5.12.2006

Uradni list Evropske unije

L 337/21

DIREKTIVA SVETA 2006/117/EURATOM

z dne 20. novembra 2006

o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členov 31(2) in 32 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, pripravljenega na podlagi mnenja skupine oseb, ki jih je v skladu s členom 31 Pogodbe imenoval Znanstveno-tehnični odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic, in po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za dejavnosti v zvezi s pošiljkami radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva veljajo številne zahteve iz pravnih instrumentov Skupnosti in iz mednarodnih pravnih instrumentov, zlasti glede varnega prevoza radioaktivnega materiala in pogojev, pod katerimi se lahko radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo v namembni državi odlagajo ali shranjujejo.

(2)	Poleg tega varstvo zdravja delavcev in prebivalstva zahteva, da za pošiljke radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva med državami članicami ter v Skupnost in iz nje velja obvezen skupni sistem predhodne odobritve.

(3)

Resolucija Sveta z dne 22. maja 2002 o oblikovanju nacionalnih sistemov za nadzorovanje in kontrolo prisotnosti radioaktivnih materialov v reciklaži kovinskih materialov v državah članicah (3) navaja, da je pomembno, da se radiološko tveganje, ki je posledica prisotnosti radioaktivnih materialov med kovinskimi materiali, namenjenimi za recikliranje, zmanjša na najmanjšo možno mero.

(4)

Direktiva Sveta 92/3/Euratom z dne 3. februarja 1992 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje (4) je vzpostavila sistem Skupnosti za strogo kontrolo in predhodno odobritev pošiljk radioaktivnih odpadkov, ki se je izkazal kot zadovoljiv. Vseeno pa bi ga bilo treba glede na pridobljene izkušnje spremeniti, da se razjasnijo in dodajo nekateri koncepti in opredelitve pojmov, uredijo primeri, ki so bili v preteklosti izpuščeni, poenostavi obstoječi postopek pošiljanja radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter zagotovi usklajenost z drugimi določbami Skupnosti in mednarodnimi določbami, zlasti s Skupno konvencijo o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu „Skupna konvencija“), h kateri je Skupnost pristopila 2. januarja 2006.

(5)

V okviru pete faze pobude SLIM (enostavnejša zakonodaja za notranji trg) je bila vzpostavljena delovna skupina predstavnikov držav članic in uporabnikov zakonodaje, da bi preučila določene težave, na katere so opozorili uporabniki Direktive 92/3/Euratom, in slednjo uskladila s trenutnimi mednarodnimi pravili in instrumenti.

(6)

Postopek, določen v Direktivi 92/3/Euratom je bil v praksi uporabljen samo za pošiljke izrabljenega goriva, za katerega ni predvidena nobena nadaljnja uporaba in ki se zato za namene omenjene direktive šteje za „radioaktivni odpadek“. Iz radiološkega stališča je izključitev uporabe takih postopkov nadzora in kontrol za izrabljeno gorivo, kadar je to namenjeno predelavi, neupravičena. Zato je primerno, da ta direktiva zajema vse pošiljke izrabljenega goriva, ne glede na to, ali je namenjeno odlaganju ali predelavi.

(7)

Vsaka država članica bi morala ohraniti polno odgovornost, da sama izbere svojo politiko ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki so pod njeno jurisdikcijo; nekatere se tako odločijo za predelavo izrabljenega goriva, druge pa za končno odlaganje izrabljenega goriva brez kakršne koli predvidene nadaljnje uporabe. Ta direktiva zato ne bi smela posegati v pravico držav članic, da izvozijo svoje izrabljeno gorivo za predelavo, in nič v tej direktivi ne bi smelo pomeniti, da mora namembna država članica sprejeti pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva za končno obdelavo ali odlaganje, razen v primeru vračanja pošiljk. Vsaka zavrnitev takih pošiljk mora biti upravičena na podlagi meril, določenih v tej direktivi.

(8)

Poenostavitev obstoječega postopka ne bi smela ovirati obstoječih pravic držav članic, da pošiljki radioaktivnih odpadkov, za katero je potrebno njihovo soglasje, ugovarjajo ali zanjo določijo pogoje. Ugovori ne bi smeli biti samovoljni, ampak bi morali temeljiti na ustreznih nacionalnih predpisih, predpisih Skupnosti ali mednarodnih predpisih. Ta direktiva ne bi smela posegati v pravice in obveznosti po mednarodnem pravu, in zlasti ne v izvrševanje pravic in svoboščin, določenih v mednarodnem pravu, ki zadevajo morsko in rečno ladijsko plovbo ter zračno letalsko plovbo.

