.

2. Posredniško telo, odgovorno za upravljanje z globalnimi nepovratnimi sredstvi, priskrbi zagotovila o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti tako na zadevnem področju kot tudi za administrativno in finančno upravljanje. Običajno je ustanovljeno v trenutku imenovanja ali zastopano v regiji ali regijah, ki jih zajema operativni program.

Iz Strukturnih skladov se lahko kot del operativnega programa financirajo izdatki v zvezi s projektom, ki vključujejo prispevke za podpiranje instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, predvsem mala in srednje velika podjetja, kot so skladi tveganega kapitala, jamstveni skladi in posojilni skladi, in za sklade za razvoj mestnih območij, tj. sklade, iz katerih se vlaga v javno-zasebna partnerstva in druge projekte, ki so vključeni v celovit načrt za trajnostni razvoj mestnih območij.

Kadar so takšni projekti organizirani preko holdinških skladov, tj. da se vzpostavijo skladi za naložbe v več skladov tveganega kapitala, jamstvene sklade, posojilne sklade in sklade za razvoj mestnih območij, jih država članica ali organ upravljanja izvede v eni ali več naslednjih oblikah:

Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbena pravila za ta člen.

1. Na pobudo in/ali v imenu Komisije, ob upoštevanju omejitve 0,25 % letnih dodeljenih sredstev, lahko skladi financirajo pripravljalno, spremljevalno, upravno ali strokovno pomoč, ukrepe vrednotenja, revizije in pregleda, ki so potrebni za izvajanje te uredbe.

2. Če je predviden prispevek iz ESRR ali Kohezijskega sklada, sprejme Komisija odločitev v zvezi z vrsto ukrepov, naštetih v odstavku 1 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 103(2).

3. Če je predviden prispevek iz ESS, sprejme Komisija odločitev v zvezi z vrsto ukrepov, naštetih v odstavku 1 tega člena, po posvetovanju z odborom iz člena 104, v skladu s postopkom iz člena 103(2).

1. Na pobudo države članice lahko skladi financirajo pripravljalne, upravljalne, spremljevalne, informacijske in nadzorne ukrepe ter ukrepe vrednotenja operativnih programov hkrati z ukrepi za izboljšanje upravne sposobnosti za izvajanje skladov znotraj naslednjih omejitev:

2. Ukrepe za tehnično pomoč znotraj omejitev iz odstavka 1 se izvede za vsakega od treh ciljev načeloma v okviru vsakega operativnega programa. Vendar pa se te ukrepe kot dopolnilne lahko izvede delno in v okviru splošnih omejitev za tehnično pomoč iz odstavka 1 v obliki posebnega operativnega programa.

3. Če se država članica odloči izvajati ukrepe za tehnično pomoč v okviru vsakega operativnega programa, delež celotnega zneska odhodkov za tehnično pomoč glede na vsak operativni program ne sme preseči omejitev iz odstavka 1.

V tem primeru se lahko ukrepe za tehnično pomoč izvede v obliki posebnega operativnega programa, če celotni znesek odhodkov za tehnično pomoč v takem posebnem programu ne povzroči, da bi celotni delež sredstev, dodeljenih za tehnično pomoč, presegel omejitve iz odstavka 1.

1. Namen vrednotenja je izboljšati kakovost, učinkovitost in doslednost pomoči iz skladov ter strategijo in izvajanje operativnih programov v zvezi s posebnimi strukturnimi težavami, ki vplivajo na zadevne države članice in regije, obenem pa upoštevati cilj trajnostnega razvoja in ustrezne zakonodaje Skupnosti glede vpliva na okolje in strateške okoljske presoje.

2. Vrednotenje je lahko strateške narave, z namenom preverjanja razvoja programa ali skupine programov glede na prednostne naloge Skupnosti in držav članic ali operativne narave, z namenom, da se podpre spremljanje operativnega programa. Vrednotenja se izvajajo pred, med in po programskem obdobju.

3. Vrednotenje se odvisno od primera izvaja v pristojnosti držav članic ali Komisije v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 13.

Vrednotenje izvajajo notranji ali zunanji strokovnjaki ali telesa, ki so funkcionalno neodvisni od organov iz člena 59(b) in (c). Rezultati se objavijo v skladu s pravili, ki veljajo za dostop do dokumentov.

5. Komisija določi okvirne smernice za metode vrednotenja, vključno s standardi kakovosti, v skladu s postopkom iz člena 103(2).

1. Države članice zagotovijo potrebne vire za izvajanje vrednotenj, organizirajo pripravo in zbiranje potrebnih podatkov ter uporabijo različne vrste podatkov, ki jih nudi sistem spremljanja.

Če je to primerno, lahko v okviru cilja „konvergenca“ in v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 13 izdelajo tudi načrt vrednotenja, ki predstavlja okvirne dejavnosti vrednotenja, ki jih namerava izvajati država članica v različnih fazah izvajanja.

2. Države članice v okviru cilja „konvergenca“ izvedejo predhodno vrednotenje za vsak operativni program posebej. V utemeljenih primerih in ob upoštevanju načela sorazmernosti iz člena 13 ter po dogovoru med Komisijo in državami članicami lahko slednje izvedejo enkratno predhodno vrednotenje za več kot en operativni program.

Države članice za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ izvedejo bodisi predhodno vrednotenje za vse operativne programe skupaj bodisi vrednotenje za vsak sklad posebej bodisi vrednotenje za vsako prednostno nalogo bodisi vrednotenje za vsak operativni program.

Države članice za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ skupaj izvajajo predhodno vrednotenje bodisi za vsak operativni program posebej bodisi za več operativnih programov.

Predhodna vrednotenja se izvajajo v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo dokumentov za programiranje.

Namen predhodnih vrednotenj je optimizacija dodeljevanja proračunskih sredstev v okviru operativnih programov in izboljšanje kakovosti programiranja. Vrednotenje opredeljuje in presoja neskladja, vrzeli in razvojne možnosti, cilje, ki jih je treba doseči, pričakovane rezultate, merljive cilje, po potrebi skladnost predlagane strategije za regijo, dodano vrednost za Skupnost, obseg upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti, pridobljena nova spoznanja iz prejšnjega programiranja ter kakovost postopkov izvajanja, spremljanja, vrednotenja in finančnega upravljanja.

3. V programskem obdobju države članice izvajajo vrednotenje, povezano s spremljanjem operativnih programov, zlasti če spremljanje programov odkrije znatno odstopanje od prvotno zastavljenih ciljev ali če so pripravljeni predlogi za popravljanje operativnih programov iz člena 33. Rezultati se pošljejo nadzornemu odboru operativnega programa in Komisiji.

2. Komisija lahko na lastno pobudo in v partnerstvu z zadevno državo članico izvaja vrednotenja, povezana s spremljanjem operativnih programov, če spremljanje programov odkrije znatno odstopanje od prvotno zastavljenih ciljev. Rezultate se pošlje nadzornemu odboru za operativni program.

3. Komisija izvaja naknadna vrednotenja za vsak cilj v tesnem sodelovanju z državo članico in organi za upravljanje.

Naknadno vrednotenje zajema vse operativne programe v okviru vsakega cilja in pregleda obseg uporabe sredstev, uspešnost in učinkovitost načrtovanja programov skladov in socialno-gospodarski učinek.

Izvede se za vsakega od ciljev z namenom oblikovanja zaključkov za politike gospodarske in socialne kohezije.

Vrednotenje opredeli dejavnike, ki so pripomogli k uspehu ali neuspehu izvajanja operativnih programov, in opredeli dobro prakso.

1. Država članica se lahko na lastno pobudo odloči vzpostaviti nacionalno rezervo na podlagi doseženih rezultatov za cilj „konvergenca“ in/ali cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, ali za oba, ki obsegata 3 % njenih skupnih dodeljenih sredstev za vsak cilj.

2. Če se država članica odloči vzpostaviti tako rezervo, za vsak cilj najkasneje do 30. junija 2011 oceni dosežene rezultate operativnih programov.

3. Komisija najkasneje 31. decembra 2011 na podlagi predlogov vsake zadevne države članice in v tesnem posvetovanju z njo dodeli nacionalno rezervo na podlagi doseženih rezultatov.

Država članica lahko na lastno pobudo rezervira znesek v višini 1 % letnega prispevka Strukturnega sklada za cilj „konvergenca“ in 3 % letnega prispevka Strukturnega sklada za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ za pokrivanje nepredvidenih lokalnih ali sektorskih kriz, povezanih z gospodarskim in socialnim prestrukturiranjem ali s posledicami sprostitve trgovine.

Država članica lahko dodeli rezervo za vsak cilj posebnemu nacionalnemu programu ali znotraj operativnega programa.

2. Za prispevek iz skladov za operativne programe v okviru ciljev „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ veljajo zgornje meje, določene v Prilogi III.

3. Za operativne programe v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, pri katerih vsaj en udeleženec spada med države članice, katerih povprečni bruto domači proizvod na prebivalca (BDP) za obdobje 2001–2003 ni presegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju, prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 85 % upravičenih izdatkov. Za vse druge operativne programe prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 75 % upravičenih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR.

