22.12.2005

Uradni list Evropske unije

L 337/51

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 14. decembra 2005

o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2006 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES

(2005/925/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 95/53/ES z dne 25. oktobra 1995 o določitvi načel izvajanja uradnega nadzora na področju prehrane živali (1), in zlasti člena 22(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Leta 2005 so države članice opredelile nekatere zadeve, primerne za usklajen program nadzora, ki ga je treba izvesti v letu 2006.

(2)

Čeprav določa Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/32/ES z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2) največjo vsebnost aflatoksina B1 v krmi, ne obstajajo predpisi Skupnosti za druge mikotoksine, kot so ohratoksin A, zearalenon, deoksinivalenol, fumonizini in toksini T-2 in HT-2. Zbiranje podatkov o prisotnosti navedenih mikotoksinov na podlagi naključnega vzorčenja lahko zagotovi koristne podatke za oceno stanja in nadalje za razvoj zakonodaje. Poleg tega so nekatera posamična krmila, na primer žita in oljna semena, zaradi pogojev spravila, skladiščenja in prevoza pridelka posebno izpostavljena kontaminaciji z mikotoksini. Ker koncentracija mikotoksinov iz leta v leto niha, je primerno zbrati podatke za vse navedene mikotoksine iz nekaj zaporednih let.

(3)

Prejšnji rezultati pregledov za ugotavljanje prisotnosti antibiotikov in kokcidiostatikov v posameznih krmilih, namenjenih živalskim vrstam ali kategorijam, za katere navedene snovi niso dovoljene, so pokazali, da še vedno prihaja do tovrstnih kršitev. Poleg tega je v skladu z določbami člena 11(2) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (3) pomembno zagotoviti, da se učinkovito izvaja postopno opuščanje antibiotikov kot krmnih dodatkov.

(4)	Pomembno je zagotoviti, da se učinkovito izvajajo omejitve uporabe posamičnih krmil živalskega izvora v krmi, kakor določa ustrezna zakonodaja Skupnosti.

(5)

Primerno je zagotoviti, da vsebnost bakra in cinka, ki sta elementa v sledovih, v krmni mešanici za prašiče ne presega zgornje mejne vrednosti, določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1334/2003 z dne 25. julija 2003 o spremembi pogojev za dovoljenje več dodatkov v krmi, ki spadajo v skupino elementov v sledovih (4).

(6)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE:

V letu 2006 izvedejo usklajeni program nadzora, katerega namen je preveriti:

(a)

koncentracijo mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola, fumonizinov in toksinov T2 in HT-2) v krmi z navedbo analiznih metod; metoda vzorčenja mora vsebovati naključno in ciljno vzorčenje; pri ciljnem vzorčenju se jemljejo vzorci posamičnih krmil, za katera se sumi, da vsebujejo višje koncentracije mikotoksinov, na primer žitnih zrn, oljnih semen in plodov, njihovih proizvodov in stranskih proizvodov, ter posamičnih krmil, ki se dlje časa skladiščijo ali prevažajo po morju na velike razdalje; v primeru aflatoksina B1 je posebna pozornost potrebna zlasti pri krmnih mešanicah za molznice, ki niso krave molznice; o rezultatih pregledov je treba poročati na podlagi vzorca, navedenega v Prilogi I;

(b)

kokcidiostatike in/ali histomonostatike, ne glede na to ali so dovoljeni kot krmni dodatki za nekatere živalske vrste in kategorije, ki so pogosti v nemediciranih premiksih in krmnih mešanicah, v katerih te snovi niso dovoljene; pregledi morajo biti usmerjeni na navedene snovi v premiksih in krmnih mešanicah, kadar pristojni organ meni, da obstaja večja verjetnost za odkritje nepravilnosti; o rezultatih pregledov je treba poročati na podlagi vzorca, navedenega v Prilogi II;

(c)	postopno opuščanje antibiotikov kot krmnih dodatkov, kakor je določeno v Prilogi II;

(d)	upoštevanje omejitev proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora, kakor je navedeno v Prilogi III;

(e)	vsebnosti bakra in cinka v krmnih mešanicah za prašiče, kakor je navedeno v Prilogi IV.

