13.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 105/54

(1)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3) od držav članic zahteva, da varujejo pravice in svoboščine fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov, predvsem njihove pravice do zasebnosti, da se zagotovi prosti prenos osebnih podatkov v Skupnosti.

(2)

Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (4) pretvarja načela iz Direktive 95/46/ES v posebna pravila za področje elektronskih komunikacij.

(3)

Členi 5, 6 in 9 Direktive 2002/58/ES določajo pravila, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov o prometu in lokaciji, ki se pridobivajo z uporabo elektronskih komunikacijskih storitev, s strani ponudnikov omrežja in storitev. Takšne podatke je treba po tem, ko niso več potrebni za namen posredovanja komunikacije, izbrisati ali morajo postati anonimni, razen podatkov, potrebnih za namen zaračunavanja ali plačila medsebojnih povezav. Pod pogojem, da se vsi strinjajo, se lahko določeni podatki obdelujejo tudi za namene trženja in zagotovitve storitev z dodano vrednostjo.

(4)

Člen 15(1) Direktive 2002/58/ES določa pogoje, pod katerimi lahko države članice omejijo obseg pravic in obveznosti, določenih v členu 5, členu 6, členu 8(1), (2), (3) in (4) ter členu 9 navedene direktive. Vsaka takšna omejitev mora biti potrebna, primerna in ustrezna znotraj demokratične družbe zaradi posebnih namenov javnega reda, tj. za zaščito nacionalne varnosti (tj. državne varnosti), obrambe, javne varnosti ali preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj ali nedovoljene uporabe elektronskih komunikacijskih sistemov.

(5)

Številne države članice so sprejele zakonodajo, ki določa hrambo podatkov pri ponudnikih storitev za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj. Te nacionalne določbe se bistveno razlikujejo.

(6)

Pravne in tehnične razlike med nacionalnimi določbami glede hrambe podatkov za namen preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj predstavljajo ovire za notranji trg elektronskih komunikacij, saj se ponudniki storitev soočajo z različnimi zahtevami glede vrst podatkov o prometu in lokaciji, ki jih je treba hraniti, ter pogojev in obdobij hrambe.

(7)

V sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 19. decembra 2002 je bilo poudarjeno, da so zaradi bistveno večjih možnosti elektronskih komunikacij podatki, povezani z uporabo elektronskih komunikacij, še posebej pomembno in zato dragoceno sredstvo za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, zlasti organiziranega kriminala.

(8)

Izjava o boju proti terorizmu, ki jo je Evropski svet sprejel 25. marca 2004, je Svetu naložila, naj preuči ukrepe za vzpostavitev pravil o hrambi podatkov komunikacijskega prometa pri ponudnikih storitev.

(9)

V skladu s členom 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega življenja in korespondence. Javni organi se lahko vmešavajo v izvajanje teh pravic samo v skladu z zakonom in kjer je v demokratični družbi to potrebno zaradi interesov nacionalne in javne varnosti, preprečevanja neredov ali kriminala ter varovanja pravic in svoboščin drugih. Ker se je hramba podatkov izkazala za zelo potrebno in učinkovito preiskovalno orodje za organe pregona v nekaterih državah članicah, zlasti v hudih primerih, kot so organizirani kriminal in terorizem, je treba organom pregona zagotoviti dostop do shranjenih podatkov za določeno časovno obdobje pod pogoji, določenimi v tej direktivi. Sprejetje instrumenta hrambe podatkov, ki upošteva zahteve člena 8 EKČP, je zato nujen ukrep.

(10)

Svet je 13. julija 2005 v izjavi o obsodbi terorističnih napadov na London poudaril potrebo po čimprejšnjem sprejetju skupnih ukrepov o hrambi telekomunikacijskih podatkov.

(11)

Glede na pomembnost podatkov o prometu in lokaciji za preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, kakor kažejo raziskave in praktične izkušnje več držav članic, obstaja potreba, da se na evropski ravni zagotovi, da se podatki, ki se pridobivajo ali obdelujejo med zagotavljanjem komunikacijskih storitev s strani ponudnikov javno dostopnih elektronskih komunikacij storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, hranijo za določeno časovno obdobje v skladu s pogoji, določenimi v tej direktivi.