4. Za prispevek iz skladov na ravni prednostne osi ne veljajo zgornje meje, določene v odstavku 3 in Prilogi III. Vendar so določene, da se zagotovi spoštovanje največjega zneska prispevka iz skladov in največje stopnje prispevka na sklad, določena na ravni operativnega programa.

se z odločitvijo o sprejetju operativnega programa določi najvišja stopnja in najvišji znesek prispevka za vsak sklad in dodelitev posebej.

6. Z odločitvijo Komisije o sprejetju operativnega programa se določi najvišja stopnja in najvišji znesek prispevka iz sklada za vsak operativni program in za vsako prednostno os. V odločitvi se ločeno prikaže odobrena sredstva za regije, ki prejemajo prehodno pomoč.

1. Prispevek iz skladov za vsako prednostno os ne sme biti manjši od 20 % upravičenih javnih izdatkov.

2. Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo do stopnje 100 %.

4. Javna pomoč, dodeljena v okviru operativnih programov, spoštuje zgornje meje za državno pomoč pri državni pomoči podjetjem v smislu člena 87 Pogodbe.

5. Izdatek, ki ga sofinancirajo skladi, ne prejema pomoči od nobenega drugega finančnega instrumenta Skupnosti.

1. Za namene te uredbe je projekt, ki ustvarja prihodek, vsak projekt, ki vključuje naložbo v infrastrukturo, za katere uporabo se plačujejo pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki, ali vsak projekt, ki vključuje prodajo ali oddajo zemlje ali zgradb, ali kakršne koli druge storitve proti plačilu.

2. Upravičeni izdatki za projekte, ki ustvarjajo prihodek, ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov naložbe v določenem referenčnem obdobju za

V primerih, ko niso vsi stroški naložbe upravičeni do sofinanciranja, se neto prihodek dodeli proporcionalno upravičenim in neupravičenim delom stroškov naložbe.

Pri izračunu organ upravljanja upošteva ustrezno referenčno obdobje za te vrste naložbo ter projekta, običajno pričakovano donosnost takšne vrste naložbe in uporabo načela onesnaževalec plača ter po potrebi načela enakosti v povezavi z relativno blaginjo zadevne države članice.

3. Kadar prihodkov vnaprej objektivno ni mogoče določiti, se prihodke, ustvarjene v petih letih od zaključka projekta, odšteje od izdatkov, predloženih Komisiji. To stori organ za potrjevanje, in sicer najpozneje ob delnem ali dokončnem zaprtju operativnega programa. Zahtevek za plačilo končnega zneska se ustrezno popravi.

4. Kadar se – najpozneje tri leta po zaključku operativnega programa – ugotovi, da so bili pri operaciji ustvarjeni prihodki, ki niso bili upoštevani v odstavkih 2 in 3, se taki prihodki povrnejo v splošni proračun Evropske unije sorazmerno prispevkom iz skladov.

5. Brez poseganja v obveznosti iz člena 70(1) lahko države članice sprejmejo postopke sorazmerno z zadevnimi zneski za spremljanje prihodkov, ustvarjenih v okviru projektov, katerih skupni stroški ne presegajo 200 000 EUR.

6. Ta člen se ne uporablja za projekte, za katere veljajo pravila o državni pomoči v smislu člena 87 Pogodbe.

1. Izdatki, vključno z velikimi projekti, so upravičeni do prispevka iz skladov, če so bili poravnani med datumom predložitve operativnega programa Komisiji ali – če je to prej – med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2015. Projekti ne smejo biti zaključeni pred datumom začetka upravičenosti.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se prispevki v naravi, stroški amortizacije in režijski stroški lahko obravnavajo kot izdatki, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju projektov, pod naslednjimi pogoji:

3. Izdatek je upravičen do prispevka sklada, samo če je nastal zaradi projekta, o katerem je odločil organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali v njegovi pristojnosti, in v skladu z merili, ki jih vnaprej določi nadzorni odbor.

Nov izdatek, ki je nastal med popravljanjem operativnega programa iz člena 33, je upravičen od datuma, ko Komisija prejme zahtevo po popravku operativnega programa.

4. Pravila o upravičenosti se določijo na nacionalni ravni, ob upoštevanju izjem, ki jih določajo posebne uredbe za vsak sklad. Zajemajo celotne izdatke, prijavljene v okviru operativnega programa.

1. Država članica ali organ upravljanja zagotovi, da za projekt ohrani prispevek iz skladov le, če v petih letih od zaključka projekta ali v treh letih od zaključka projekta v državah članicah, ki so izkoristile možnost skrajšanja tega roka za vzdrževanje naložbe ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP, ne pride do bistvenih sprememb projekta,

2. Država članica in organ upravljanja obvestita Komisijo v letnem poročilu o izvajanju iz člena 67 o vsaki spremembi iz odstavka 1. Komisija obvesti ostale države članice.

4. Države članice in Komisija zagotovijo, da podjetja, od katerih so bila izterjana sredstva v skladu z odstavkom 3, po prenosu proizvodne dejavnosti znotraj države članice ali v drugo državo članico ne prejemajo prispevkov skladov.

Sistemi upravljanja in nadzora operativnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, vsebujejo:

2. Država članica lahko določi enega ali več posredniških teles za izvajanje nekaterih ali vseh nalog organa za upravljanje ali organa za potrjevanje v pristojnosti tega organa.

3. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in njene odnose s Komisijo.

Brez poseganja v to uredbo država članica določi medsebojne odnose organov iz odstavka 1, ki izvajajo svoje naloge popolnoma v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim sistemom zadevne države članice.

4. Glede na člen 58(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 del istega telesa.

5. Za operativne programe v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ se posebna pravila o upravljanju in nadzoru določijo v Uredbi (ES) št. 1080/2006.

6. Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbena pravila za člene 60, 61 in 62.

Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje operativnih programov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovanja in zlasti za:

2. Revizijski organ zagotovi, da je revizija opravljena po mednarodnih revizijskih standardih.

3. Če revizije in nadzor iz odstavka 1(a) in (b) izvaja organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da ima ta organ ustrezno funkcionalno neodvisnost.

4. Komisija najpozneje v roku treh mesecev po prejemu revizijske strategije iz odstavka 1(c) sporoči svoje pripombe nanjo. Če pripomb v tem roku nima, se šteje, da je strategija sprejeta.

1. Država članica ustanovi nadzorni odbor za vsak operativni program, v soglasju z organom za upravljanje, v roku treh mesecev od datuma obvestila državi članici o odločitvi, da je bil operativni program odobren. Ustanovi se lahko en nadzorni odbor za več operativnih programov skupaj.

2. Vsak nadzorni odbor sestavi svoj poslovnik znotraj institucionalnega, pravnega in finančnega okvira zadevne države članice ter ga sprejme sporazumno z organom za upravljanje, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo.

1. Nadzornemu organu predseduje predstavnik države članice ali organa za upravljanje.

2. Na lastno pobudo ali na pobudo nadzornega odbora predstavnik Komisije sodeluje pri delu organa v svetovalni vlogi. Predstavnika EIB in EIS lahko sodelujeta v svetovalni vlogi za tiste operativne programe, h katerim EIB in EIS prispevata.

Nadzorni organ se prepriča o učinkovitosti in kakovosti izvajanja operativnih programov v skladu z naslednjimi določbami:

1. Organ upravljanja in nadzorni organ zagotavljata kakovost izvajanja operativnega programa.

2. Organ upravljanja in nadzorni organ izvajata spremljanje, ob upoštevanju finančnih kazalnikov in kazalnikov iz člena 37(1)(c), ki so opredeljeni v operativnem programu.

Kjer narava pomoči to omogoča, se statistika razčleni glede na spol in velikost podjetij prejemnikov.

3. Izmenjava podatkov med Komisijo in državami članicami za ta namen se izvaja v elektronski obliki, v skladu z izvedbenimi določbami te uredbe, ki jih je sprejela Komisija po postopku iz člena 103(3).

1. Prvič v letu 2008 in do 30. junija za vsako nadaljnje leto organ upravljanja Komisiji pošlje letno poročilo o izvajanju operativnega programa, ter do 31. marca 2017 končno poročilo o izvajanju operativnega programa.

2. Poročila iz odstavka 1 vsebujejo naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja operativnega programa:

Obseg podatkov, posredovanih Komisiji, je sorazmeren celotnemu znesku izdatkov zadevnega operativnega programa. Kjer je primerno, se lahko takšni podatki posredujejo v obliki povzetka.

Podatki iz točk (d), (g), (h) in (i) se ne vključijo, če od prejšnjega poročila ni prišlo do pomembnih sprememb.

3. Poročila iz odstavka 1 veljajo za sprejemljiva, če vsebujejo vse ustrezne podatke iz odstavka 2. Komisija obvesti državo članico o sprejemljivosti letnega poročila v 10 delovnih dneh od dneva prejema poročila.

4. Komisija v roku dveh mesecev od prejema poročila obvesti državo članico o svojem mnenju glede vsebine sprejemljivega letnega poročila o izvajanju, ki ga predloži organ upravljanja. Za končno poročilo o operativnem programu je rok največ pet mesecev od datuma prejema sprejemljivega poročila. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.