2.	Vključijo rezultate usklajenega programa nadzora, predvidenega v odstavku 1, v posebno poglavje v letnem poročilu o inšpekcijskih dejavnostih, ki ga je treba predložiti do 1. aprila 2007 in v najnovejšo različico usklajenega vzorca za poročanje.

V Bruslju, 14. decembra 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 265, 8.11.1995, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/46/ES (UL L 234, 1.9.2001, str. 55).

(2) UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/8/ES (UL L 27, 29.1.2005, str. 44).

(3) UL L 268, 18.10.2003, str. 29. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 8).

(4) UL L 187, 26.7.2003, str. 11. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2003 (UL L 317, 2.12.2003, str. 22).

PRILOGA I

Koncentracija nekaterih mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola, fumonizinov in toksinov T-2 in HT-2) v krmi

Posamezni rezultati vseh testiranih vzorcev; vzorec za poročila iz odstavka 1(a)

Krma			Vzorčenje (naključno ali ciljno)	Vrsta in koncentracija mikotoksinov (μg/kg pri krmi z deležem vlage 12 %)
Razred (1)	Vrsta (2)	Država porekla	Vzorčenje (naključno ali ciljno)	Aflatoksin B1	Ohratoksin A	Zearalenon	Deoksinivalenol	Fumonizini (3)	toksini T-2 in HT-2 (4)

Pristojni organ mora navesti tudi:

—	ukrepe, ki so bili izvedeni ob prekoračitvi zgornje mejne vrednosti aflatoksina B1,

—	uporabljene analizne metode,

—	meje zaznavnosti.

(1) Izberite enega od naslednjih razredov: posamično krmilo, krmni dodatek, premiks, dopolnilno krmilo, popolno krmilo, krmna mešanica.

(2) Izberite eno od naslednjih vrst: (a) pri posamičnem krmilu ime posamičnega krmila, kakor je določeno v delu B Priloge k Direktivi Sveta 96/25/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 35.); (b) pri drugih posamičnih krmilih ciljne vrste.

(3) Namesto koncentracij fumonizinov B1 in B2 se lahko navede vsota obeh.

(4) Namesto koncentracij toksinov T-2 in HT-2 se lahko navede vsota obeh.

PRILOGA II

Prisotnost nekaterih zdravilnih učinkovin, ki niso dovoljene kot krmni dodatki

Nekatere zdravilne snovi so lahko zakonito prisotne kot dodatki v premiksih in krmnih mešanicah za nekatere živalske vrste in kategorije živali, če izpolnjujejo zahteve iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1831/2003.

Prisotnost nedovoljenih zdravilnih snovi v krmnih mešanicah za nekatere živalske vrste in kategorije živali pomeni kršitev.

Iz naslednjega seznama je treba izbrati zdravilne snovi, nad katerimi se izvaja nadzor:

Zdravilne snovi, ki so dovoljene kot krmni dodatki le za nekatere živalske vrste ali kategorije:

dekokvinat (Deccox)

diklazuril (Clinacox 0,2 %)

halofuginon hidrobromid (Stenorol)

lasalocid A natrij (Avatec 15 %)

alfa amonijev maduramicin (Cygro 1 %)

natrijev monenzin (Elancoban G100, 100, G200, 200)

narazin (Monteban)

narazin – nikarbazin (Maxiban G160)

Robenidin hidroklorid (Cycostat 66 G)

Natrijev salinomicin (Sacox 120G, 120)

Natrijev semduramicin (Aviax 5 %)

Zdravilne snovi, ki niso več dovoljene kot krmni dodatki:

amprol

amprol/etopabat

arprinocid

avilamicin

avoparcin

karbadoks

dimetridazol

dinitolmid

flavofosfolipol

ipronidazol

metiklorpindol

metiklorpindol/metilbenzokvat

nikarbazin

nifursol

olakvindoks

ronidazol

spiramicin

tetraciklini

tilozin fosfat

virginiamicin

cink bacitracin

druge protimikrobne snovi

Zdravilne snovi, ki niso bile nikoli dovoljene kot krmni dodatki:

druge snovi.

