4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/29


DIREKTIVA KOMISIJE 2006/70/ES

z dne 1. avgusta 2006

o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve „politično izpostavljene osebe“ in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (1), in zlasti točk (a), (b) in (d) člena 40(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2005/60/ES od institucij ali oseb, za katere velja, zahteva, da na podlagi ocene tveganja izvajajo ukrepe okrepljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v zvezi s transakcijami ali poslovnimi odnosi s politično izpostavljenimi osebami z bivališčem v drugi državi članici ali v tretji državi. V okviru te analize tveganja je primerno, da se viri institucij in oseb, za katere velja ta direktiva, osredotočijo zlasti na proizvode in transakcije, za katere je značilno veliko tveganje pranja denarja. Za politično izpostavljene osebe veljajo osebe, ki delujejo na pomembnem javnem položaju, njihovi ožji družinski člani ali osebe, za katere je znano, da so ožji sodelavci takšne osebe. Za zagotovitev dosledne uporabe koncepta politično izpostavljene osebe pri določanju skupin oseb, za katere velja ta direktiva, je nujno upoštevati socialne, politične in gospodarske razlike med zadevnimi državami.

(2)

Mogoče je, da institucije in osebe, za katere velja Direktiva 2005/60/ES, ne ugotovijo, da stranka spada v eno izmed kategorij politično izpostavljenih oseb kljub sprejetju utemeljenih in primernih ukrepov v ta namen. V takšnih okoliščinah bi morale države članice pri izvajanju svojih pooblastil glede uporabe navedene direktive ustrezno upoštevati dejstvo, da je treba zagotoviti, da te osebe niso avtomatično odgovorne pri takšni napačni ugotovitvi. Države članice morajo tudi proučiti, kako bi se olajšalo izpolnjevanje zahtev iz te direktive s posredovanjem potrebnih navodil zadevnim institucijam in osebam.

(3)

Delovanje na javnem položaju, ki je nižji od nacionalne ravni, se običajno ne obravnava kot pomembno. Vendar kadar je njihova politična izpostavljenost primerljiva s podobnimi položaji na nacionalni ravni, morajo institucije in osebe, za katere velja ta direktiva, na podlagi ocene tveganja proučiti, ali je treba osebe, ki delujejo na teh javnih položajih obravnavati kot politično izpostavljene.

(4)

Kadar Direktiva 2005/60/ES od institucij in oseb, za katere velja, zahteva, da določijo ožje sodelavce fizičnih oseb, ki delujejo na pomembnih javnih položajih, ta zahteva veljav v kolikor je odnos s sodelavcem javno znan ali institucija ali oseba utemeljeno ugotovi, da takšno razmerje obstaja. To ne predpostavlja, da bi morale institucije ali osebe, za katere velja ta direktiva, to aktivno raziskati.

(5)

Osebe, ki veljajo za politično izpostavljene osebe, se kot takšne ne obravnavajo več, ko niso več na vidnem javnem položaju, po preteku minimalnega obdobja.

(6)

Ker je prilagoditev splošnega postopka dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank okoliščinam z majhnim tveganjem na podlagi ocene tveganja običajno orodje v okviru Direktive 2005/60/ES in ob upoštevanju dejstva, da postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank zahtevajo ustrezen nadzor drugje v sistemu, da bi se preprečilo pranje denarja in financiranje terorizma, je treba uporabo postopka poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank zmanjšati na omejeno število primerov. V teh primerih institucije in osebe, za katere velja ta direktiva, niso odvezane od izpolnjevanja zahtev, od njih se pričakuje, da med drugim redno spremljajo poslovne odnose, da bi lahko zaznali zapletene ali neobičajno velike transakcije, ki nimajo nobenega očitnega gospodarskega ali vidnega pravno utemeljenega učinka.

(7)

Na splošno se domači javni organi v okviru svoje države članice obravnavajo kot stranke z nizkim tveganjem in v skladu z Direktivo 2005/60/ES se zanje lahko uporablja postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank. Vendar se noben od institucij Skupnosti, organov, uradov ali agencij, vključno z Evropsko centralno banko (ECB), v direktivi neposredno ne uvršča v kategorijo „domačih javnih organov“, ki bi utemeljila uporabo poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank, ali v primeru ECB, v kategorijo „kreditnih in finančnih ustanov“. Vendar, ker se zdi, da ti subjekti ne predstavljajo visokega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma, bi se morali priznati kot stranke z nizkim tveganjem in bi se zanje lahko uporabljali postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank, pod pogojem, da so izpolnjena ustrezna merila.