1. Komisija in organ upravljanja vsako leto ob predložitvi letnega poročila o izvajanju iz člena 67 preverita napredek pri izvajanju operativnega programa, glavne rezultate, dosežene v prejšnjem letu, finančno izvajanje in druge dejavnike, z namenom izboljšanja izvajanja.

Lahko se preverijo vsi vidiki delovanja sistema upravljanja in nadzora, ki so omenjeni v zadnjem letnem poročilu o nadzoru, v skladu s členom 62(1)(d)(i).

2. Po preverjanju iz odstavka 1 lahko Komisija posreduje pripombe državi članici in organu za upravljanje, ki o tem obvestita nadzorni odbor. Država članica Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih kot odgovor na te pripombe.

3. Ko bodo, kjer je primerno, dostopna naknadna vrednotenja za pomoč, dodeljeno v programskem obdobju 2000-2006, se celotni rezultati lahko preverijo ob naslednjem letnem preverjanju.

1. Država članica in organ upravljanja za operativni program zagotovita in objavita podatke o aktivnostih in sofinanciranih programih. Informacije so naslovljene na državljane Evropske unije in upravičence, z namenom poudariti vlogo Skupnosti in poskrbeti za preglednost pomoči iz skladov.

Komisija izvedbene določbe tega člena sprejme v skladu s postopkom iz člena 103(3).

2. Organ upravljanja operativnega programa je odgovoren za obveščanje javnosti, v skladu z izvedbenimi določbami te uredbe, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3).

1. Države članice so pristojne za upravljanje in nadzor operativnih programov zlasti z naslednjimi ukrepi:

2. Če ni mogoče povrniti neupravičeno izplačanih sredstev upravičencu, je država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbene določbe iz odstavkov 1 in 2.

1. Pred vložitvijo prvega vmesnega zahtevka za plačilo ali najpozneje v roku dvanajstih mesecev od odobritve vsakega operativnega programa država članica Komisiji predloži opis sistemov, ki zajema zlasti organizacijo in postopke:

2. Opis iz odstavka 1 spremlja poročilo, ki vsebuje rezultate ocene vzpostavitve sistemov in podaja mnenje o njihovi skladnost s členi 58 do 62. Če mnenje vsebuje zadržke, je v poročilu navedena resnost pomanjkljivosti, in če pomanjkljivosti ne zadevajo celotnega programa, zadevna prednostna os oziroma osi. Država članica obvesti Komisijo o korektivnih ukrepih in časovnem razporedu njihovega izvajanja ter nato potrdi izvedbo ukrepov in umik ustreznih pridržkov.

Za poročilo iz prvega pododstavka se šteje, da je sprejeto, in izvrši se prvo vmesno plačilo na naslednji način:

Če zadržki zadevajo izključno eno prednostno os, se prvo vmesno plačilo izvede v zvezi z drugimi prednostnimi osmi operativnega programa, o katerih ni bilo podanih zadržkov.

3. Poročilo in mnenje iz odstavka 2 pripravi revizijski organ ali javno ali zasebno telo, ki je funkcionalno neodvisno od organa za upravljanje in organa za potrjevanje, in svoje delo izvaja ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov.

4. Če v več operativnih programih velja skupni sistem, se o slednjem lahko sporoči glede na odstavek 1 skupaj z enim poročilom in mnenjem iz odstavka 2.

5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbene določbe za odstavke 1 do 4.

1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 71 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 58 do 62, ter se na podlagi letnih poročil o nadzoru, letnih mnenj revizijskega organa in lastnih pregledov prepriča, da sistemi učinkovito delujejo v obdobju izvajanja operativnih programov.

2. Brez poseganja v revizije držav članic lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije operacij vključenih v operativni program, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj deset delovnih dni pred revizijo, razen v nujnih primerih. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki držav članic lahko sodelujejo pri takšnih revizijah. Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbene določbe te uredbe glede uporabe podatkov, zbranih med revizijo.

Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije, ki so ustrezno pooblaščeni za revizije na kraju samem, imajo dostop do računovodskih knjig ter vseh ostalih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali shranjenimi na elektronskih nosilcih ter v zvezi z izdatki, ki jih financirajo skladi.

Omenjena pooblastila za revizije ne vplivajo na uporabo nacionalnih predpisov, na podlagi katerih določena preverjanja opravljajo uradniki, določeni v skladu z nacionalno zakonodajo. Pooblaščeni predstavniki Komisije predvsem ne sodelujejo pri preiskavah na domu in uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do teh informacij.

3. Komisija lahko zahteva od države članice, da izvede revizijo na terenu, da preveri učinkovito delovanje sistemov in pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.

1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi operativnih programov, da uskladijo svoje revizijske načrte in metode, in takoj izmenja rezultate revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se najbolje izkoristijo sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.

V primeru, ko država članica imenuje več revizijskih organov, lahko za omogočanje tega sodelovanja imenuje koordinacijski organ.

Komisija in revizijski organ ter koordinacijski organ, če je bil takšen organ imenovan, se redno sestajajo, vsaj enkrat letno, če se ne dogovorijo drugače, in skupaj pregledajo letno poročilo o nadzoru in mnenje iz člena 62 ter izmenjajo poglede na druga vprašanja glede izboljšanja upravljanja in nadzora operativnih programov.

2. Pri določanju svoje revizijske strategije Komisija izbere operativne programe, kjer je bilo mnenje o skladnosti sistema po členu 71(2) brez zadržkov ali kjer so bili zadržki umaknjeni po korektivnih ukrepih, kjer je revizijska strategija revizijskega organa zadovoljiva in kjer so bila pridobljena ustrezna zagotovila, da sistemi upravljanja in nadzora učinkovito delujejo na podlagi rezultatov revizij Komisije in države članice.

3. Za te programe lahko Komisija zaključi, da se lahko zlasti opre na mnenje iz člena 62(1)(d)(ii) glede učinkovitega delovanja sistemov, in da bo izvedla svoje revizije na kraju samem le, če obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstajajo pomanjkljivosti sistema, ki vplivajo na izdatke, ki so bili za Komisijo potrjeni za leto, za katero je bilo pridobljeno mnenje iz člena 62(1)(d)(ii) brez pridržkov glede takšnih pomanjkljivosti.

Kadar Komisija sprejme takšno odločitev, o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico. Če obstajajo dokazi ki nakazujejo, da obstajajo pomanjkljivosti, lahko od države članice zahteva tudi, da izvede revizije v skladu s členom 72(3) ali pa izvede svoje revizije po členu 72(2).

1. Za operativne programe, pri katerih skupni upravičeni javni izdatki ne presegajo 750 milijonov EUR in za katere sofinanciranje Skupnosti ne presega 40 % skupnih javnih izdatkov:

2. Za operativne programe iz odstavka 1 lahko država članica izkoristi tudi možnost vzpostavitve teles in postopkov v skladu z nacionalnimi pravili za izvajanje:

Če država članica izkoristi to možnost, ji ni treba imenovati organa za potrjevanje in revizijskega organa iz člena 59(1)(b) in (c).

Ko Komisija sprejme izvedbene določbe za člene 60, 61 in 62, opredeli določbe, ki ne veljajo za operativne programe, za katere je zadevna država članica uporabila možnost iz tega odstavka.

1. Proračunske obveznosti Skupnosti v operativnih programih (v nadaljevanju „proračunske obveznosti“) se v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 izvršujejo letno za vsak sklad in cilj. Prva proračunska obveznost se prevzame, preden Komisija sprejme odločitev o potrditvi operativnega programa. Vsaka nadaljnja proračunska obveznost se običajno do 30. aprila vsako leto prevzame na podlagi odločitve Komisije o dodelitvi prispevka iz skladov, kot je navedeno v členu 32.

2. Če ni bilo opravljeno nobeno izplačilo, lahko država članica najpozneje do 30. septembra v letu n zahteva prenos obveznosti v zvezi z operativnimi programi, ki so povezani z nacionalno izredno rezervo iz člena 51, na druge operativne programe. Država članica v svoji zahtevi določi operativne programe, na katere naj bi se sredstva prenesla.

1. Plačila Komisije prispevkov iz skladov se izvajajo v skladu s proračunskimi obveznostmi. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada.

2. Plačila se izvajajo v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in končnega plačila. Izplačujejo se organu, ki ga določi država članica.

3. Najkasneje do 30. aprila vsako leto države članice pošljejo Komisiji začasno napoved verjetnih zahtevkov za plačila za tisto finančno leto in za naslednje finančno leto.

4. Vsi dopisi glede finančnih transakcij med Komisijo in organi ter telesi, ki so jih določile države članice, se pošiljajo prek elektronskih sredstev in v skladu z izvedbenimi določbami te uredbe, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3). V primeru višje sile in zlasti v primeru motnje v delovanju skupnega računalniškega sistema ali pomanjkanje trajne povezave lahko država članica izkaz o izdatkih in zahtevek za plačilo pošlje v tiskani obliki.

Vmesna plačila in končna plačila se izračunajo z uporabo stopnje sofinanciranja iz odločitve o zadevnem operativnem programu za vsako prednostno os glede upravičenih izdatkov, navedenih v okviru te prednostne osi, v vsakem izkazu o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje.