(12)

Člen 15(1) Direktive 2002/58/ES se še naprej uporablja za podatke, vključno s podatki glede neuspešnih klicev, hramba katerih po tej direktivi ni izrecno zahtevana, in so zato tudi zunaj področja uporabe te direktive, ter za hrambo za druge namene, vključno s hrambo za sodne namene, ki ni zajeta s to direktivo.

(13)

Ta direktiva se nanaša samo na pridobljene ali obdelane podatke, ki so posledica komunikacije ali komunikacijske storitve in se ne nanaša na podatke, ki predstavljajo vsebino posredovane informacije. Hramba podatkov se mora opraviti na način, s katerim se izogne večkratni hrambi podatkov. Pridobljeni ali obdelani podatki v okviru zadevnih komunikacijskih storitev se nanašajo samo na podatke, ki so dostopni. Še zlasti v zvezi s hrambo podatkov, povezanih z storitvami internetne elektronske pošte in internetne telefonije, se lahko obveznost hrambe podatkov uporabi le za podatke storitev ponudnikov ali ponudnikov omrežja.

(14)

Tehnologije, povezane z elektronskimi komunikacijami, se hitro spreminjajo in lahko se razvijejo pravno utemeljene zahteve pristojnih organov. Da se pridobijo nasveti o teh zadevah in spodbuja delitev izkušenj iz najboljših praks, namerava Komisija vzpostaviti skupino, sestavljeno iz organov pregona držav članic, združenj industrije elektronskih komunikacij, predstavnikov Evropskega parlamenta in organov za varstvo podatkov, vključno z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(15)

Za podatke, hranjene v skladu s to direktivo, se v celoti uporabljata Direktiva 95/46/ES in Direktiva 2002/58/ES. Člen 30(1)(c) Direktive 95/46/ES zahteva posvetovanje z Delovno skupino za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno po členu 29 navedene direktive.

(16)

Obveznosti ponudnikov storitev glede ukrepov za zagotavljanje kakovosti podatkov, ki izhajajo iz člena 6 Direktive 95/46/ES in obveznosti ponudnikov storitev glede ukrepov za zagotavljanje zaupnosti in varnosti obdelave podatkov, ki izhajajo iz členov 16 in 17 navedene direktive, se v celoti uporabljajo za podatke, hranjene v smislu te direktive.

(17)

Bistveno je, da države članice sprejmejo zakonodajne ukrepe za zagotovitev, da se podatki, hranjeni v skladu s to direktivo, posredujejo samo pristojnim nacionalnim organom v skladu z nacionalno zakonodajo ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih oseb.

(18)

V zvezi s tem člen 24 Direktive 95/46/ES nalaga državam članicam obveznost, da določijo sankcije za kršitev določb, sprejetih v skladu z navedeno direktivo. Člen 15(2) Direktive 2002/58/ES nalaga enako zahtevo v zvezi z nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu z Direktivo 2002/58/ES. Okvirni sklep Sveta 2005/222/PNZ z dne 24. februarja 2005 o napadih na informacijske sisteme (5) predvideva, da se namerni nezakonit dostop do informacijskih sistemov, vključno s podatki, hranjenimi v njem, kaznuje kot kaznivo dejanje.

(19)

Pravica do odškodnine, ki izhaja iz člena 23 Direktive 95/46/ES, ki jo ima katera koli oseba, ki je utrpela škodo kot posledico nezakonitega postopka obdelave ali katerega koli dejanja, ki je nezdružljivo z nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu z navedeno direktivo, se nanaša tudi na vsak nezakonit postopek obdelave kakršnih koli osebnih podatkov v skladu s to direktivo.

(20)

Konvencija Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti iz leta 2001 in Konvencija Sveta Evrope o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov iz leta 1981 zajemata tudi podatke, hranjene v smislu te direktive.

(21)

Ker ciljev te direktive, in sicer uskladitve obveznosti ponudnikov, da hranijo določene podatke in zagotovijo, da so ti podatki dostopni za namene preiskovanja, odkrivanja in pregona hudih kaznivih dejanj, kakor jih države članice opredeljujejo v svojih nacionalnih zakonodajah, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(22)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Še posebej ta direktiva, skupaj z Direktivo 2002/58/ES, skuša zagotoviti polno spoštovanje temeljnih pravic državljanov glede spoštovanja zasebnega življenja in komunikacij ter varstvo njihovih osebnih podatkov, kakor je določeno v členih 7 in 8 Listine.