(8)

Poleg tega je treba omogočiti, da se, če pravni subjekti izvajajo finančne dejavnosti, ki ne spadajo v okvir opredelitve finančne ustanove iz Direktive 2005/60/ES, ampak zanje velja nacionalna zakonodaja v skladu z navedeno direktivo in so v skladu z zahtevami, ki se nanašajo na zadostno preglednost glede njihove identitete in na ustrezne nadzorne mehanizme, zlasti okrepljeni nadzor, uporabijo postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank. To bi lahko veljalo v primeru podjetij, ki zagotavljajo splošne zavarovalne storitve.

(9)

Treba je omogočiti, da se postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank uporabljajo za proizvode in z njimi povezane transakcije v omejenih okoliščinah, na primer kadar se prednosti zadevnega finančnega proizvoda na splošno ne morejo uporabiti v korist tretjih strank ali so lahko uporabni samo dolgoročno, kot nekatere naložbene zavarovalne police ali varčevalni proizvodi, ali kadar je finančni proizvod namenjen financiranju materialnih naložb v obliki dogovora o leasingu, v katerem pravni naslov in pravica do uporabe zadevne naložbe ostaja v lizinški družbi, ali v obliki potrošniškega posojila male vrednosti, pod pogojem, da se transakcije izvajajo z uporabo bančnih računov in so pod ustrezno mejno vrednostjo. Za proizvode pod nadzorom države, ki so na splošno namenjeni posebnim kategorijam strank, kot so varčevalni proizvodi za otroke, je treba uporabljati postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank, čeprav niso izpolnjena vsa merila. Državni nadzor je treba razumeti kot dejavnost, ki presega običajni nadzor finančnih trgov in se ne sme razlagati na način, da vključuje proizvode, kot so državne obveznice, ki jih izda neposredno država.

(10)

Pred odobritvijo uporabe postopkov poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank morajo države članice oceniti, ali stranke ali proizvodi in s tem povezane transakcije predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, zlasti s posvečanjem posebne pozornosti kakršni koli dejavnosti teh strank ali kakršni koli vrsti proizvodov ali transakcij, za katere je zaradi njihove narave posebej verjetno, da se bodo uporabili ali zlorabili za namene pranja denarja ali financiranja terorizma. Zlasti je treba vsak poskus strank, da bi pri proizvodih nizkega tveganja nastopale anonimno ali skrile svojo identiteto, obravnavati kot dejavnik tveganja in kot morebitno sumljivo ravnanje.

(11)

V določenih okoliščinah lahko fizične osebe ali pravni subjekti zgolj občasno ali v omejenem obsegu opravljajo finančne dejavnosti kot dopolnilo k ostalim nefinančnim dejavnostim, kot so hoteli, ki zagotavljajo storitve menjave valut svojim strankam. Direktiva 2005/60/ES dopušča državam članicam odločitev, da tovrstne finančne dejavnosti ne spadajo v področje njene uporabe. Oceno, ali gre za občasne ali omejene dejavnosti, je treba pripraviti s sklicevanjem na količinske mejne vrednosti v zvezi s transakcijami in promet pri zadevnih dejavnostih. Te mejne vrednosti je treba določiti na nacionalni ravni glede na vrsto finančne dejavnosti, da bi se upoštevale razlike med državami.

(12)

Poleg tega oseba, ki opravlja finančno dejavnost zgolj občasno ali v omejenem obsegu, javnosti ne sme zagotavljati vseh vrst finančnih storitev, ampak samo tiste, ki so potrebne za izboljšanje uspešnosti njegove glavne dejavnosti. Kadar se glavna dejavnost osebe nanaša na dejavnost, za katero velja Direktiva 2005/60/ES, se izjema za občasne ali omejene finančne dejavnosti ne sme odobriti, razen v zvezi s trgovci z blagom.

(13)

Za nekatere finančne dejavnosti, kot je posredovanje denarja ali storitve v plačilnem prometu, obstaja večja verjetnost, da bodo uporabljene ali zlorabljene za namene pranja denarja ali financiranja terorizma. Zato je nujno zagotoviti, da se te ali podobne finančne dejavnosti ne izvzamejo iz področja uporabe Direktive 2005/60/ES.

(14)

Treba je zagotoviti, da se odločbe v skladu s členom 2(2) Direktive 2005/60/ES po potrebi kar najhitreje umaknejo.