Vendar pa prispevek Skupnosti v obliki vmesnih in končnih plačil ni višji od javnega prispevka in najvišjega zneska pomoči iz skladov za vsako prednostno os, kakor je določeno v odločitvi Komisije o potrditvi operativnega programa.

1. Vsi izkazi o izdatkih za vsako prednostno nalogo vključujejo skupni znesek upravičenih izdatkov v skladu s členom 56, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju operacij, in ustrezen javni prispevek, ki je bil plačan ali mora biti plačan upravičencem v skladu s pogoji o javnem prispevku. Izdatki, ki so jih upravičenci plačali, morajo biti utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo.

Če gre samo za sheme pomoči v smislu člena 87 Pogodbe, poleg pogojev, navedenih v prejšnjem pododstavku, bi javni prispevek, ki ustreza izdatkom, vključenim v izkaz o izdatkih, plačal upravičencem organ, ki pomoč dodeljuje.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 – kar zadeva državne pomoči v smislu člena 87 Pogodbe – so lahko v izkazu o izdatkih zajeti predujmi, ki jih je upravičencem izplačal organ, ki pomoč dodeljuje, in sicer pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

3. Izkazi o izdatkih za vsak operativni program opredelijo elemente iz odstavka 1 v zvezi z regijami, ki prejemajo prehodno pomoč.

4. Pri velikih projektih, kot so opredeljeni v členu 39, se lahko v izkaze o izdatkih vključijo le izdatki v zvezi z velikimi projekti, ki jih je Komisija že sprejela.

5. V primerih, ko se prispevek iz skladov izračunava glede na javne izdatke z upoštevanjem člena 53(1), na končni znesek za izplačilo, kot je izračunan na osnovi zahtevka za plačilo, ne vplivajo nobeni drugi podatki o izdatkih razen tisti o javnih izdatkih.

6. Z odstopanjem od odstavka 1 v zvezi z instrumenti finančnega inženiringa, kakor so opredeljeni v členu 44 zajema izkaz o izdatkih skupne izdatke, plačane pri vzpostavljanju teh skladov ali holdinških skladov ali s prispevanjem vanje.

Vendar pri delni ali končni zaključitvi operativnega programa upravičeni izdatki predstavljajo skupno:

Pri upravičenih izdatkih, ki jih plača upravičenec, se uporabi stopnja sofinanciranja.

7. Obresti, ki nastanejo s plačili iz operativnih programov v sklade, kakor so opredeljeni v členu 44, se v primeru skladov za razvoj mestnih območij uporabijo za financiranje projektov razvoja mestnih območij, v ostalih primerih pa za financiranje dejavnosti finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja.

Sredstva, vrnjena v operacije iz naložb v okviru skladov, kakor so opredeljeni v členu 42a, ali ki so ostala, ko so bile izplačana vsa jamstva, pristojni organi zadevnih držav članic ponovno uporabijo v korist projektov razvoja mestnih območij ali malih in srednje velikih podjetij.

1. Kumulativna vsota vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil ne sme presegati 95 % prispevka iz skladov k operativnemu programu.

2. Ko je ta meja dosežena, organ za potrjevanje nadaljuje s posredovanjem vsakršnih potrjenih izkazov o izdatkih dne 31. decembra leta n, ter sredstev, pridobljenih v tem letu za vsak sklad, najkasneje do konca februarja leta n+1.

Države članice se prepričajo, da organi, zadolženi za izplačevanje, zagotavljajo, da upravičenci kar se da hitro in v celoti prejmejo celoten znesek javnega prispevka. Nobenega zneska se ne odšteje ali zadrži, in se ne obračuna nobena posebna dajatev ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence.

1. Zneski, določeni v operativnih programih, predloženih s strani držav članic, potrjeni izkazi o izdatkih, zahtevki za plačilo in izdatki, navedeni v letnem in končnem poročilu o izvajanju, so izraženi v eurih.

2. Odločitve Komisije glede operativnih programov, obveznosti in plačila Komisije so izraženi in izvršeni v eurih.

3. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo, eura niso sprejele kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih organa za potrjevanje zadevnega operativnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

4. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je v računovodske izkaze zabeležil organ za potrjevanje pred datumom, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.

1. Po odločitvi Komisije o odobritvi prispevka iz skladov za vsak operativni program, Komisija organu, ki ga je določila država članica, izplača enkratni znesek vnaprejšnjega financiranja za obdobje 2007–2013.

Znesek vnaprejšnjega financiranja se plača v različnih obrokih na naslednji način:

2. Skupni znesek, ki je bil izplačan v smislu vnaprejšnjega financiranja, organ, določen s strani države članice, povrne Komisiji, če v roku štiriindvajsetih mesecev od plačila prvega obroka vnaprejšnjega financiranja ni poslan noben zahtevek za plačilo.

Takšno povračilo ne vpliva na skupni prispevek Sklada k operativnemu programu.

Vse obresti, ki jih ustvari vnaprejšnje financiranje, se knjižijo na zadevni operativni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo ob končni zaključitvi operativnega programa.

Znesek, ki je bil izplačan v smislu vnaprejšnjega financiranja, se v celoti izbriše iz izkazov Komisije, ko je operativni program v skladu s členom 89 te uredbe zaključen.

Vmesna plačila se izplačujejo za vsak operativni program. Prvo vmesno plačilo se izvede v skladu s členom 71(2).

2. Če eden ali več izmed teh pogojev iz odstavka 1 ni izpolnjenih, Komisija v roku enega meseca obvesti državo članico in organ za potrjevanje, da se lahko izvedejo potrebni ukrepi za izboljšanje stanja.

1. Organ za potrjevanje se prepriča, da se, kolikor je to mogoče, zahtevke za vmesna plačila za vsak operativni program zbere in pošlje Komisiji trikrat na leto. Zato, da Komisija lahko izvede izplačilo v tekočem letu, se zahtevek za izplačilo predloži do 31. oktobra.

2. Glede na razpoložljiva sredstva in na to, da plačila v skladu s členom 92 niso začasno ustavljena, Komisija izplačuje vmesna plačila v največ dveh mesecih od datuma, ko se zahtevek za plačilo, ki izpolnjuje pogoje iz člena 86, pri njej registrira.

1. Delna zaključitev operativnih programov je mogoča v obdobjih, ki jih določi država članica.

Delna zaključitev velja za operacije, zaključene v obdobju do 31. decembra prejšnjega leta. Za namene te uredbe se šteje, da je operacija zaključena, ko so bile aktivnosti v okviru slednje dejansko izvedene in za katere so bili vsi izdatki upravičencev in ustrezen javni prispevek plačani.

2. Delna zaključitev se izvede ob pogoju, da države članice Komisiji do 31. decembra določenega leta posreduje naslednje:

3. Finančni popravki v skladu s členoma 98 in 99 glede projektov, ki so predmet delne zaključitve, so neto popravki.

2. Če dokumenti iz odstavka 1 niso poslani Komisiji, bo v skladu s členom 93 preostanek samodejno razveljavljen.

3. Komisija v roku petih mesecev od datuma prejema obvesti državo članico o svojem mnenju glede vsebine izjave o zaključitvi iz odstavka 1(a)(iii). Če Komisija v roku petih mesecev ne poda pripomb, se šteje, da je izjava o zaključitvi sprejeta.

4. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija izplača preostanek v največ petinštiridesetih dneh od kasnejšega od naslednjih datumov:

5. Brez poseganja v odstavek 6 preostanek proračunskih obveznostih preneha dvanajst mesecev po plačilu. Zaključitev operativnega programa pomeni prvega od treh naslednjih dogodkov:

Komisija v roku dveh mesecev obvesti državo članico o datumu zaključitve operativnega programa.

6. Ne glede na rezultate revizij, ki jih je izvedla Komisija ali Evropsko računsko sodišče, je lahko preostanek, ki ga je izplačala Komisija za operativni program, popraviti v roku devetih mesecev od datuma izplačila ali, če obstaja negativna razlika, ki jo mora povrniti država članica, v roku devetih mesecev od izdaje opomina. Takšen popravek preostanka ne vpliva na datum zaključitve operativnega programa, kakor je naveden v odstavku 5.

1. Organ upravljanja brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč iz člena 87 Pogodbe, zagotavlja, da ostanejo vsi spremni dokumenti glede izdatkov in revizij zadevnega operativnega programa dostopni Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču:

Ta obdobja se prekinejo bodisi v primeru sodnega postopka ali na upravičeno zahtevo Komisije.

2. Organ upravljanja na zahtevo omogoči Komisiji dostop do seznama zaključenih projektov, ki so bile po členu 88 predmet delne zaključitve.

3. Dokumenti se hranijo bodisi v originalni obliki bodisi v obliki overjene različice, ki se ujema z izvirnikom, na splošno sprejetih nosilcih podatkov.

1. Rok plačila lahko prekine odredbodajalec na podlagi prenosa, v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, za največ šest mesecev, če:

2. Komisija takoj obvesti državo članico in organ za potrjevanje o razlogih za prekinitev. Prekinitev se prekliče takoj, ko država članica sprejme potrebne ukrepe.