(9)

Možnost namembne države članice ali države članice tranzita, da zavrne avtomatični postopek soglasja glede pošiljk, nalaga neupravičeno upravno breme in ustvarja negotovost. Obvezno izdajanje potrdil o prejemu vlog s strani pristojnih organov namembnih držav in držav tranzita bi moralo, ob podaljšanju roka za soglasje, omogočiti, da se tiha odobritev domneva z visoko stopnjo gotovosti.

(10)	„Dovoljenja“ za pošiljke v smislu te direktive ne bi smela nadomestiti posebnih nacionalnih zahtev za pošiljke, kot so na primer licence za prevoz.

(11)

Da bi zavarovali zdravje ljudi in okolje pred nevarnostmi, ki izvirajo iz radioaktivnih odpadkov, bi bilo treba upoštevati tveganje, ki nastaja zunaj Skupnosti. Pri radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu, ki zapušča Skupnost, bi morala biti tretja namembna država o pošiljki ne le obveščena, ampak bi morala dati tudi svoje soglasje.

(12)	Pristojni organi namembne države članice bi morali sodelovati in se povezovati z drugimi udeleženimi pristojnimi organi, da se preprečijo nepotrebne zamude in zagotovi nemoten potek postopka soglasja, ki ga določa ta direktiva.

(13)	Zahteva, da mora oseba, odgovorna za pošiljko, v primeru neuspele pošiljke po potrebi sprejeti ustrezne prilagoditvene varnostne ukrepe, ne bi smela preprečevati uporabe mehanizmov, ki so jih na nacionalni ravni uvedle države članice.

(14)	Zahteva, da mora stroške, ki nastanejo v primeru neuspele pošiljke, kriti imetnik, ne sme preprečevati uporabe mehanizmov, ki so jih na nacionalni ravni uvedle države članice, ali kakršnega koli pogodbenega dogovora med imetnikom in katero koli drugo osebo, udeleženo pri pošiljki.

(15)

Medtem ko naj bi se radioaktivni odpadki, kolikor je to v skladu z varnim ravnanjem s takim materialom, odlagali v državi, v kateri so nastali, pa morajo države članice med seboj spodbujati dogovore, ki omogočajo varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom iz držav članic, kjer se odpadki proizvajajo v majhnih količinah in kjer izgradnja ustreznih objektov ne bi bila upravičena iz radiološkega stališča.

(16)	Če je bil med prejemnikom v tretji državi in imetnikom v tretji državi sklenjen dogovor v skladu s členom 27 Skupne konvencije, se lahko isti dogovor uporabi za namene te direktive.

(17)

Za namene te direktive in glede na pretekle izkušnje je primerno prilagoditi obstoječo standardno listino. Zaradi jasnosti bi bilo treba določiti obveznost, da se nova standardna listina pripravi do dne prenosa te direktive. Za primer, da standardna listina ne bo pripravljena v tem roku, pa bi morale prehodne določbe predpisati, da se še naprej uporablja obstoječa standardna listina. Poleg tega bi morala jasna pravila o uporabi jezikov zagotoviti pravno varnost in preprečiti neupravičene zamude.

(18)

Redno poročanje držav članic Komisiji in Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru bi moralo zagotoviti koristen pregled nad dovoljenji, ki so se izdala v Skupnosti, in omogočiti opredelitev možnih težav, s katerimi se v praksi srečujejo države članice, ter nad uporabljenimi rešitvami.

(19)

Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (5) se med drugim uporablja za prevoz, uvoz in izvoz radioaktivnih snovi v Skupnost in iz nje ter določa sistem poročanja in izdaje dovoljenj za dejavnosti, ki vključujejo ionizirajoče sevanje. Te določbe so torej pomembne za področje uporabe te direktive.

(20)	Glede na zgoraj navedeno bi bilo treba zaradi jasnosti razveljaviti in nadomestiti Direktivo 92/3/Euratom. Nova direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in glede uporabe razveljavljene direktive.

(21)	V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (6) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta direktiva določa sistem Skupnosti za nadzorovanje in kontrolo čezmejnih pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, da se zagotovi ustrezno varstvo prebivalstva.

2. Ta direktiva se uporablja za čezmejne pošiljke radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, kadar:

(a)	je država izvora, namembna država ali morebitna država tranzita država članica Skupnosti; in

(b)	količina in koncentracija pošiljke presegata ravni, določene v točkah (a) in (b) člena 3(2) Direktive 96/29/Euratom.

3. Ta direktiva se ne uporablja za pošiljke virov, ki se več ne uporabljajo in ki so namenjene dobavitelju ali proizvajalcu radioaktivnih virov ali v odobreni objekt.

