8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/8

(1)

Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Uvožena surova nafta in naftni derivati so pomembni za preskrbo z energijo v Skupnosti. Vsaka motnja, četudi prehodne narave, ki pripelje do zmanjšane dobave teh proizvodov iz tretjih držav ali znatnega povečanja njihove cene na mednarodnih trgih, lahko povzroči resne motnje v gospodarstvu Skupnosti. Zato bi bilo treba predvideti načine za izravnavo ali vsaj omilitev negativnih učinkov takih motenj.

(3)

Kriza v zagotavljanju dobav lahko nastopi nepričakovano in zato bi bilo treba predvideti potrebne ukrepe za soočanje z morebitnim pomanjkanjem.

(4)

V ta namen bi bilo treba s pomočjo oblikovanja in vzdrževanja minimalnih zalog najpomembnejših naftnih derivatov zvišati varnost pri preskrbi držav članic s surovo nafto in naftnimi derivati.

(5)

Ureditev glede zalog nafte ne bi smela škoditi pravilnemu delovanju notranjega trga.

(6)

V Direktivi 73/238/EGS (5) je Svet predvidel ustrezne ukrepe – zlasti črpanje zalog nafte – ki naj se sprejmejo v primeru težav pri zagotavljanju dobav surove nafte in naftnih derivatov v Skupnosti. Države članice so prevzele podobne zaveze v okviru sporazuma o „Mednarodnem energetskem programu“.

(7)

Državam članicam bi morale biti na razpolago zaloge za soočanje s težavami pri preskrbi z nafto. Države članice bi morale imeti taka pooblastila in zmogljivosti za upravljanje z zalogami, da so le-te hitro na razpolago za območja, v katerih so potrebe po preskrbi največje.

(8)

Ureditev vzdrževanja zalog bi morala zagotavljati razpoložljivost zalog in njihovo dostopnost potrošniku.

(9)

Ureditev vzdrževanja zalog bi morala biti pregledna in bi morala zagotavljati pošteno in nediskriminatorno porazdelitev stroškov, ki izvirajo iz obveznosti vzdrževanja zalog. Države članice zainteresiranim stranem lahko dajo na voljo informacije o stroških vzdrževanja zalog.

(10)

Za organizacijo vzdrževanja zalog lahko države članice uporabijo sistem na podlagi organa ali organizacije, ki ji je zaupano vzdrževanje vseh ali dela zalog. Morebitni preostali del zalog morajo vzdrževati rafinerije in drugi subjekti na trgu. Sodelovanje med vlado in industrijo je bistvenega pomena za učinkovito in zanesljivo upravljanje mehanizmov za vzdrževanje zalog.

(11)

Domača proizvodnja sama po sebi prispeva k zanesljivosti preskrbe. Razvoj naftnega trga lahko upravičuje primerno odstopanje od obveznosti vzdrževanja zalog nafte za države članice z domačo proizvodnjo nafte. V skladu z načelom subsidiarnosti lahko države članice podjetja oprostijo obveznosti vzdrževanja zalog, in sicer v obsegu, ki ne presega količine proizvodov, ki jo ta podjetja proizvedejo iz domače surove nafte.

(12)

Primerno je sprejeti načine, ki jih Skupnost in države članice že uporabljajo v okviru svojih mednarodnih obveznosti in sporazumov. Zaradi spremembe strukture porabe nafte so bunkerji za skladiščenje goriva za preskrbo letal v mednarodnem prometu postali pomemben sestavni del te porabe.

(13)

Postopke Skupnosti za statistično poročanje o zalogah nafte bi bilo treba prilagoditi in poenostaviti.

(14)

Zaloge nafte se načeloma lahko skladiščijo kjer koli v Skupnosti. Zato bi bilo treba olajšati oblikovanje zalog izven nacionalnega ozemlja. Odločitev o oblikovanju zalog izven nacionalnega ozemlja mora sprejeti vlada zadevne države članice skladno z njenimi potrebami in v skrbi za zanesljivo preskrbo. V primeru, ko so zaloge dane na razpolago nekemu drugemu podjetju, organu ali subjektu, so potrebna podrobnejša pravila za zagotovitev razpoložljivosti in dostopnosti zalog, če bi prišlo do težav pri preskrbi z nafto.

(15)

Za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga je zaželeno spodbujati sklepanje sporazumov med državami članicami v zvezi z vzdrževanjem minimalnih zalog z namenom, da se spodbudi uporaba obstoječih skladiščnih zmogljivosti v drugih državah članicah. Odločitev o sklenitvi takšnih sporazumov je prepuščena zadevnim državam članicam.