Posamezni rezultati vseh vzorcev, ki niso v skladu z zahtevami; vzorec za poročila, kakor je naveden v odstavku 1(b):

Vrsta krme

(živalske vrste in kategorije)

Odkrita snov

Ugotovljena vsebnost

Razlog kršitve a (1)

Izvedeni ukrep

Pristojni organ mora navesti tudi:

—	skupno število testiranih vzorcev,

—	imena preiskovanih snovi,

—	uporabljene analizne metode,

—	meje zaznavnosti.

(1) Razlog za prisotnost nedovoljene snovi v krmi, kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.

PRILOGA III

Omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora

Brez poseganja v člen 3 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 (1) morajo države članice v letu 2006 izvesti usklajeni program nadzora, da bi ugotovile, ali so bile omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora upoštevane.

Zlasti zato, da bi zagotovili učinkovito izvajanje prepovedi krmljenja nekaterih živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, kakor določa Priloga IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 (2), morajo države članice izvajati poseben program nadzora, ki temelji na usmerjenem nadzoru. V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 882/2004 mora navedeni program nadzora temeljiti na strategiji upoštevanja tveganj ter vključevati vse stopnje proizvodnje in vse vrste prostorov, v katerih krmo proizvajajo, z njo rokujejo in upravljajo. Države članice morajo posebno pozornost usmeriti na opredelitev meril, ki jih je mogoče povezati s tveganjem. Ponder, določen za vsako merilo, mora biti sorazmeren s tveganjem. Pogostnost inšpekcijskega nadzora in število vzorcev, analiziranih v prostorih, se mora ujemati z vsoto ponderjev, ki so določeni za navedene prostore.

Kot okvir za oblikovanje programa nadzora se upoštevajo naslednji prostori in merila:

Prostori

Merila

Ponder

Obrati za proizvodnjo krme

—	Obrati za proizvodnjo krme z dvojno proizvodno linijo, ki proizvajajo krmno mešanico za prežvekovalce in neprežvekovalce z vsebnostjo predelanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja

—	Obrati za proizvodnjo krme, za katera so bile ugotovljene kršitve ali zanje obstaja sum

—	Obrati za proizvodnjo krme, ki v velikih količinah uvažajo krmo z visoko vsebnostjo beljakovin, na primer ribjo moko, sojino moko, koruzno moko z glutenom in beljakovinske koncentrate

—	Obrati za proizvodnjo krme z veliko proizvodnjo krmne mešanice

—	Tveganje navzkrižne kontaminacije zaradi proizvodnih postopkov v obratu (uporaba silosov, nadzor učinkovitosti ločitve proizvodnih linij, nadzor sestavin, notranjega laboratorija, postopkov vzorčenja)

Mejne kontrolne točke in druge vstopne točke v Skupnost

—	Velika/majhna količina uvožene krme

—	Krma z visoko vsebnostjo beljakovin

Kmetije

—	Domače mešalne naprave za uporabo predelanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja

—	Kmetije s prežvekovalci in drugimi vrstami (tveganje navzkrižnega krmljenja)

—	Kmetije, ki kupujejo krmo v razsutem stanju

Trgovci

—	Skladišča in vmesno skladiščenje krme z visoko vsebnostjo beljakovin

—	Velik obseg trgovine s krmo v razsutem stanju

—	Trgovci s krmno mešanico, proizvedeno v tujini

Premične mešalne naprave

—	Mešalne naprave za proizvodnjo krme hkrati za prežvekovalce in neprežvekovalce

—	Mešalne naprave, za katera so bile ugotovljene kršitve ali zanje obstaja sum

—	Mešalne naprave, ki vključujejo krmo z visoko vsebnostjo beljakovin

—	Mešalne naprave z veliko proizvodnjo krme

—	Mešalne naprave uporablja večje število kmetij, vključno s kmetijami, ki imajo prežvekovalce

Prevozna sredstva

—	Vozila, ki se uporabljajo za prevoz predelanih živalskih beljakovin in krme

—	Vozila, za katera so bile ugotovljene kršitve ali zanje obstaja sum

Namesto navedenih prostorov in meril lahko države članice do 31. marca 2006 pošljejo Komisiji svojo oceno tveganja.