(23)

Ker bi morale biti obveznosti ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev sorazmerne, ta direktiva zahteva, da hranijo samo podatke, pridobljene ali obdelane v postopku ponudbe njihovih komunikacijskih storitev. V kolikor podatkov ne zbirajo ali obdelujejo ti ponudniki, obveze o hrambi ne sme biti. Namen te direktive ni usklajevanje tehnologije za hrambo podatkov, izbira le-te je zadeva, ki se rešuje na nacionalni ravni.

(24)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (6) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kolikor nazorno je to mogoče prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(25)

Ta direktiva ne posega v pristojnosti držav članic, da sprejmejo zakonodajne ukrepe glede pravice nacionalnih organov, ki jih določijo, do dostopa in do uporabe podatkov. Omogočanje dostopa do podatkov, ki jih v skladu s to direktivo hranijo nacionalni organi za dejavnosti, kakršne so naštete v prvi alinei člena 3(2) Direktive 95/46/ES, so zunaj področja uporabe prava Skupnosti. Vendar pa so lahko predmet nacionalnega prava ali dejavnosti v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji. Taki zakoni ali dejavnosti morajo v celoti spoštovati temeljne pravice, kakršne izhajajo iz skupne ustavne tradicije držav članic in kakor jih zagotavlja EKČP. Po členu 8 EKČP, kakor ga razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice, mora vmešavanje javnih organov v pravico do zasebnosti ustrezati zahtevam nujnosti in sorazmernosti ter mora torej služiti natančno določenim, izrecnim in zakonitim namenom ter se izvesti na način, ki je ustrezen, primeren in ne pretiran glede na namen vmešavanja –

(a)

„podatki“ pomeni podatke o prometu in lokaciji ter povezane podatke, potrebne za določitev naročnika ali uporabnika;

(b)

„uporabnik“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki uporablja javno dostopno elektronsko komunikacijsko storitev v zasebne ali poslovne namene, ne da bi bila nujno naročena na to storitev;

(c)

„telefonska storitev“ pomeni klice (vključno z glasovnimi klici, glasovno pošto, konferenčnimi ali podatkovnimi klici), dodatne storitve (vključno s preusmeritvijo in transferjem klica), pošiljanje sporočil in multimedijske storitve (vključno s storitvijo kratkih sporočil, nadgrajene medijske storitve in multimedijske storitve);

(d)

„uporabniško ime“ pomeni enkratnega identifikatorja, dodeljenega osebam, ko se prijavijo ali registrirajo za storitev internetnega dostopa ali storitev internetne komunikacije;

(e)

„ID celice“ pomeni identiteto celice, od koder izvira klic mobilne telefonije ali kjer se konča;

(f)

„neuspešen klic“ pomeni komunikacijo, pri kateri je bila povezava uspešno vzpostavljena, a ni bilo odgovora oziroma je prišlo do prekinitve na upravljanju omrežja.

(a)

podatki, potrebni za sledenje in prepoznanje vira komunikacije:

(b)

podatki, potrebni za prepoznanje cilja komunikacije:

(c)

podatki, potrebni za ugotovitev datuma, časa in trajanja komunikacije:

(d)

podatki, potrebni za ugotovitev vrste komunikacije:

(e)

podatki, potrebni za razpoznavo komunikacijske opreme uporabnikov ali njihove dozdevne opreme:

(f)

podatki, potrebni za ugotovitev lokacije opreme za mobilno komunikacijo:

(a)

shranjeni podatki so enake kakovosti in zanje veljajo enaka določila o varnosti in zaščiti kot za podatke na omrežju;

(b)

v zvezi s podatki se sprejmejo primerni tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se jih zaščiti pred nenamernim ali nezakonitim uničenjem, izgubo ali spremembami in nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkrivanja;

(c)

v zvezi s podatki se sprejmejo primerni tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotovi, da so dostopni samo posebej pooblaščenemu osebju;

in

(d)

ob koncu obdobja hranjenja se uničijo vsi podatki, razen tistih, do katerih se je dostopalo in se jih shranilo.

—

zadeve, v katerih so bile informacije zagotovljene pristojnim organom v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo,

—

čas med dnevom, ko so bili podatki shranjeni, in dnevom, ko je pristojni organ zahteval prenos podatkov,

—

zadeve, v katerih zahtev za podatke ni bilo mogoče izpolniti.