(15)

Države članice morajo zagotoviti, da se odločbe o izjemah ne zlorabljajo za namene pranja denarja ali financiranja terorizma. Zlasti se morajo izogibati sprejemanju odločb iz člena 2(2) Direktive 2005/60/ES v primerih, v katerih dejavnosti spremljanja ali izvrševanja, ki jih izvajajo nacionalni organi, predstavljajo posebne težave zaradi prekrivanja pristojnosti med dvema ali več državami članicami, kot je zagotavljanje finančnih storitev na ladjah, ki ponujajo prevozne storitve med pristanišči v različnih državah članicah.

(16)

Uporaba te direktive ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (2) in Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (3).

(17)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa izvedbene ukrepe za Direktivo 2005/60/ES glede:

1.

tehničnih vidikov opredelitve politično izpostavljenih oseb, kot je določeno v členu 3(8) navedene direktive;

2.

tehničnih meril za presojo, ali je v primerih iz člena 11(2) in (5) navedene direktive tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma nizko;

3.

tehničnih meril za presojo, ali je v skladu s členom 2(2) Direktive 2005/60/ES utemeljeno, da se za nekatere pravne ali fizične osebe, ki izvajajo finančne dejavnosti, ki potekajo zgolj občasno ali v omejenem obsegu, ta direktiva ne uporablja.

Člen 2

Politično izpostavljene osebe

1.   Za namene člena 3(8) Direktive 2005/60/ES naj „fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnih javnih položajih“ zajemajo naslednje osebe:

(a)

voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in namestniki ali pomočniki ministrov;

(b)

poslanci;

(c)

člani vrhovnih sodišč, ustavnih sodišč ali drugih sodnih organov na visoki ravni, na odločitve katerih, razen v izjemnih okoliščinah, ni mogoče vložiti nadaljnjih pritožb;

(d)

člani računskih sodišč ali svetov centralnih bank;

(e)

veleposlaniki, odpravniki poslov ter visoki častniki oboroženih sil;

(f)

člani upravnih, upravljalskih ali nadzornih organov državnih podjetij.

Nobena od kategorij iz točk od (a) do (f) prvega pododstavka ne zajema srednjih ali nižjih uradnikov.

Kategorije iz točk od (a) do (e) prvega pododstavka, kjer je primerno, zajemajo položaje na ravni Skupnosti in na mednarodni ravni.

2.   Za namene člena 3(8) Direktive 2005/60/ES naj „ožji družinski člani“ zajemajo naslednje osebe:

(a)

zakonec;

(b)

vsak partner, ki je po nacionalni zakonodaji obravnavan enako kot zakonec;

(c)

otroci in njihovi zakonci ali partnerji;

(d)

starši.

3.   Za namene člena 3(8) Direktive 2005/60/ES naj „osebe, za katere je znano, da so ožji sodelavci“ zajemajo naslednje osebe:

(a)

vsaka fizična oseba, za katero je znano, da ima skupni dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali sklenjenega pravnega dogovora ali katere koli druge tesne poslovne odnose z osebo iz odstavka 1;

(b)

vsaka fizična oseba, ki ima edina dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali pravni dogovor, za katerega je znano, da je bil dejansko vzpostavljen oziroma sklenjen v korist osebe iz odstavka 1.

4.   Brez vpliva na uporabo ukrepov okrepljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke na podlagi ocene tveganja institucije in osebe iz člena 2(1) Direktive 2005/60/ES takšne osebe niso zavezane obravnavati kot politično izpostavljene, ko oseba ne deluje na vidnem javnem položaju v smislu odstavka 1 tega člena najmanj eno leto.

Člen 3

Poenostavljena dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke

1.   Za namene člena 11(2) Direktive 2005/60/ES lahko države članice v skladu z odstavkom 4 tega člena stranke, ki so javni organi ali javna telesa in katere izpolnjujejo vsa naslednja merila, obravnavajo kot stranke, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma:

(a)

stranka je delovala na javnem položaju v skladu s Pogodbo o Evropski uniji, pogodbama o Skupnostih ali sekundarno zakonodajo Skupnosti;

(b)

identiteta stranke je javno dostopna, transparentna in gotova;

(c)

dejavnosti stranke in njene računovodske prakse so transparentne;

(d)

stranka je odgovorna instituciji Skupnosti ali organom države članice ali pa obstajajo drugačni primerni postopki nadzora, ki zagotavljajo nadzor nad dejavnostjo stranke.