4. Ta direktiva se ne uporablja za pošiljke radioaktivnih materialov, ki se v procesu predelave pridobijo za nadaljnjo uporabo.

5. Ta direktiva se ne uporablja za čezmejne pošiljke odpadkov, ki vsebujejo le naravno prisotni radioaktivni material, ki ne izvirajo iz dejavnosti.

6. Ta direktiva ne posega v pravice in obveznosti v skladu z mednarodnim pravom.

Člen 2

Vračanje pošiljk v povezavi z obdelavo in predelavo

Ta direktiva ne vpliva na pravico države članice ali podjetja v državi članici, kamor:

(a)	se radioaktivni odpadki pošljejo v predelavo; ali

(b)	se pošljejo drugi materiali z namenom pridobitve radioaktivnih odpadkov,

da po obdelavi radioaktivne odpadke vrne državi njihovega izvora. Prav tako ne vpliva na pravico države članice ali podjetja v državi članici, kamor se izrabljeno gorivo pošlje v predelavo, da radioaktivne odpadke, pridobljene v postopku predelave, vrne državi njihovega izvora.

Člen 3

Čezmejne pošiljke izrabljenega goriva za predelavo

Brez poseganja v pristojnost vsake države članice, da določi svojo lastno politiko glede cikla izrabljenega goriva, ta direktiva ne vpliva na pravico države članice, da izvozi izrabljeno gorivo za predelavo, ob upoštevanju načel jedrskega skupnega trga in predvsem prostega pretoka blaga. Takšne pošiljke in izvoz se nadzirajo in kontrolirajo v skladu s postopki, določenimi v tej direktivi.

Člen 4

Vračanje pošiljk v primeru nedovoljenih pošiljk in neprijavljenih radioaktivnih odpadkov

Ta direktiva ne vpliva na pravico države članice, da v državo izvora varno vrne:

(a)	pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki spadajo v področje uporabe te direktive, vendar niso bile dovoljene v skladu s to direktivo; in

(b)	radioaktivno kontaminirane odpadke in materiale, ki vsebujejo radioaktiven vir, če država izvora teh materialov ni prijavila kot radioaktivne odpadke.

Člen 5

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivni material v plinastem, tekočem ali trdnem stanju, za katerega države izvora in namembne države ali fizične ali pravne osebe, katerih odločitve te države sprejemajo, ne predvidevajo nadaljnje uporabe in ki ga upravni organ v skladu z zakoni in predpisi držav izvora in namembnih držav nadzoruje kot radioaktivni odpadek;

„izrabljeno gorivo“ pomeni jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in trajno odstranjeno iz nje; izrabljeno gorivo se lahko šteje za vir, ki se lahko uporabi v ponovni predelavi, ali pa se nameni za končno odlaganje brez predvidene nadaljnje uporabe in se obravnava kot radioaktiven odpadek;

3.	„predelava“ pomeni postopek ali dejavnost, katere namen je iz izrabljenega goriva izločiti radioaktivne izotope za nadaljnjo uporabo;

4.	„pošiljka“ pomeni celoto postopkov pri premeščanju radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva iz države ali države članice izvora v namembno državo ali državo članico;

5.	„pošiljka v Skupnosti“ pomeni pošiljko, pri kateri sta država izvora in namembna država državi članici;

6.	„pošiljka zunaj Skupnosti“ pomeni pošiljko, pri kateri sta država izvora in/ali namembna država tretji državi;

7.	„odlaganje“ pomeni namestitev radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v odobreni objekt brez namena njihove odstranitve;

8.	„shranjevanje“ pomeni hranjenje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v objektu, ki je primeren za njihovo skladiščenje, z namenom njihove odstranitve;

9.	„imetnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je, preden odpremi pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo odgovorna za takšne materiale in načrtuje odpošiljanje pošiljke prejemniku;

10.	„prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se ji pošljejo radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo;

11.	„država ali država članica izvora“ in „namembna država ali država članica“ sta država ali država članica, iz katere se načrtuje ali izvede pošiljanje pošiljke, in država ali država članica, kamor je pošiljka namenjena ali poslana;

12.	„država ali država članica tranzita“ je država ali država članica, ki ni država ali država članica izvora ali namembna država ali država članica, preko ozemlja katere se načrtuje ali izvede pošiljanje pošiljke;

13.	„pristojni organi“ so organi, ki so po zakonu ali drugih predpisih držav izvora, tranzita ali namembnih držav pristojni za izvajanje sistema nadzora in kontrole pošiljk radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva;

14.	„zaprti vir“ pomeni zaprti vir v smislu Direktive 96/29/Euratom in po potrebi vključuje kapsulo, v kateri je spravljen radioaktivni material, kot sestavni del vira;

15.	„vir, ki se več ne uporablja“ pomeni zaprti vir, ki se ne uporablja več ali se ne namerava uporabiti za dejavnosti, za katere je bilo izdano dovoljenje;

16.