1. Komisija lahko začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil na ravni prednostnih osi ali programov, če:

2. Komisija se lahko odloči za začasno prekinitev celote ali dela vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost predložitve stališč v roku dveh mesecev.

3. Komisija prekliče začasno prekinitev celote ali dela vmesnih plačil, ko je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic prekinitve. Če država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, se lahko Komisija odloči za preklic celotnega zneska ali dela zneska prispevka Skupnosti k operativnemu programu v skladu s členom 99.

1. Komisija samodejno razveljavi vsak del proračunske obveznosti operativnega programa, ki ni bil uporabljen za plačilo vnaprejšnjega financiranja ali vmesnih plačil ali za katerega ni bil poslan zahtevek za plačilo v skladu s členom 86, do 31. decembra naslednjega leta po letu proračunske obveznosti po programu, razen v primeru iz odstavka 2.

2. Za države članice, katerih BDP v obdobju od leta 2001 do leta 2003 ni dosegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju, kakor je navedeno v Prilogi II, je rok iz prvega odstavka 31. december tretjega leta po letu proračunske obveznosti, nastale v letu 2007 do leta 2010, vključene v njihove operativne programe.

Ta rok je treba uporabljati tudi za letno proračunsko obveznost v obdobju od leta 2007 do leta 2010 pri operativnem programu, ki spada pod cilj evropskega teritorialnega sodelovanja, če je vsaj eden od udeležencev država članica iz prvega pododstavka.

3. Ta del obveznosti, ki so po 31. decembru 2015 še vedno odprte, samodejno preneha, če Komisija do 31. marca 2017 ne prejme ustreznega zahtevka za plačilo.

4. Če ta uredba stopi v veljavo po 1. januarju 2007, se obdobje, v katerem se po odstavku 1 izvede prvo samodejno prenehanje obveznosti, za prvo prevzeto obveznost podaljša za število mesecev med 1. januarjem 2007 in datumom prve proračunske obveznosti.

Ko Komisija sprejme odločitev o odobritvi velikega projekta ali sheme pomoči, se zneski, ki so potencialno predmet samodejnega prenehanja obveznosti, zmanjšajo za letne zneske v zvezi s takšnimi velikimi projekti ali shemami pomoči.

Za te letne zneske je začetni datum izračunavanja rokov samodejnega prenehanja obveznosti iz člena 93 enak datumu pozneje izdane odločitve o odobritvi takšnih velikih projektov ali shem pomoči.

Znesek, ki je potencialno predmet samodejnega prenehanja obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih organ za potrjevanje ni mogel prijaviti Komisiji, ker so bili projekti začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, pod pogojem, da država članica Komisiji posreduje informacije o razlogih do 31. decembra drugega ali tretjega leta po letu proračunske obveznosti iz člena 93.

Za del obveznosti, ki so 31. decembra 2015 še odprte, se rok iz člena 93(2) prekine pod istimi pogoji, kot veljajo za znesek za zadevne operacije.

Za zgoraj omenjeno zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je prekinitev trajala do enega leta, ali večkrat, za število let med sodnim ali upravnim sklepom, s katerim je bilo izvajanje projekta prekinjeno, ter datumom končnega sodnega ali upravnega sklepa.

1. Komisija pravočasno obvesti državo članico in zainteresirane organe, kadar koli obstaja tveganje samodejnega prenehanja obveznosti iz člena 93. Komisija obvesti državo članico in zainteresirane organe o višini samodejnega prenehanja obveznosti, ki je posledica podatkov, s katerimi razpolaga.

2. Država članica ima od dneva prejema tega podatka dva meseca časa, da sprejme višino zneska ali predloži svoja stališča. Komisija izvede samodejno prenehanje obveznosti najkasneje devet mesecev po roku iz člena 93.

3. Prispevek skladov k operativnemu programu se za to leto zmanjša za znesek, ki je bil samodejno odtegnjen. Država članica v roku dveh mesecev po datumu prenehanja obveznosti izdela popravljen finančni načrt, ki odraža zmanjšani znesek pomoči v okviru ene ali več prednostnih osi operativnega programa. Če tega ne naredi, Komisija sorazmerno zmanjša zneske, dodeljene za vsako prednostno os.

1. Države članice imajo prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora projektov ali operativnih programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.

2. Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov. Popravki države članice obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. Država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada.

Sredstva iz skladov, ki so bila na ta način sproščena, lahko država članica ponovno porabi do 31. decembra 2015 za zadevni operativni program, v skladu z določbami iz odstavka 3.

3. Prispevek, ki je bil preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno porabiti za projekt ali projekte, ki so bili predmet popravka, niti kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti za obstoječi projekt v okviru celote ali dela prednostne osi, kjer je do te sistemske napake prišlo.

4. V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse projekte, ki bi lahko bili prizadeti.

1. Komisija lahko izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti operativnemu programu, če po ustrezni preiskavi ugotovi, da:

2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek.

3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem operativnem programu.

4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 98(2), poročil, predloženih v skladu s členom 70(1)(b), in vseh odgovorov države članice.

5. Če država članica ne spoštuje svojih obveznosti iz člena 15(4), lahko Komisija izvede finančni popravek, glede na stopnjo nespoštovanja teh obveznosti, z ukinitvijo dela ali celotnega prispevka iz Strukturnih skladov zadevni državi članici.

Stopnja, ki se uporablja za finančni popravek iz tega odstavka, se določi v izvedbenih določbah te uredbe, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3).

1. Pred sprejemom odločitve o finančnem popravku, Komisija prične postopek z obvestilom države članice o svojih začasnih ugotovitvah in z zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje stališče.

Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši od ocene Komisije. Ob soglasju s Komisijo lahko država članica omeji svoj pregled na ustrezen delež ali vzorec dokumentacije. Razen v upravičenih primerih je za ta pregled dovoljen rok največ dveh mesecev poleg dvomesečnega obdobja iz prvega pododstavka.

2. Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v časovnih rokih, omenjenih v odstavku 1, predloži država članica.

3. Če država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je država članica povabljena na zaslišanje pred Komisijo, kjer obe strani s sodelovanjem, temelječim na partnerstvu, poskušata doseči dogovor glede ugotovitev in zaključkov.

4. V primeru dogovora sme država članica ponovno uporabiti zadevna sredstva Skupnosti v skladu z drugim pododstavkom člena 98(2).

5. Če do dogovora ne pride, Komisija sprejme odločitev o finančnem popravku v roku šestih mesecev od datuma zaslišanja, in pri tem upošteva vse informacije in ugotovitve, ki so ji bile predložene med postopkom. Če do zaslišanja ne pride, začne šestmesečni rok teči na datum vabila, ki ga je poslala Komisija.

Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice, da izterjuje sredstva po členu 98(2) te uredbe in prejema državno pomoč po členu 87 Pogodbe in členu 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 Pogodbe (17).

1. Vsako povračilo, ki ga je treba izplačati splošnemu proračunu Evropske unije, se izvede pred rokom plačila po vrstnem redu izterjav, izdelanem v skladu s členom 72 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Ta rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2. Iz vsake zamude pri plačilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka v svojih operacijah glavnega refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

1. Komisiji pomaga Odbor za usklajevanje skladov (v nadaljevanju „Odbor za usklajevanje skladov“).

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 147 Pogodbe (v nadaljevanju „Odbor“). Odbor sestavljajo po en vladni predstavnik, en predstavnik organizacij delavcev in en predstavnik organizacij delodajalcev iz vsake države članice. Član Komisije, odgovoren za predsedovanje temu odboru, lahko to odgovornost prenese na visokega uradnika Komisije.

2. Vsaka država članica imenuje predstavnika in namestnika predstavnika v vsaki kategoriji iz odstavka 1. Ob odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih.

3. Člane in namestnike na predlog Komisije imenuje Svet za obdobje treh let. Lahko so ponovno imenovani. Svet si glede sestave odbora prizadeva zagotoviti pravično zastopanost različnih zadevnih kategorij. EIB in EIS lahko za točke dnevnega reda, ki ju zadevajo, imenujeta predstavnika brez pravice do glasovanja.

5. Komisija se lahko posvetuje z odborom glede drugih vprašanj, ki v odstavku 4 niso navedena.

6. Za sprejetje mnenj odbora je potrebna absolutna večina pravilno oddanih glasov. Komisija odbor obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja.

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo, vključno s popolnim ali delnim preklicem, pomoči, ki jo sofinancirajo Strukturni skladi, ali projekta, ki ga sofinancira Kohezijski sklad, in ju je odobrila Komisija na podlagi uredb (EGS) št. 2052/88 (18), (EGS) št. 4253/88 (19), (ES) št. 1164/94 (20) in (ES) št. 1260/1999, ali na podlagi druge zakonodaje, ki se dne 31. decembra 2006 uporablja za to pomoč ali projekte, in ki se posledično še naprej uporablja za to pomoč ali projekte do njihove zaključitve.