(16)

Treba bi bilo okrepiti upravni nadzor nad zalogami in vzpostaviti učinkovite mehanizme za nadzor in preverjanje zalog. Za izvajanje takšnega nadzora bi bilo treba predvideti sistem kazni.

(17)

Svet bi bilo treba redno obveščati o stanju varnostnih zalog v Skupnosti.

(18)

Ker je cilj predvidenih ukrepov, in sicer vzdrževanje visoke ravni zanesljivosti preskrbe z nafto v Skupnosti z zanesljivimi in preglednimi mehanizmi, ki naj temeljijo na solidarnosti med državami članicami, ob upoštevanju pravil o notranjem trgu in konkurenci, lažje doseči na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(19)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv, ki so navedeni v delu B Priloge I, v nacionalno pravo –

(a)

motorni bencin in letalsko gorivo (letalski bencin in gorivo za reaktivne motorje na osnovi bencina);

(b)

plinsko olje, dizelsko gorivo, kerozin in gorivo za reaktivne motorje na osnovi kerozina;

(c)

kurilna olja.

(a)

končni proizvodi upoštevajo glede na njihovo dejansko tonažo;

(b)

surova nafta in polizdelki upoštevajo:

(a)

količine na tankerjih, ki se nahajajo v pristaniščih z namenom raztovarjanja, če so bile opravljene pristaniške formalnosti;

(b)

količine, skladiščene v pristaniščih za razkladanje;

(c)

količine v rezervoarjih na začetku naftovoda;

(d)

količine v rezervoarjih rafinerij razen količin, ki se nahajajo v cevovodih in napravah za predelovanje;

(e)

količine v skladiščih rafinerij ter v uvoznih podjetjih ter podjetjih za skladiščenje in distribucijo na debelo;

(f)

količine v skladiščih podjetij, ki so veliki porabniki in ki ustrezajo nacionalnim predpisom o obveznem vzdrževanju stalnih zalog;

(g)

količine, ki se nahajajo na baržah in ladjah za obrežno plovbo in se prevažajo znotraj nacionalnih meja, pod pogojem, da jih pristojni organi lahko nadzorujejo ter da so lahko nemudoma na voljo.

(a)

nanašati se morajo na surovo nafto in vse naftne derivate iz te direktive;

(b)

določiti morajo pogoje in načine vzdrževanja zalog s ciljem zagotoviti nadzor nad temi zalogami in njihovo razpoložljivost;

(c)

določati morajo postopke za preverjanje in identifikacijo predvidenih zalog, predvsem morajo določati načine za izvajanje inšpekcij ter sodelovanje pri inšpekcijah;

(d)

praviloma morajo biti sklenjeni za neomejeno obdobje;

(e)

če sporazum predvideva možnost enostranske odpovedi, mora biti v njem navedeno, da se ta možnost v času krize s preskrbo ne uporablja in da je treba Komisijo o vsaki odpovedi predhodno obvestiti.

(a)

upravičeno podjetje, organ ali subjekt mora imeti pogodbeno pravico do nakupa teh zalog v času veljavnosti pogodbe; stranke se morajo dogovoriti o metodologiji določanja cen za takšen nakup;

(b)

najkrajše obdobje veljavnosti takšne pogodbe je 90 dni;

(c)

določeni morajo biti kraj skladiščenja in/ali podjetja, ki vzdržuje zaloge za upravičeno podjetje, organ ali subjekt, pa tudi količina in kategorija derivatov ali surove nafte, ki je uskladiščena na tem kraju;

(d)

podjetje, organ ali subjekt, ki vzdržuje zaloge za upravičeno podjetje, organ ali subjekt, mora ves čas veljavnosti pogodbe zagotavljati, da so zaloge tudi dejansko na razpolago upravičenemu podjetju, organu ali subjektu;

(e)

podjetje, organ ali subjekt, ki vzdržuje zaloge za upravičeno podjetje, organ ali subjekt, mora biti pod jurisdikcijo države članice, na katere ozemlju se zaloge nahajajo, kolikor je to potrebno, da ta država članica lahko izvaja nadzor in preverjanje obstoja zalog.

(a)

datum, ko so zaloge padle pod obvezno najnižjo raven;

(b)

vzroke za sprostitev zalog;

(c)

morebitne ukrepe za obnovitev zalog;

(d)

po možnosti oceno predvidenega gibanja zalog v obdobju, ko so te manjše od obvezne najnižje ravni.