„odobreni objekt“ pomeni objekt na ozemlju države, za katerega so pristojni organi te države skladno z nacionalnim pravom izdali dovoljenje za dolgoročno skladiščenje ali odlaganje zaprtih virov, ali objekt, ki ima skladno z nacionalnim pravom ustrezno dovoljenje za začasno skladiščenje zaprtih virov;

17.	„pravilno izpolnjena vloga“ pomeni standardno listino, ki izpolnjuje vse zahteve, ki jih določa člen 17.

POGLAVJE 2

POŠILJKE V SKUPNOSTI

Člen 6

Vloga za pridobitev dovoljenja za pošiljko

1. Imetnik, ki načrtuje pošiljanje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v Skupnosti ali se namerava dogovoriti za tako pošiljko, vloži pravilno izpolnjeno vlogo za pridobitev dovoljenja pri pristojnih organih države članice izvora.

2. Vloga se lahko vloži za več kot eno pošiljko, če:

(a)	imajo radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo, na katere se vloga nanaša, v bistvu enake fizikalne, kemijske in radioaktivne lastnosti; in

(b)	pošiljke pošilja isti imetnik istemu prejemniku in so v to vključeni isti pristojni organi; in

(c)	v primeru pošiljk, ki vključujejo tranzit preko tretjih držav, ta tranzit poteka čez isti vstopni in/ali izstopni mejni prehod Skupnosti in čez isti mejni prehod zadevne tretje države ali držav, razen če se zadevni pristojni organi ne dogovorijo drugače.

Člen 7

Pošiljanje vloge pristojnim organom

1. Pristojni organi države članice izvora pošljejo pravilno izpolnjeno vlogo iz člena 6 v soglasje pristojnim organom namembne države članice in morebitnih držav članic tranzita.

2. Pristojni organi udeleženih držav članic sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi skrbno ravnanje in zaščita pred zlorabo za informacije o pošiljkah, ki jih zajema ta direktiva.

Člen 8

Potrdilo o prejemu in zahteva za informacije

1. Pristojni organi namembne države članice in države članice tranzita v 20 dneh po prejemu vloge preverijo, ali je vloga v smislu člena 5(17) pravilno izpolnjena.

2. Če je vloga pravilno izpolnjena, pristojni organi namembne države članice pošljejo pristojnim organom države članice izvora potrdilo o prejemu, drugim zadevnim pristojnim organom pa njegovo kopijo, in sicer najkasneje 10 dni po izteku 20-dnevnega roka, določenega v odstavku 1.

3. Če kateri koli pristojni organi zadevnih držav članic menijo, da vloga ni pravilno izpolnjena, od pristojnih organov države članice izvora zahtevajo manjkajoče informacije in o tej zahtevi obvestijo ostale pristojne organe. Taka zahteva se poda pred iztekom obdobja, določenega v odstavku 1.

Pristojni organi države članice izvora posredujejo zahtevane informacije zadevnim pristojnim organom.

Pristojni organi namembne države članice najkasneje 10 dni po prejemu manjkajočih informacij, vendar ne pred iztekom 20-dnevnega roka, določenega v odstavku 1, pošljejo pristojnim organom države članice izvora potrdilo o prejemu, drugim zadevnim pristojnim organom pa njegovo kopijo.

4. Roki za izdajo potrdila o prejemu, določeni v odstavkih 1, 2 in 3, se lahko skrajšajo, če pristojni organi namembne države članice in države članice tranzita ugotovijo, da je vloga pravilno izpolnjena.

Člen 9

Soglasje in zavrnitev

1. Pristojni organi vseh zadevnih držav članic najpozneje v dveh mesecih po datumu na potrdilu o prejemu uradno obvestijo pristojne organe države članice izvora o svojem soglasju ali o pogojih, ki so po njihovem mnenju potrebni za soglasje, ali o zavrnitvi soglasja.

Vendar pa lahko pristojni organi namembne države članice ali organi morebitnih držav članic tranzita za sporočilo o svojem stališču zahtevajo podaljšanje roka, navedenega v prvem pododstavku; to podaljšanje ne sme biti daljše od enega meseca.