2. Komisija ob sprejemanju odločitve o operativnih programih upošteva vsako pomoč, ki jo sofinancirajo Strukturni skladi, ali vsak projekt, ki ga sofinancira Kohezijski sklad, in sta ju Svet ali Komisija že odobrila pred začetkom veljavnosti te uredbe in ima finančne posledice v obdobju, ki ga zajemajo ti operativni programi.

3. Z odstopanjem od člena 31(2), 32(4) in 37(1) Uredbe (ES) št. 1260/1999 Komisija delne zneske obveznosti za pomoč, ki jo sofinancira ESRR ali ESS in ki jo je odobrila med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2006, in za katere potrjeni izkaz o dejansko plačanih izdatkih, končno poročilo o izvajanju in izjava iz člena 38(1)(f) navedene uredbe Komisiji niso bili poslani v 15 mesecih po končnem datumu upravičenosti izdatkov, določenem v sklepu o dodelitvi prispevka iz skladov, samodejno razveljavi najpozneje 6 mesecev po navedenem roku, kar terja povračilo neupravičeno izplačanih zneskov.

Zneski iz projektov ali programov, ki so bili začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom, se ne upoštevajo pri računanju zneska za samodejno prenehanje obveznosti.

Svet to uredbo pregleda najpozneje do 31. decembra 2013 v skladu s postopkom iz člena 161 Pogodbe.

Brez poseganja v določbe iz člena 105(1) te uredbe se Uredba (ES) št. 1260/1999 razveljavi s 1. januarjem 2007.

Določbe iz členov od 1 do 16, od 25 do 28, od 32 do 40, od 47 do 49, od 52 do 54, 56, od 58 do 62, od 69 do 74, od 103 do 105 in 108 se uporabljajo od dneva začetka veljavnosti te uredbe samo za programe za obdobje 2007–2013. Druge določbe se uporabljajo od 1. januarja 2007.

(17) UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003. Opomba: Naslov Uredbe (ES) št. 659/1999 je bil spremenjen, da se upošteva preštevilčenje členov Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v skladu s členom 12 Pogodbe iz Amsterdama, prvotno sklicevanje je bilo na člen 93 Pogodbe.

(18) Uredba Sveta (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988 o nalogah Strukturnega sklada in njihovi učinkovitosti in o usklajevanju njihovih dejavnosti med njimi samimi ter s projekti Evropske investicijske banke in drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti (UL L 185, 15.7.1988, str. 9). Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1260/1999.

(19) Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede usklajevanja dejavnosti različnih Strukturnih skladov med njimi samimi in s projekti Evropske investicijske banke in drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti (UL L 374, 31.12.1988, str. 1). Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1260/1999.

(20) Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L 130, 25.5.1994, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

PRILOGA II

Finančni okvir

Merila in metodologija iz člena 18

Metoda razdelitve za regije, upravičene v okviru cilja „konvergenca“ iz člena 5(1)

Sredstva, dodeljena posamezni državi članici, so vsota sredstev, do katerih je država članica upravičena za posamezne regije, pri čemer se slednja sredstva izračunajo na osnovi relativne regionalne in nacionalne blaginje ter stopnje nezaposlenosti na naslednji način:

(a)	absolutni znesek (v eurih) se določi z množenjem števila prebivalcev zadevne regije z razliko med BDP regije na prebivalca, izmerjenim po pariteti kupne moči, in povprečjem BDP na prebivalca EU-25;

(b)

uporaba odstotnega deleža zgornjega absolutnega zneska za določitev finančnega okvirja regije; ta odstotni delež je razvrščen tako, da v primerjavi s povprečjem EU-25 odraža relativno uspešnost države članice, kjer se nahaja regija, ki je upravičena do podpore, tj.:

—	za regije v državah članicah, katerih stopnja BND na prebivalca je pod 82 % povprečja Skupnosti: 4,25 %

—	za regije v državah članicah, katerih stopnja BND na prebivalca je med 82 % in 99 % povprečja Skupnosti: 3,36 %

—	za regije v državah članicah, katerih stopnja BND na prebivalca je nad 99 % povprečja Skupnosti: 2,67 %;

(c)

k znesku, ki se doseže v koraku (b), se, če je ustrezno, prišteje znesek, ki izhaja iz dodelitve premije 700 EUR za vsako brezposelno osebo, vendar le za tisto število brezposelnih v tej regiji, ki presega število ljudi, ki bi bili brezposelni, če bi se uporabila povprečna stopnja nezaposlenosti vseh konvergenčnih regij EU.

Metoda razdelitve za države članice, upravičene do pomoči iz Kohezijskega sklada iz člena 5(2)

Celotni teoretični finančni okvir za Kohezijski sklad se dobi z množenjem povprečja intenzivnosti pomoči na prebivalca 44,7 EUR s prebivalstvom, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev sredstev. Teoretični finančni okvir, ki je bil državam članicam, upravičenim do pridobitve sredstev, dodeljen vnaprej, se ujema z odstotnim deležem, ki temelji na prebivalstvu, površini in nacionalni blaginji države članice in ki se izračuna z uporabo naslednjih korakov:

(a)

izračun aritmetičnega povprečja deležev prebivalstva in površine zadevne države članice v odnosu do celotnega prebivalstva in površine vseh držav članic, ki so upravičene do pridobitve sredstev; če pa delež celotnega prebivalstva države članice presega njen delež celotne površine za faktor 5 ali več, kar odraža izjemno visoko gostoto prebivalstva, se bo za ta korak uporabil le delež celotnega prebivalstva;

(b)

prilagoditev tako pridobljenih odstotnih deležev s koeficientom, ki predstavlja tretjino odstotnega deleža, v višini katerega BNP države članice na prebivalca, izmerjen v paritetah kupne moči, prekorači ali ne doseže povprečja BNP na prebivalca vseh držav članic, ki so upravičene do pridobitve sredstev (povprečje je izraženo s 100 %).

Da bi se upoštevale znatne potrebe držav članic, ki so k Uniji pristopile na ali po 1. maju 2004, v smislu prometne in okoljske infrastrukture, bo delež Kohezijskega sklada znašal eno tretjino njihovih celotnih dodeljenih finančnih sredstev (strukturni skladi in Kohezijski sklad) v povprečju za obdobje. Finančni okvir za ostale države članice bo izhajal neposredno iz metode razdelitve, ki je opisana v odstavku 2.

Metoda razdelitve za države članice in regije, upravičene v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ iz člena 6

Delež vsake zadevne države članice je vsota deležev regij zadevne države, za katere je upravičena do sredstev, s tem da se ti deleži določijo v skladu z naslednjimi merili in ponderirajo, kakor je prikazano: vse prebivalstvo (ponderirano 0,5), število brezposelnih na regionalni ravni NUTS 3 s stopnjo nezaposlenosti nad povprečjem skupine (ponderirano 0,2), število delovnih mest, potrebnih za doseganje 70 % stopnje zaposlenosti (ponderirano 0,15) in število zaposlenih z nizko stopnjo izobrazbe (ponderirano 0,10), nizka gostota prebivalstva (ponderirano 0,05). Ti deleži se nato prilagodijo v skladu z relativno regionalno uspešnostjo (povečanje ali zmanjšanje celotnega deleža za vsako regijo za + 5 %/- 5 %, odvisno od tega, ali je BDP regije na prebivalca pod ali nad povprečjem BDP skupine na prebivalca). Delež vsake države članice ne bo manjši od treh četrtin prejetega deleža kombiniranega financiranja v okviru ciljev 2 in 3 v letu 2006.

Metoda razdelitve za v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz člena 7

Razdelitev sredstev med upravičenimi državami članicami (vključno s prispevkom ESRR k Evropskemu sosedskemu in partnerskemu instrumentu ter Predpristopnemu instrumentu iz člena 21(2)), ki so do teh sredstev upravičene, je določena kakor sledi:

(a)	za čezmejno komponento iz člena 7(1) na osnovi prebivalstva regij na ravni NUTS 3 na kopenskih in morskih obmejnih območjih v odnosu do celotnega prebivalstva vseh regij, upravičenih do sredstev;

(b)	za nadnacionalno komponento iz člena 7(2) na osnovi vsega prebivalstva države članice kot delež vsega prebivalstva vseh zadevnih držav članic.

