4.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 33/22

(1)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/54/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (3) je zelo pomemben prispevek k oblikovanju notranjega trga z električno energijo. Zagotavljanje visoke stopnje zanesljivosti oskrbe z električno energijo je ključnega pomena za uspešno delovanje notranjega trga in ta direktiva omogoča državam članicam, da elektroenergetskim podjetjem naložijo obveznosti javnih služb, med drugim tudi glede zanesljivosti oskrbe. Te obveznosti javnih služb, ki jih je treba opredeliti čim bolj natančno in dosledno, naj ne bi povzročale ustvarjanja proizvodne zmogljivosti, ki bi presegala zmogljivost, potrebno za preprečevanje neupravičene prekinitve distribucije električne energije končnim odjemalcem.

(2)

Povpraševanje po električni energiji se navadno predvidi za srednjeročno obdobje na podlagi scenarijev, ki jih izdelajo upravljavci prenosnega omrežja ali druge organizacije, ki so jih sposobne pripraviti na zahtevo države članice.

(3)

Konkurenčni enotni trg z električno energijo v EU zahteva pregledno in nediskriminatorno politiko zanesljivosti oskrbe z električno energijo, združljivo z zahtevami takšnega trga. Odsotnost takšne politike v posameznih državah članicah ali znatne razlike med politikami držav članic bi privedle do izkrivljanja konkurence. Opredelitev jasnih vlog in odgovornosti vseh pristojnih organov, kakor tudi samih držav članic ter vseh zadevnih udeležencev na trgu, je zato nujna pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z električno energijo in pravilnega delovanja notranjega trga, hkrati pa je treba preprečiti nastajanje ovir za nove udeležence na trgu, na primer za podjetja, ki proizvajajo ali dobavljajo električno energijo v državi članici, v kateri so pred kratkim začela obratovati, preprečiti je treba tudi izkrivljanje notranjega trga z električno energijo ali večje težave udeležencev na trgu, vključno s podjetji z majhnim tržnim deležem, na primer proizvajalcev ali dobaviteljev z zelo majhnim tržnim deležem na zadevnem trgu Skupnosti.

(4)

Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1229/2003/ES (4) določa vrsto smernic za politiko Skupnosti na področju vseevropskih energetskih omrežij. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1228/2003 z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (5) med drugim določa splošna načela in podrobna pravila v zvezi z razreševanjem prezasedenosti.

(5)

Pri spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije je treba zagotoviti s tem povezane razpoložljive rezervne zmogljivosti, kjer je to tehnično potrebno, da bi omrežje lahko še naprej zagotavljalo zanesljivo in varno oskrbo.

(6)

Da se izpolnijo okoljske zaveze Skupnosti in zmanjša odvisnost od uvoza energije, je pomembno upoštevati dolgoročne učinke vse večjega povpraševanja po električni energiji.

(7)

Sodelovanje med nacionalnimi upravljavci prenosnega omrežja v zadevah, povezanih z varnostjo omrežja, vključno z opredelitvijo prenosne zmogljivosti, zagotavljanjem informacij in oblikovanjem omrežja, je bistvenega pomena za razvoj dobro delujočega notranjega trga in bi se lahko dodatno izboljšalo. Pomanjkanje usklajevanja pri varnosti omrežja je škodljivo za razvoj enakih pogojev konkurence.

(8)

Poglavitni namen ustreznih tehničnih predpisov in priporočil, kakor jih vsebuje Priročnik delovanja UCTE (Unija za koordinacijo prenosa električne energije), ter podobni predpisi in priporočila, ki so jih razvili NORDEL, Baltic Grid Code, in tisti, ki so jih razvili za omrežja Združenega kraljestva in Irske, je zagotoviti podporo tehničnemu delovanju povezanega omrežja in tako prispevati k zadovoljitvi potrebe po neprekinjenem delovanju omrežja v primeru izpada omrežja na posamezni točki ali na točkah omrežja in k zmanjšanju stroškov, povezanih z ublažitvijo takih motenj oskrbe.

(9)

Od upravljavcev prenosnega in distribucijskega omrežja bi se moralo zahtevati, da končnega odjemalca oskrbijo z visoko kakovostnimi storitvami v smislu pogostosti in trajanja prekinitev oskrbe.