2. Če od pristojnih organov namembne države članice in/ali predvidene države članice tranzita po izteku rokov iz odstavka 1 ni bil prejet nikakršen odgovor, se šteje, da so navedene države dale soglasje k pošiljki.

3. Države članice navedejo razloge za vsako zavrnitev soglasja ali pogoje, na katere je vezano soglasje, ki:

(a)	v primeru držav članic tranzita temeljijo na ustrezni nacionalni in mednarodni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti, ki se uporablja za prevoz radioaktivnega materiala;

(b)	v primeru namembnih držav članic temeljijo na ustrezni zakonodaji, ki se uporablja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, ali na ustrezni nacionalni, mednarodni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti, ki se uporablja za prevoz radioaktivnega materiala.

Morebitni pogoji, ki jih postavijo pristojni organi držav članic, ne glede na to, ali so to organi države tranzita ali namembne države, ne morejo biti strožji od tistih, ki so določeni za podobne pošiljke znotraj teh držav članic.

4. Država članica ali države članice, ki so soglašale s tranzitom za določeno pošiljko, ne smejo odreči soglasja za vračanje pošiljke v naslednjih primerih:

(a)	kadar se prvotno soglasje nanaša na material, poslan v obdelavo ali predelavo, če gre za vračanje pošiljke radioaktivnih odpadkov ali drugih proizvodov, enakovrednih izvirnemu materialu po obdelavi ali predelavi, in se pri tem upošteva vsa ustrezna zakonodaja;

(b)	v okoliščinah iz člena 12, če se vračanje pošiljke opravi pod enakimi pogoji in z enakimi specifikacijami.

5. O neutemeljenih zamudah in/ali nesodelovanju pristojnih organov druge države članice se obvesti Komisijo.

Člen 10

Dovoljenje za pošiljke

1. Če so bila dana vsa potrebna soglasja za pošiljko, lahko pristojni organi države članice izvora imetniku dovolijo, da pošiljko odpošlje, sami pa o tem obvestijo pristojne organe namembne države članice in morebitnih držav članic tranzita ali tretjih držav tranzita.

2. Dovoljenje iz odstavka 1 nikakor ne vpliva na odgovornost imetnika, prevoznikov, lastnika, prejemnika ali katere koli fizične ali pravne osebe, ki je udeležena pri pošiljki.

3. Eno dovoljenje se lahko nanaša na več kot eno pošiljko, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 6(2).

4. Dovoljenje velja največ tri leta.

Države članice pri določitvi obdobja veljavnosti dovoljenja upoštevajo morebitne pogoje, ki jih namembne države članice ali države članice tranzita določijo v soglasju.

Člen 11

Potrdilo o prejemu pošiljke

1. V roku 15 dni po prejemu pošiljke pošlje prejemnik pristojnim organom namembne države članice potrdilo o prejemu vsake pošiljke.

2. Pristojni organi namembne države članice pošljejo kopije potrdila o prejemu državi članici izvora in morebitnim državam članicam ali tretjim državam tranzita.

3. Pristojni organi države članice izvora pošljejo kopijo potrdila o prejemu prvotnemu imetniku.

Člen 12

Neuspela pošiljka

1. Namembna država članica ali država članica tranzita ali država članica izvora lahko odloči, da se pošiljka ne sme izvesti do konca, če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso več izpolnjeni ali če niso skladni z dovoljenji ali soglasji, izdanimi v skladu s to direktivo.

Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic, ki so udeležene v pošiljki.

2. Kadar pošiljke ni mogoče izvesti do konca ali če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso izpolnjeni, pristojni organi države članice izvora zagotovijo, da zadevne radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo njihov imetnik ponovno prevzame, razen če je mogoče doseči varen alternativen dogovor. Ti pristojni organi prav tako zagotovijo, da oseba, odgovorna za pošiljko, po potrebi sprejme potrebne prilagoditvene varnostne ukrepe.

3. Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno izvesti do konca, krije imetnik.

POGLAVJE 3

POŠILJKE ZUNAJ SKUPNOSTI

Člen 13

Uvoz v Skupnost

1. Kadar radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo, ki sodijo v področje uporabe te direktive, vstopajo v Skupnost iz tretje države, pri čemer je namembna država država članica, prejemnik pošlje vlogo za pridobitev dovoljenja pristojnim organom te države članice. Pod pogoji iz člena 6(2) se vloga lahko vloži za več kot eno pošiljko.

Vloga vključuje dokazila, da je prejemnik sklenil dogovor z imetnikom s sedežem v tretji državi, ki so ga odobrili pristojni organi te tretje države in ki imetnika zavezuje, da ponovno prevzame radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, kadar pošiljke ni mogoče izvesti do konca v skladu s to direktivo, kot je določeno v odstavku 5 tega člena.