Metoda razdelitve za države članice in regije, upravičene do prehodnih pomoči iz člena 8

Dodelitve v okviru prehodnih pomoči iz člena 8 bodo izpeljane ob uporabi naslednjih parametrov:

(a)

za regije, opredeljene v členu 8(1), v letu 2007 80 % njihove posamezne stopnje intenzivnosti pomoči na prebivalca v letu 2006, čemur sledi linearno zmanjšanje, da bi dosegli povprečno nacionalno stopnjo intenzivnosti pomoči na prebivalca za izpolnjevanje cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja v letu 2013. K znesku, ki se doseže na ta način, se, če je ustrezno, prišteje znesek, ki izhaja iz dodelitve premije 600 EUR za vsako brezposelno osebo, vendar le za tisto število brezposelnih v tej regiji, ki presega število ljudi, ki bi bili brezposelni, če bi se uporabila povprečna stopnja nezaposlenosti vseh konvergenčnih regij EU;

(b)

za regije, opredeljene v členu 8(2), v letu 2007 75 % njihove posamezne stopnje intenzivnosti pomoči na prebivalca v letu 2006, čemur sledi linearno zmanjšanje, da bi dosegli povprečno nacionalno stopnjo intenzivnosti pomoči na prebivalca za izpolnjevanje cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja v letu 2011. K znesku, ki se doseže na ta način, se, če je ustrezno, prišteje znesek, ki izhaja iz dodelitve premije 600 EUR za vsako brezposelno osebo, vendar le za tisto število brezposelnih v tej regiji, ki presega število ljudi, ki bi bili brezposelni, če bi se uporabila povprečna stopnja nezaposlenosti vseh konvergenčnih regij EU;

(c)

za države članice, opredeljene v členu 8(3), bo pomoč 7 let degresivna, pri čemer bo znesek v letu 2007 znašal 1,2 milijarde EUR, v letu 2008 850 milijonov EUR, v letu 2009 500 milijonov EUR, v letu 2010 250 milijonov EUR, v letu 2011 200 milijonov EUR, v letu 2012 150 milijonov EUR, v letu 2013 pa 100 milijonov EUR.

Največja stopnja prenosov iz skladov, ki podpirajo kohezijo

Da bi prispevali k ciljem ustrezne koncentracije kohezijskih sredstev v najmanj razvite regije in države članice ter k zmanjšanju neskladij v povprečni intenzivnosti pomoči na prebivalca, ki so posledica omejitev, bo največja stopnja prenosa iz skladov na vsako posamezno državo članico v skladu s to uredbo naslednja:

—	za države članice, katerih povprečni BND v obdobju 2001–2003 na prebivalca (SKM) je pod 40 % povprečja EU-25: 3,7893 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND v obdobju 2001–2003 na prebivalca (SKM) je enak ali nad 40 % ter pod 50 % povprečja EU-25: 3,7135 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND v obdobju 2001–2003 na prebivalca (SKM) je enak ali nad 50 % ter pod 55 % povprečja EU-25: 3,6188 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND v obdobju 2001–2003 na prebivalca (SKM) je enak ali nad 55 % ter pod 60 % povprečja EU-25: 3,5240 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND v obdobju 2001–2003 na prebivalca (SKM) je enak ali nad 60 % ter pod 65 % povprečja EU-25: 3,4293 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND v obdobju 2001–2003 na prebivalca (SKM) je enak ali nad 65 % ter pod 70 % povprečja EU-25: 3,3346 % njihovega BDP,

—	za države članice, katerih povprečni BND v obdobju 2001–2003 na prebivalca (SKM) je enak ali nad 70 % ter pod 75 % povprečja EU-25: 3,2398 % njihovega BDP,

—	potem se največja stopnja prenosa zmanjša za 0,09 odstotne točke BDP za vsako povečanje 5 odstotnih točk povprečnega BND v obdobju 2001–2003 na prebivalca (SKM) v primerjavi s povprečjem EU-25.

Zgornje meje, navedene v odstavku 7 zgoraj, vključujejo prispevke iz ESRR k financiranju čezmejnega področja Evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta in Instrumenta za predpristopno pomoč v ter iz dela EKSRP, ki izhajajo iz Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada in iz ESR.

9.	Izračuni BDP, ki jih opravi Komisija, bodo temeljili na statističnih podatkih, objavljenih aprila 2005. Posamezne nacionalne stopnje rasti BDP za obdobje 2007–2013, kakor jih je napovedala Komisija aprila 2005, se bodo uporabile za vsako državo članico posebej.

10.

Če se leta 2010 ugotovi, da se akumulirani BDP katere koli izmed držav članic za obdobje 2007–2009 razlikuje za več kot ±5 % od akumuliranega BDP, ocenjenega v skladu z zgornjim odstavkom 9, vključno zaradi sprememb deviznih tečajev, se bodo zneski, dodeljeni državi članici za to obdobje v skladu z odstavkom 7, ustrezno prilagodili. Skupni neto učinek takšnih prilagoditev, naj bo pozitiven ali negativen, ne sme presegati 3 milijard EUR. V vsakem primeru se skupna dodatna sredstva, če je neto učinek pozitiven, omejijo na raven neporabljenih sredstev glede zgornjih meja kategorije 1B, določenih za leta 2007 do 2010 v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Končne prilagoditve se bodo v enakih razmerjih razporedile v obdobju 2011–2013.

11.	Da bi se v referenčnem obdobju odražala vrednost poljskega zlota, se rezultat uporabe največje stopnje prenosa, opredeljene v odstavku 7, za Poljsko za obdobje do pregleda iz odstavka 10 (2007–2009) pomnoži s koeficientom 1,04.

Dodatne določbe

12.

Če v dani državi članici regije, „ki se postopoma izločajo“, opredeljene v členu 8(1), predstavljajo vsaj tretjino vsega prebivalstva regij, ki so v letu 2006 v celoti upravičene do sredstev iz Cilja 1, bodo stopnje sredstev v letu 2007 80 % njihove posamezne stopnje intenzivnosti pomoči na prebivalca iz leta 2006, 75 % v letu 2008, 70 % v letu 2009, 65 % v letu 2010, 60 % v letu 2011, 55 % v letu 2012 in 50 % v letu 2013.

13.

Kar zadeva prehodne določbe iz odstavkov 6(a) in (b), bo izhodišče leta 2007 za tiste regije, ki niso bile upravičene do statusa Cilja 1 v obdobju 2000–2006 ali ki so postale upravičene do pomoči v letu 2004, 90 % njihove teoretične stopnje intenzivnosti pomoči na prebivalca za leto 2006, izračunano na podlagi Berlinske metode razdelitve iz leta 1999, njihova regionalna stopnja BDP na prebivalca pa bo prilagojena na 75 % povprečja EU 15.

14.

Ne glede na odstavek 7 bodo poljske regije na ravni NUTS 2, in sicer regije Lubelskie, Podkarpackie, Warmínsko-Mazurskie, Podlaskie in Świętokrzyskie, katerih stopnje BDP na prebivalca (SKM) predstavljajo 5 najnižjih v EU-25, koristile ugodnosti iz ESRR, ki bodo presegale sredstva, do katerih so sicer upravičene. Ta dodatna sredstva bodo v obdobju 2007–2013 za cilj „konvergenca“ znašala do 107 EUR na prebivalca. Vsaka prilagoditev zneskov, dodeljenih Poljski v skladu z odstavkom 10, ki bo višja, bo neto vrednost teh dodatnih sredstev.

15.	Ne glede na odstavek 7 se regiji Közép-Magyarország na ravni NUTS 2 za obdobje 2007-2013 dodeli dodatni prispevek v višini 140 milijonov EUR. Za to regijo naj bi se uporabljali enaki predpisi kot za regije iz člena 8(1).

16.	Ne glede na odstavek 7 se regiji Praga na ravni NUTS 2 dodeli dodatni prispevek v višini 200 milijonov EUR v obdobju 2007–2013 v okviru cilja „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“.

17.	Ciper bo v obdobju 2007–2013 koristil ugodnosti prehodnih določb, ki veljajo za regije, opredeljene v odstavku 6(b), njegovo izhodišče v letu 2007 pa bo določeno v skladu z odstavkom 13.

18.	Regiji na ravni NUTS 2, in sicer Itä-Suomi in Madeira, bosta koristili ugodnosti prehodnih finančnih določb iz odstavka 6(a), hkrati pa obdržali status regij, ki so v obdobju „postopnega uvajanja“.

19.	Regija ravni NUTS 2 Kanarski otoki je upravičena do dodatnega prispevka 100 milijonov EUR v obdobju 2007–2013 v okviru prehodne pomoči iz člena 8(2).

20.

Najbolj oddaljene regije, opredeljene v členu 299 Pogodbe, in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Pogodbi o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, koristijo ugodnosti dodatnega financiranja iz ESRR, ob upoštevanju njihovih posebnih omejitev. To financiranje bo znašalo 35 EUR na prebivalca na leto in bo predstavljalo dodatek h kateremu koli financiranju, do katerega so te regije sicer upravičene.

21.	Kar zadeva razdelitev v okviru čezmejnega področja cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz člena 7(1), bo intenzivnost pomoči v primerjavi z ostalimi regijami za 50 % višja za regije v območju bivših kopenskih mej med EU-15 in EU-12 ter med EU-25 in EU-2.

22.

Ob upoštevanju posebnega napora v zvezi z mirovnim procesom na Severnem Irskem bo v obdobju 2007–2013 za program PEACE dodeljenih skupaj 200 milijonov EUR. Program PEACE se izvede kot čezmejni program v smislu člena 3(2)(c) in vključuje zlasti ukrepe za spodbujanje kohezije med skupnostmi, da bi tako podprli socialno in gospodarsko stabilnost v zadevnih regijah. Upravičeno področje je celotna Severna Irska ter mejni okraji Irske. Ta program se izvaja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ v polnem spoštovanju načela dodatnosti intervencij strukturnih skladov.

23.	Švedskim regijam, ki spadajo v cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, se dodeli dodaten prispevek ESRR v višini 150 milijonov EUR.