(10)

Ukrepi, ki se lahko uporabijo za vzdrževanje ustreznega obsega rezervnih zmogljivosti proizvodnje, naj bodo tržno usmerjeni in nediskriminatorni ter lahko vključujejo ukrepe, kakor so pogodbena jamčevanja in dogovori, opcijske zmogljivosti ali obvezne zmogljivosti. Ti ukrepi se lahko dopolnijo tudi z drugimi nediskriminatornimi instrumenti, kakor so plačila zmogljivosti.

(11)

Da se zagotovi, da so ustrezne predhodne informacije na voljo, bi morale države članice objaviti ukrepe, ki vzdržujejo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem dejanskih in možnih investitorjev v proizvodnjo ter med odjemalci električne energije.

(12)

Brez poseganja v člene 86, 87 in 88 Pogodbe je pomembno, da države članice določijo jasen, ustrezen in stabilen okvir, ki bo omogočal zanesljivost oskrbe z električno energijo in spodbujal naložbe v proizvodne zmogljivosti ter metode upravljanja povpraševanja. Pomembno je tudi sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev regulativnega okvira, ki bo spodbujal naložbe v nove medsebojne povezave prenosnih omrežij, zlasti med državami članicami.

(13)

Evropski svet, ki je 15. in 16. marca 2002 potekal v Barceloni, je določil stopnjo medsebojne povezanosti med državami članicami. Posledica nizke stopnje medsebojne povezanosti je razdrobljenost trga in zaviranje razvoja konkurence. Obstoj zadostne zmogljivosti fizičnih medsebojnih prenosnih povezav, čezmejnih ali ne, je bistvenega pomena, a ni zadosten pogoj za popolnoma učinkovito konkurenco. V interesu končnih odjemalcev bi moralo biti razmerje med morebitnimi ugodnostmi novih projektov medsebojnih povezav in stroški teh projektov ustrezno uravnoteženo.

(14)

Čeprav je pomembno določiti največje razpoložljive prenosne zmogljivosti brez kršenja zahtev varnega delovanja omrežja, je pomembno tudi zagotoviti popolno preglednost izračunavanja zmogljivosti in postopka dodeljevanja v prenosnem omrežju. Na ta način bi lahko omogočili boljšo uporabo obstoječih zmogljivosti in lažni znaki pomanjkanja energije ne bi prišli na trg, kar podpira vzpostavitev popolnoma konkurenčnega notranjega trga, kakor predvideva Direktiva 2003/54/ES.

(15)

Upravljavci prenosnega in distribucijskega omrežja potrebujejo ustrezen in stabilen regulativni okvir za naložbe, vzdrževanje in obnovo omrežij.

(16)

Člen 4 Direktive 2003/54/ES zahteva, da države članice spremljajo zanesljivost oskrbe z električno energijo in o tem predložijo poročilo. To poročilo bi moralo obsegati kratko-, srednje- in dolgoročne dejavnike, pomembne za zanesljivost oskrbe, vključno z namerami upravljavcev prenosnih omrežij glede naložb v omrežje. Od držav članic se pričakuje, da bodo ob pripravi tega poročila vanj vključile podatke in ocene, ki so jih upravljavci prenosnih omrežij že izvedli na individualni in kolektivni ravni, vključno z evropsko ravnijo.

(17)

Države članice bi morale zagotoviti učinkovito izvajanje te direktive.

(18)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, in sicer zanesljive oskrbe z električno energijo, ki bi temeljila na pošteni konkurenci in oblikovanju polno delujočega notranjega trga z električno energijo in je možno te cilje glede na obseg in učinke tega ukrepa, bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev —

(a)

ustrezna raven proizvodne zmogljivosti;

(b)

ustrezno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem;

in

(c)

ustrezna raven medomrežnih povezav med državami članicami za razvoj notranjega trga.

(a)

„regulatorni organi“ pomenijo regulatorne organe v državah članicah, kakor so določeni v skladu s členom 23 Direktive 2003/54/ES;

(b)

„zanesljivost oskrbe z električno energijo“ pomeni zmožnost elektroenergetskega sistema, da končne odjemalce oskrbi z električno energijo, kakor je predvideno s to direktivo;

(c)

„operativna varnost omrežja“ je neprekinjeno obratovanje prenosnega in, kjer je to primerno, distribucijskega omrežja v predvidljivih okoliščinah;

(d)

„ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem“ pomeni zadovoljitev predvidljivega povpraševanja odjemalcev po električni energiji, brez potrebe po uveljavljanju ukrepov za zmanjšanje porabe.