2. Pristojni organi namembne države članice pošljejo vlogo iz odstavka 1 v soglasje pristojnim organom morebitnih držav članic tranzita.

Uporabljata se člena 8 in 9.

3. Če so za pošiljko izdana vsa potrebna soglasja, lahko pristojni organi namembne države članice prejemniku dovolijo, da pošiljko odpošlje, sami pa ustrezno obvestijo pristojne organe katerih koli držav članic ali tretjih držav izvora ali držav članic tranzita ali tretjih držav tranzita.

Uporablja se člen 10(2), (3) in (4).

4. V 15 dneh po prejemu pošiljke pošlje prejemnik pristojnim organom namembne države članice potrdilo o prejemu vsake pošiljke. Pristojni organi namembne države članice pošljejo kopije potrdila državi izvora in morebitnim državam članicam ali tretjim državam tranzita.

5. Namembna država članica ali morebitna država članica tranzita lahko odloči, da se pošiljka ne sme izvesti do konca, če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso več izpolnjeni ali če niso skladni z dovoljenji ali soglasji, izdanimi v skladu s to direktivo. Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države izvora.

6. Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno izvesti do konca, krije prejemnik.

Člen 14

Tranzit prek Skupnosti

1. Kadar radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo v Skupnost vstopajo iz tretje države, pri čemer namembna država ni država članica, vloži fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za ravnanje s pošiljko v državi članici, skozi katere carinarnico radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo najprej vstopi v Skupnost („prva država članica tranzita“), vlogo za pridobitev dovoljenja pri pristojnih organih te države članice. Pod pogoji iz člena 6(2) se vloga lahko vloži za več kot eno pošiljko.

Vloga vključuje dokazila, da je prejemnik s sedežem v tretji državi sklenil dogovor z imetnikom s sedežem v tretji državi, ki so ga odobrili pristojni organi te tretje države in ki imetnika zavezuje, da ponovno prevzame radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, kadar pošiljke ni mogoče izvesti do konca v skladu s to direktivo, kot je določeno v odstavku 5 tega člena.

2. Pristojni organi prve države članice tranzita pošljejo vlogo iz odstavka 1 v soglasje pristojnim organom morebitnih drugih držav članic tranzita.

Uporabljata se člena 8 in 9.

3. Če so za pošiljko izdana vsa potrebna soglasja, lahko pristojni organi prve države članice tranzita odgovorni osebi iz odstavka 1 dovolijo, da pošiljko odpošlje, sami pa ustrezno obvestijo pristojne organe morebitnih držav članic ali tretjih držav izvora ali držav članic ali tretjih držav tranzita.

Uporablja se člen 10(2), (3) in (4).

4. Odgovorna oseba iz odstavka 1 v 15 dneh od datuma prispetja uradno obvesti pristojne organe prve države članice tranzita, da so radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo dosegli namembni kraj v tretji državi, in navede zadnjo carinarnico v Skupnosti, skozi katero je šla pošiljka.

Uradno obvestilo je podprto z izjavo ali potrdilom prejemnika z navedbo, da so radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo dosegli pravi namembni kraj, in z navedbo carinarnice vstopa v tretjo državo.

5. Država članica tranzita lahko odloči, da se pošiljka ne sme izvesti do konca, če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso več izpolnjeni ali če niso skladni z dovoljenji ali soglasji, izdanimi v skladu s to direktivo. Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države izvora. Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno izvesti do konca, krije odgovorna oseba iz odstavka 1.

Člen 15

Izvoz iz Skupnosti

1. Kadar se radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo izvažajo iz Skupnosti v tretjo državo, imetnik vloži vlogo za pridobitev dovoljenja pri pristojnih organih države članice izvora. Pod pogoji iz člena 6(2) se vloga lahko vloži za več kot eno pošiljko.

2. Pristojni organi države članice izvora:

(a)	uradno obvestijo pristojne organe namembne države o načrtovani pošiljki in prosijo za njihovo soglasje; ter

(b)	pošljejo vlogo iz odstavka 1 v soglasje pristojnim organom morebitnih držav članic tranzita.

Uporablja se člen 8.

3. Če so za pošiljko izdana vsa potrebna soglasja, lahko pristojni organi države članice izvora imetniku dovolijo, da pošiljko odpošlje, sami pa ustrezno obvestijo pristojne organe namembne tretje države in morebitnih držav članic ali tretjih držav tranzita.

Uporablja se člen 10(2), (3) in (4).