24.	Ne glede na odstavek 7 se Estoniji, Latviji in Litvi, ki predstavljajo samostojne regije NUTS 2, v obdobju 2007–2013 posamezno dodeli dodatni prispevek v višini 35 EUR na prebivalca.

25.

Avstrijskim regijam, ki spadajo v cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ ter se nahajajo na nekdanjih zunanjih mejah Evropske unije, se dodeli dodaten prispevek ESRR v višini 150 milijonov EUR. Podobno se Bavarski v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ dodeli dodaten prispevek v višini 75 milijonov EUR.

26.

Španija bo upravičena do dodatne dodelitve v višini 2 milijard EUR v okviru ESRR, in sicer za krepitev raziskav, razvoja in inovacij v podjetjih in v korist podjetij, kakor je določeno v členih 4(1) in 5(1) Uredbe (ES) št. 1080/2006. Znesek se okvirno razdeli na 70 % za regije cilja konvergence iz člena 5 in 5 % za regije, upravičene do prehodne pomoči iz člena 8(1) ter 10 % za regije v okviru cilja konkurenčnosti iz člena 6 ter 15 % za regije, upravičene do prehodne pomoči iz člena 8(2).

27.	Ceuti in Melilli bo v obdobju 2007–2013 dodeljen dodatni prispevek iz ESRR v višini 50 milijonov EUR v okviru prehodne pomoči iz člena 8(1).

28.

V okviru strukturnih skladov se bo Italiji dodelil dodatni prispevek v višini 1,4 milijarde EUR, in sicer: 828 milijonov EUR za regije, upravičene v okviru cilja „konvergenca“ iz člena 5(1), 111 milijonov EUR za regijo, upravičeno do prehodne pomoči iz člena 8(1), 251 milijonov EUR za regijo, upravičeno do prehodne pomoči iz člena 8(2), in 210 milijonov EUR za regije, upravičene v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ iz člena 6.

29.	Francija bo prejela dodatno dodelitev 100 milijonov EUR za obdobje 2007-2013 v skladu s ciljem „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, z ozirom na posebne okoliščine Korzike (30 milijonov EUR) in francoskega Hainauta (70 milijonov EUR).

30.	Dodatna dodelitev v višini 167 milijonov EUR se bo dodelila vzhodnim nemškim deželam, ki so do pomoči upravičene v okviru cilja „konvergenca“ iz člena 5(1). Dodatna dodelitev v višini 58 milijonov EUR se bo dodelila vzhodnim nemškim deželam, ki so upravičene do prehodne pomoči iz člena 8(1).

31.	Ne glede na odstavek 7 se v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja dodeli dodatni prispevek ESRR v višini 300 milijonov EUR, kot sledi: 200 milijonov EUR za transnacionalno sodelovanje v smislu člena 7(2) in 100 milijonov EUR za medregionalno sodelovanje v smislu člena 7(3).

PRILOGA IV

Kategorije izdatkov

(iz člena 9(3))

	Cilja: „konvergenca“ ter „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“
	Cilj: „konvergenca“ in regije iz člena 8(2) brez poseganja v odločitev, sprejeto v skladu z zadnjim pododstavkom člena 5(3) Uredbe št. 1080/2006
Koda	Prednostne teme
	Raziskave in tehnološki razvoj (R&TR), inovacije in podjetništvo
01	Dejavnosti na področju R&TR v raziskovalnih središčih
02	Infrastruktura za R&TR (vključno z opremo in objektom, instrumenti in računalniškimi omrežji za hitri prenos, ki povezujejo raziskovalna središča) in pristojna središča za določeno tehnologijo
03	Prenos tehnologije in izboljšanje omrežij sodelovanja med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), med temi podjetji in drugimi podjetji in univerzami, posrednješolskimi izobraževalnimi ustanovami vseh vrst, regionalnimi organi, raziskovalnimi, znanstvenimi in tehnološkimi središči (znanstveni in tehnološki parki itd.)
04	Pomoč R&TR, zlasti v MSP (vključno z dostopom do storitev R&TR v raziskovalnih središčih)
05	Izpopolnjene pomožne storitve za podjetja in skupine podjetij
06	Pomoč MSP za spodbujanje okolju prijaznih izdelkov in proizvodnih procesov (uvajanje učinkovitega sistema upravljanja okolja, sprejetje in uporaba tehnologij za preprečevanje onesnaženja, vključevanje čistih tehnologij v proizvodnjo v podjetjih)
07	Naložbe v podjetja, neposredno povezana s področjem raziskav in inovacij (inovativne tehnologije, ustanavljanje novih podjetij s strani univerz, obstoječa središča in podjetja za R&TR itd.)
08	Druge naložbe v podjetja
09	Drugi ukrepi za spodbujanje raziskav, inovacij in podjetništva v MSP
	Informacijska družba
10	Telefonska infrastruktura (vključno s širokopasovnimi omrežji)
11	Informacijske in komunikacijske tehnologije (dostop, varnost, interoperabilnost, preprečevanje tveganja, raziskave, inovacije, spletne vsebine itd.)
12	Informacijske in komunikacijske tehnologije (informacijsko-komunikacijske tehnologije vseevropskih prometnih omrežij – TEN-ICT)
13	Aplikacije in storitve za državljane (e-zdravje, e-vlada, e-učenje, e-vključenost itd.)
14	Storitve in aplikacije za MSP (e-poslovanje, izobraževanje in usposabljanje, povezovanje v mreže itd.)
15	Drugi ukrepi za izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij (ICT) in njihove uporabe s strani MSP
	Promet
16	Železnice
17	Železnice (TEN-T)
20	Avtoceste
21	Avtoceste (TEN-T)
26	Multimodalni prevoz
27	Multimodalni prevoz (TEN-T)
28	Inteligentni prevozni sistemi
29	Letališča
30	Pristanišča
32	Celinske plovne poti (TEN-T)
	Energetika
34	Električna energija (TEN-E)
36	Zemeljski plin (TEN-E)
38	Naftni derivati (TEN-E)
39	Obnovljiva energija: veter
40	Obnovljiva energija: sonce
41	Obnovljiva energija: biomasa
42	Obnovljiva energija: hidroenergija, geotermalna energija in drugo
43	Učinkovita raba in soproizvodnja energije, gospodarjenje z njo
	Varstvo okolja in preprečevanje tveganja
52	Spodbujanje čistega mestnega prevoza
	Povečevanje prilagodljivosti delavcev in gospodarskih družb, podjetij in podjetnikov
62	Razvoj sistemov in strategij vseživljenjskega učenje v podjetjih; usposabljanje in storitve za zaposlene za povečanje njihove prilagodljivosti na spremembe; spodbujanje podjetništva in inovacij
63	Oblikovanje in razširjanje inovativnih in bolj produktivnih načinov organizacije dela
64	Razvoj posebnih služb za zaposlovanje, usposabljanje in podporo v povezavi s prestrukturiranjem sektorjev in podjetij ter oblikovanje sistemov za predvidevanje gospodarskih sprememb in prihodnjih zahtev, kar zadeva delovna mesta ter spretnosti in znanja
	Izboljšati dostop do zaposlitve in trajnostno udeležbo
65	Posodobitev in okrepitev institucij trga dela
66	Izvajanje aktivnih in preventivnih ukrepov na trgu dela
67	Ukrepi za spodbujanje aktivnega staranja in podaljševanja delovne dobe
68	Podpora za samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij
69	Ukrepi za izboljšanje dostopa do zaposlitve in povečanje obsega trajnostne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju za zmanjšanje razlik med spoloma na trgu dela ter ukrepi, s pomočjo katerih je lažje usklajevati delo in zasebno življenje, denimo lažje dostopno varstvo otrok in skrb za nepreskrbljene osebe
70	Posebni ukrepi za povečanje udeležbe priseljencev v zaposlovanju in s tem okrepitev njihove socialne vključenosti
	Povečanje socialne vključenosti oseb z manj priložnostmi
71	Možnosti vključevanja in ponovnega zaposlovanja za prikrajšane ljudi; boj proti diskriminaciji pri dostopu in napredovanju na trgu dela ter pospeševanje sprejemanja različnosti na delovnem mestu
	Izboljšanje človeškega kapitala
72	Načrtovanje, uvajanje in izvajanje reform v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da se poveča možnost zaposlitve, ustreznost začetnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg dela ter da izobraževalni kadri nadgrajujejo znanja zaradi inovacij in na znanju temelječega gospodarstva
73	Ukrepi za povečanje udeležbe pri izobraževanju in usposabljanju skozi vsa življenjska obdobja, tudi z ukrepi za zmanjšanje predčasne opustitve šolanja in razlikovanja predmetov glede na spol, ter za boljšo kakovost začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja in usposabljanja odraslih oziroma za boljši dostop do takšnega izobraževanja in usposabljanja
74	Razvijanje človeških virov na področju raziskav in inovacij, zlasti s pomočjo podiplomskih študijev in usposabljanja raziskovalcev, ter mrežnih aktivnosti med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi centri in podjetji

(EUR, po cenah iz leta 2004)
2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013
42 863 000 000	43 318 000 000	43 862 000 000	43 860 000 000	44 073 000 000	44 723 000 000	45 342 000 000