2.   Za namene člena 11(2) Direktive 2005/60/ES lahko države članice v skladu z odstavkom 4 tega člena stranke, ki so pravni subjekti, vendar niso javni organi ali telesa, ampak izpolnjujejo vsa naslednja merila, obravnavajo kot stranke, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma:

(a)

stranka je subjekt, ki opravlja finančne dejavnosti zunaj področja uporabe člena 2 Direktive 2005/60/ES, vendar se je zanjo razširilo področje uporabe nacionalne zakonodaje v skladu s členom 4 navedene direktive;

(b)

identiteta stranke je javno dostopna, transparentna in gotova;

(c)

stranka mora imeti po nacionalni zakonodaji obvezno dovoljenje za opravljanje finančnih dejavnosti in dovoljenje se lahko ukine, če pristojni organi menijo, da osebe, ki dejansko vodijo ali bodo vodile opravljanje dejavnosti takšnega subjekta, ali osebe, ki imajo dobiček iz premoženja, niso sposobne in primerne;

(d)

stranka je pod nadzorom pristojnih organov v smislu člena 37(3) Direktive 2005/60/ES glede izpolnjevanja obveznosti iz nacionalne zakonodaje v skladu z navedeno direktivo in, kadar je primerno, glede dodatnih obveznosti v skladu z nacionalno zakonodajo;

(e)

če stranka ne ravna v skladu z obveznostmi iz točke (a), se uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, vključno z možnostjo uvedbe ustreznih upravnih ukrepov ali upravnih sankcij.

Subjekti iz točke (a) prvega pododstavka, zajemajo podružnice le v tolikšni meri, kolikor so se obveznosti iz Direktive 2005/60/ES razširile tudi nanje.

Za namene točke (c) prvega pododstavka dejavnost, ki jo izvaja stranka, poteka pod nadzorom pristojnih organov. V tem okviru se nadzor razume kot vrsta nadzorne dejavnosti z največjimi pooblastili nadzora, vključno z možnostjo izvajanja preverjanj na kraju samem. Takšna preverjanja vključujejo pregled politik, postopkov, knjig in evidenc ter pregledovanje vzorcev.

3.   Za namene člena 11(5) Direktive 2005/60/ES lahko države članice v skladu z odstavkom 4 tega člena ustanovam in osebam, za katere velja navedena direktiva, dopustijo, da proizvode ali z njimi povezane transakcije, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila, obravnavajo kot proizvode ali transakcije, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma:

(a)

proizvod ima pisno pogodbeno podlago;

(b)

zadevne transakcije se izvršijo preko računa stranke pri kreditni ustanovi, za katero velja Direktiva 2005/60/ES, ali pri kreditni ustanovi v tretji državi, za katero veljajo enake zahteve, kot jih določa navedena direktiva;

(c)

proizvod ali zadevna transakcija nista anonimna in omogočata pravočasno uporabo člena 7(c) Direktive 2005/60/ES;

(d)

obstaja vnaprej določena meja najvišjega možnega zneska za zadevni proizvod;

(e)

tretje stranke ne smejo imeti koristi od proizvoda ali zadevne transakcije, razen v primeru smrti, invalidnosti, preživnine do vnaprej določene starosti ali podobno;

(f)

v primeru proizvodov ali zadevnih transakcij, ki omogočajo naložbe v finančna sredstva ali terjatve, vključno z zavarovanjem ali drugimi vrstami morebitnih terjatev:

(i)

se prejemki zadevnega proizvoda ali transakcije lahko koristijo šele dolgoročno;

(ii)

se zadevni proizvod ali transakcija ne more uporabiti kot zavarovanje;

(iii)

se med pogodbenim razmerjem ne izvršujejo pospešena plačila, ne uporablja se klavzula o vračilu niti ni predčasnih prekinitev.

Za namene točke (d) prvega pododstavka se v primeru zavarovalnih polic ali podobnih varčevalnih proizvodov uporabljajo mejne vrednosti, določene v točki (a) člena 11(5) Direktive 2005/60/ES. Brez vpliva na tretji pododstavek se za ostale primere mejna vrednost določi na 15 000 EUR. Države članice lahko odstopijo od te mejne vrednosti, če se zadevni proizvodi nanašajo na financiranje materialnih naložb in kadar pravni naslov in pravica do uporabe naložbe ni prenesena na stranko do prenehanja pogodbenega razmerja, pod pogojem, da mejna vrednost, ki jo za transakcije v zvezi s to vrsto proizvoda, ne glede na to, ali transakcija poteka v eni ali v več transakcijah, ki se zdijo povezane, določi država članica, ne presega 15 000 EUR na leto.