4. Imetnik v 15 dneh od datuma prispetja uradno obvesti pristojne organe države članice izvora, da so radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo dosegli svoj namembni kraj v tretji državi, in navede zadnjo carinarnico v Skupnosti, skozi katero je šla pošiljka.

5. Država članica izvora ali morebitna država članica tranzita lahko odloči, da se pošiljka ne sme izvesti do konca, če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso več izpolnjeni ali če niso skladni z dovoljenji ali soglasji, izdanimi v skladu s to direktivo. Ta država članica tranzita o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države članice izvora.

Uporablja se člen 12(2) in (3).

Člen 16

Prepovedani izvozi

1. Pristojni organi držav članic ne dovolijo pošiljk:

(a)	v namembne kraje južno od 60° južne zemljepisne širine; ali

(b)	v državo, ki je pogodbenica Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (Sporazum AKP–ES iz Cotonouja) in ki ni država članica, brez poseganja v člen 2; ali

(c)

v tretjo državo, ki po mnenju pristojnih organov države članice izvora v skladu z merili iz odstavka 2 tega člena nima upravnih in tehničnih zmogljivosti ter regulativne strukture za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, kot je navedeno v Skupni konvenciji. Pri oblikovanju mnenja o tem države članice ustrezno upoštevajo vse pomembne informacije iz drugih držav članic. S tem v zvezi države članice vsako leto obveščajo Komisijo in Svetovalni odbor, ustanovljen s členom 21.

2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21 in med drugim z upoštevanjem ustreznih varnostnih standardov Mednarodne agencije za atomsko energijo določi merila, s katerimi državam članicam olajša oceno, ali so zahteve za izvoz izpolnjene.

POGLAVJE 4

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 17

Uporaba standardne listine

1. Standardna listina se uporablja za vse pošiljke, ki sodijo v področje uporabe te direktive.

2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21 določi standardno listino, ki v prilogi vsebuje seznam minimalnih zahtev za pravilno izpolnjeno vlogo.

Standardna listina in njene priloge se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in so na voljo v elektronski obliki najpozneje 25. decembra 2008. Standardna listina se po potrebi posodobi po istem postopku.

3. Vloga za dovoljenje ter vse ostale listine in informacije iz členov 10, 13, 14 in 15 se predložijo v jeziku, ki je sprejemljiv za pristojne organe države članice, pri katerem se v skladu s to direktivo vloži vloga za pridobitev dovoljenja.

Na zahtevo pristojnih organov namembne države ali države tranzita imetnik predloži overjen prevod v jezik, ki je sprejemljiv za te organe.

4. Vse dodatne zahteve za dovolitev pošiljke se priložijo standardni listini.

5. Ne glede na morebitne spremne listine, ki se zahtevajo v skladu z drugimi ustreznimi predpisi, spremlja vsako pošiljko, ki sodi v področje uporabe te direktive, vključno s primeri, ko se dovoljenje na eni listini nanaša na več kot eno pošiljko, izpolnjena standardna listina, ki potrjuje, da je bil postopek dovoljenja ustrezno upoštevan.

6. Te listine so na voljo pristojnim organom države izvora in namembne države ter morebitnih držav tranzita.

Člen 18

Pristojni organi

1. Države članice najkasneje do 25. decembra 2008 Komisiji pošljejo ime(-na) in naslov(-e) pristojnega organa ali pristojnih organov in vse potrebne informacije za hitro komuniciranje s temi organi.

2. Države članice Komisiji redno posredujejo vse spremembe teh podatkov.

Člen 19

Posredovanje listin in informacij

1. Komisija v skladu postopkom iz člena 21 pripravi priporočila za varen in učinkovit sistem posredovanja listin in informacij v zvezi s to direktivo.

2. Komisija vzpostavi in vzdržuje platformo za elektronsko komuniciranje, kjer objavi:

(a)	ime(-na) in naslov(-e) pristojnega organa ali pristojnih organov posameznih držav članic;

(b)	jezike, sprejemljive za pristojne organe posameznih držav članic; in

(c)	vse splošne pogoje in morebitne dodatne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da pristojni organi posameznih držav članic dovolijo pošiljko.

Člen 20

Redna poročila

1. Države članice Komisiji pošljejo poročila o izvajanju te direktive do 25. decembra 2011 in nato vsaka tri leta.

2. Komisija na podlagi teh poročil v skladu s postopkom iz člena 21 pripravi zbirno poročilo za Evropski parlament, Svet in Evropski ekonomsko-socialni odbor, pri čemer posebno pozornost nameni izvajanju člena 4.