(a)

pomen zagotavljanja neprekinjene oskrbe z električno energijo;

(b)

pomen preglednega in stabilnega regulativnega okvira;

(c)

notranji trg in možnosti čezmejnega sodelovanja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z električno energijo;

(d)

potrebo po rednem vzdrževanju in, kjer je to potrebno, obnovi prenosnega in distribucijskega omrežja, da se ohrani delovanje omrežja;

(e)

pomen zagotavljanja pravilnega izvajanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/77/ES z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (6) in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/8/ES z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo (7), kolikor se njune določbe nanašajo na zanesljivost oskrbe z električno energijo;

(f)

potrebo po zagotovitvi zadostnih rezervnih zmogljivosti prenosa in proizvodnje za stabilno obratovanje;

ter

(g)

pomen spodbujanja vzpostavitve likvidnih grosističnih trgov.

(a)

stopnjo raznolikosti v proizvodnji električne energije na nacionalni ali ustrezni regionalni ravni;

(b)

pomen zmanjševanja dolgoročnih učinkov vedno večjega povpraševanja po električni energiji;

(c)

pomen spodbujanja energetske učinkovitosti in uvajanja novih tehnologij, zlasti tehnologij za uravnavanje povpraševanja, tehnologij, ki uporabljajo obnovljive vire energije, in porazdeljene proizvodnje;

ter

(d)

pomen odprave upravnih ovir za naložbe v infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti.

(a)

posebnemu geografskemu položaju vsake države članice;

(b)

vzdrževanju razumnega ravnotežja med stroški gradnje novih povezovalnih vodov in koristmi za končnega porabnika;

ter

(c)

zagotovilu, da se obstoječi povezovalni vodi uporabljajo čim bolj učinkovito.

1.

(a)

brez poseganja v posebne zahteve majhnih izoliranih omrežij spodbujajo oblikovanje okvira trga na debelo, ki nudi ustrezne cenovne signale za proizvodnjo in porabo;

(b)

zahtevajo od upravljavcev prenosnega omrežja, da zagotovijo ustrezen obseg rezerv proizvodnih zmogljivosti, ki so na voljo za namene uravnoteženja, in/ali za sprejetje enakovrednih tržno usmerjenih ukrepov.

(a)

določbe za spodbujanje novih proizvodnih zmogljivosti in vstop novih proizvodnih podjetij na trg;

(b)

odstranjevanje ovir, ki preprečujejo uporabo pogodb z možnostjo prekinitve;

(c)

odstranjevanje ovir, ki preprečujejo sklenitev pogodb različnih dolžin tako za izdelovalce kakor za odjemalce;

(d)

ukrepe za spodbujanje sprejetja tehnologij za uravnavanje povpraševanja v realnem času, kakor so najnovejši merilni sistemi;

(e)

ukrepe za spodbujanje ukrepov za ohranjanje energije;

(f)

razpisni postopki ali kakršni koli drugi enakovredni postopki glede preglednosti in nediskriminatornosti v skladu s členom 7(1) Direktive 2003/54/ES.

(a)

dajanje signalov za naložbe tako za upravljavce prenosnega omrežja, kakor tudi za upravljavce distribucijskega omrežja, za razvoj svojih omrežij, da zadovoljijo predvidene potrebe trga;

in

(b)

lajšanje vzdrževanja in, kjer je to potrebno, za obnovo njihovih omrežij.

(a)

operativno varnost omrežja;

(b)

načrtovano ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem za obdobje naslednjih petih let;

(c)

obeti za zanesljivost oskrbe z električno energijo za obdobje od 5 do 15 let od dneva tega poročila;

in

(d)

nameravane naložbe, za naslednjih pet ali več koledarskih let, upravljavcev prenosnega omrežja in poznane naložbe drugih strank v zvezi z zagotavljanjem zmogljivosti čezmejnih medsebojnih povezav.

(a)

načela razreševanja prezasedenosti, kakor so določena v Uredbi (ES) št. 1228/2003;

(b)

obstoječe in načrtovane prenosne daljnovode;

(c)

pričakovane modele proizvodnje, dobave, čezmejnih izmenjav in porabe ob upoštevanju ukrepov za uravnavanje povpraševanja;

ter

(d)

regionalne, nacionalne in evropske cilje trajnostnega razvoja, vključno s projekti v okviru Smeri za prednostne projekte, kakor so določeni v Prilogi I k Odločbi št. 1229/2003/ES.