Države članice lahko za proizvode, katerih lastnosti, za namen splošnega interesa, določijo njihovi ustrezni domači javni organi, kateri uživajo določene prednosti s strani države v obliki neposredne finančne podpore ali vračil davka in kateri so pod nadzorom ustreznih domačih javnih organov, odstopijo od meril, določenih v točkah (e) in (f) prvega pododstavka, pod pogojem, da se prejemki proizvoda lahko koristijo samo dolgoročno in da je mejna vrednost, določena za namene točke (d) prvega pododstavka, zadosti nizka. Kjer je to primerno, se lahko mejna vrednost določi v obliki maksimalnega zneska.

4.   Države članice morajo pri oceni, ali stranke ali zadevni proizvodi in transakcije iz odstavkov 1, 2 in 3 predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, posebno pozornost nameniti kakršni koli dejavnosti teh strank ali kakršni koli vrsti proizvodov ali transakcij, za katere je zaradi njihove narave posebej verjetno, da se bodo uporabili ali zlorabili za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.

Države članice strank ali proizvodov in transakcij iz odstavkov 1, 2 in 3 ne obravnavajo kot stranke ali proizvode in transakcije, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, če so na voljo podatki, iz katerih je razvidno, da tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma morda ni nizko.

Člen 4

Finančne dejavnosti, ki potekajo zgolj občasno ali v zelo omejenem obsegu

1.   Države članice lahko za namene člena 2(2) Direktive 2005/60/ES v skladu z odstavkom 2 tega člena za pravne ali fizične osebe, ki opravljajo finančno dejavnost katera izpolnjuje vsa naslednja merila, odločijo, da ne spadajo v področje uporabe člena 3(1) ali (2) navedene direktive:

(a)

absolutna omejitev finančne dejavnosti glede na promet;

(b)

omejitev glede na finančne dejavnosti posameznih finančnih transakcij;

(c)

finančna dejavnost ni glavna dejavnost;

(d)

finančna dejavnost je pomožna in neposredno povezana z glavno dejavnostjo;

(e)

z izjemo dejavnosti iz točke (3)(e) člena 2(1) Direktive 2005/60/ES glavna dejavnost ni dejavnost, navedena v členu 2(1) navedene direktive;

(f)

finančna dejavnost se zagotavlja samo strankam glavne dejavnosti in ni na splošno dostopna javnosti.

Za namene točke (a) prvega pododstavka skupni promet finančne dejavnosti ne sme presegati mejne vrednosti, ki mora biti dovolj nizka. Ta mejna vrednost se določi na nacionalni ravni glede na vrsto finančne dejavnosti.

Države članice za namene točke (b) prvega pododstavka uporabijo največjo možno mejno vrednost na stranko in posamezno transakcijo, ne glede na to, ali transakcija poteka v eni ali v več transakcijah, ki se zdijo povezane. Ta mejna vrednost se določi na nacionalni ravni glede na vrsto finančne aktivnosti, je dovolj nizka za zagotovitev, da so vrste zadevnih transakcij nepraktičen in neučinkovit način pranja denarja ali financiranja terorizma, ter ne presega 1 000 EUR.

Države članice za namene točke (c) prvega pododstavka zahtevajo, da promet finančnih dejavnosti ne presega 5 % skupnega prometa zadevne fizične ali pravne osebe.

2.   Države članice pri oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma za namene člena 2(2) Direktive 2005/60/ES posebno pozornost namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej verjetno, da se bo uporabila ali zlorabila za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.

Države članice finančnih dejavnosti iz odstavka 1 ne obravnavajo kot finančnih dejavnosti, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, če so na voljo podatki, iz katerih je razvidno, da tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma morda ni nizko.

3.   Vsaka odločba v skladu s členom 2(2) Direktive 2005/60/ES navede razloge, na katerih temelji. Države članice zagotovijo možnost umika navedene odločbe, če se okoliščine spremenijo.

4.   Države članice določijo dejavnosti spremljanja tveganja ali sprejmejo kakršne koli druge primerne ukrepe za zagotovitev, da izjem, odobrenih z odločbami v skladu s členom 2(2) Direktive 2005/60/ES, ne zlorabijo osebe, ki bi morda lahko prale denar ali financirale terorizem.

Člen 5

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 15. decembra 2007. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in primerjalno razpredelnico med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 1. avgusta 2006

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(2)  UL L 344, 28.12.2001, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Sklepom 2006/379/ES (UL L 144, 31.5.2006, str. 21).

(3)  UL L 139, 29.5.2002, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 647/2006 (UL L 116, 29.4.2006, str. 58).