Člen 21

Svetovalni odbor

1. Pri opravljanju nalog, določenih v členih 16(2), 17(2), 19(1) in 20(2), Komisiji pomaga odbor svetovalne narave, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve, če je potrebno z glasovanjem.

3. Mnenje se vpiše v zapisnik. Vsaka država članica ima pravico zahtevati, da se njeno stališče vnese v zapisnik.

4. Komisija upošteva mnenje Odbora. Komisija Odbor obvesti, kako je upoštevala njegovo mnenje.

Člen 22

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 25. decembrom 2008. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 23

Razveljavitev

1. Direktiva 92/3/Euratom se razveljavi z učinkom od 25. decembra 2008, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo in uporabo navedene direktive.

2. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 24

Prehodne določbe

1. Če so bile vloge za pridobitev dovoljenja pravilno odobrene in vložene pri pristojnih organih države izvora pred 25. decembrom 2008, se Direktiva 92/3/Euratom uporablja za vse pošiljke, ki jih zajema isto dovoljenje.

2. Pri odločanju o vlogah za pridobitev dovoljenja, vloženih pred 25. decembrom 2008 za več kot eno pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v tretjo namembno državo, država članica izvora upošteva vse pomembne okoliščine in zlasti:

(a)	načrtovan časovni razpored odpreme vseh pošiljk, zajetih v isti vlogi;

(b)	utemeljitev vključitve vseh pošiljk v isto vlogo;

(c)	primernost izdaje dovoljenja za manjše število pošiljk, kot je zajeto v vlogi.

3. Dokler ni na voljo standardna listina iz člena 17 te direktive, se za namene te direktive smiselno uporablja standardna listina iz Odločbe Komisije 93/552/Euratom (7).

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 26

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. novembra 2006

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA

(1) UL C 286, 17.11.2005, str. 34.

(2) Mnenje z dne 5. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL C 119, 22.5.2002, str. 7.

(4) UL L 35, 12.2.1992, str. 24.

(5) UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

(6) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(7) Odločba Komisije 93/552/Euratom z dne 1. oktobra 1993 o določitvi standardne listine za nadzor in pregled pošiljk radioaktivnih odpadkov skladno z Direktivo Sveta 92/3/Euratom (UL L 268, 29.10.1993, str. 83).

PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 92/3/Euratom	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 5
Člen 3	Prva uvodna izjava
Člen 4(1), prvi stavek	Člen 6(1)
Člen 4(1), drugi stavek	Člen 7(1)
Člen 4(2)	Člen 17(1)
Člen 4(3)	—
Člen 5(1)	Člen 6(2)
Člen 5(2)	Člen 10(4)
Člen 6(1), prvi pododstavek	Člen 9(1)
Člen 6(1), drugi pododstavek	Člen 17(1)
Člen 6(2)	Člen 9(3)
Člen 6(3)	Člen 9(1), drugi pododstavek
Člen 6(4)	Člen 9(2)
Člen 7(1)	Člen 10(1)
Člen 7(2)	Člen 17(1)
Člen 7(3)	Člen 10(2)
Člen 8	Člen 17(5)
Člen 9(1), prvi del stavka	Člen 11(1)
Člen 9(1), zadnji del stavka	Člen 17(1)
Člen 9(2), prvi stavek	Člen 11(2)
Člen 9(2), drugi stavek	Člen 11(3)
Člen 10(1)	Člen 13
Člen 10(1), zadnji del prvega stavka	Člen 17(1)
Člen 10(2)	Člen 14
Člen 10(3)	Člen 13
Člen 11	Člen 16(1)
Člen 12(1)	Člen 15(1)
Člen 12(2)	Člen 15(3)
Člen 12(3)	Člen 10(2)
Člen 12(4)	Člen 17(1)
Člen 12(5)	Člen 15(4), prvi pododstavek
Člen 12(6)	Člen 15(4), drugi pododstavek
Člen 13	Člen 1(3)
Člen 14	Člen 2
Člen 15(1)	Člen 12(2)
Člen 15(2)	Člen 13(1), drugi pododstavek
Člen 16	Člen 9(4)
Člen 17	Člen 18
Člen 18	Člen 20
Člen 19	Člen 21
Člen 20, prva, druga in tretja alinea	Člen 17(1)
Člen 20, četrta alinea	Člen 16(2)
Člen 20, peta alinea	Člen 20(2)
Člen 21	Člen 22
Člen 22	Člen 26
	Člen 3 (novo)
	Člen 4 (novo)
	Člen 8 (novo)
	Člen 19 (novo)
	Člen 23 (novo)
	Člen 24 (novo)
	Člen 25 (novo)