Vzorčenje mora biti usmerjeno na serije ali primere, pri katerih je najbolj verjetna navzkrižna kontaminacija s prepovedanimi predelanimi beljakovinami (prva serija po prevozu krme, ki vsebuje živalske beljakovine, prepovedane za to serijo, tehnične težave ali spremembe proizvodnih linij, spremembe skladiščnih prostorov ali silosov za snovi v razsutem stanju).

Nadzor je mogoče razširiti na analizo prahu v vozilih, opremi za proizvodnjo in skladiščih.

Najmanjše število inšpekcijskih nadzorov na leto v državi članici mora biti 10 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Najmanjše število uradnih vzorcev na leto v državi članici mora biti 20 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Do odobritve drugih metod je treba za analizo vzorcev uporabljati mikroskopsko identifikacijo in oceno, kakor je opredeljeno v Direktivi Komisije 2003/126/ES (3). Ugotovljena prisotnost živalskih beljakovin se razlaga v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 999/2001.

Rezultate programov nadzora je treba sporočiti Komisiji in pri tem uporabiti naslednje vzorce.

Zbirni seznam pregledov v zvezi z omejitvami krmljenja s krmo živalskega izvora (krmljenje s prepovedanimi predelanimi živalskimi beljakovinami)

A. Dokumentirani inšpekcijski nadzor

Stopnja	Število inšpekcijskih nadzorov, vključno s preverjanjem prisotnosti predelanih živalskih beljakovin	Število kršitev na podlagi pregleda dokumentov itd., in ne na podlagi laboratorijskega testiranja
Uvoz posamičnih krmil
Skladiščenje posamičnih krmil
Obrati za proizvodnjo krme
Domače mešalne naprave/premične mešalne naprave
Posredniki za krmo
Prevozna sredstva
Kmetije z neprežvekovalci
Kmetije s prežvekovalci
Drugo:…

B. Vzorčenje in testiranje posamičnih krmil ter krmnih mešanic na predelane živalske beljakovine

Prostori	Število uradnih vzorcev, testiranih na predelane živalske beljakovine			Število vzorcev, ki niso v skladu z zahtevami
				Prisotnost predelanih živalskih beljakovin kopenskih živali			Prisotnost predelanih živalskih beljakovin rib
	Posamična krmila	Krmne mešanice		Posamična krmila	Krmne mešanice		Posamična krmila	Krmne mešanice
	Posamična krmila	za prežvekovalce	za neprežvekovalce	Posamična krmila	za prežvekovalce	za neprežvekovalce	Posamična krmila	za prežvekovalce	za neprežvekovalce
Ob uvozu
Obrati za proizvodnjo krme
Posredniki/skladiščenje
Prevozna sredstva
Domače mešalne naprave/premične mešalne naprave
Na kmetiji
Drugo:…

C. Zbirni seznam prepovedanih predelanih živalskih beljakovin v vzorcih krme, namenjene za prežvekovalce

	Mesec odvzema vzorca	Vrsta, stopnja in izvor kontaminacije	Uporabljene sankcije (ali drugi ukrepi)
1
2
3
4
5
…

(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2) UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(3) UL L 339, 24.12.2003, str. 78.

PRILOGA IV

Posamezni rezultati vseh vzorcev (vzorcev, ki so v skladu z zahtevami in vzorcev, ki niso) v zvezi z vsebnostjo bakra in cinka v krmni mešanici za prašiče

Vrsta krmne mešanice

(živalska kategorija)

Element v sledovih

(baker ali cink)

Ugotovljena vsebnost

(mg/kg popolne krmne mešanice)

Razlog za prekoračitev največje vsebnosti (1)

Izvedeni ukrep

(1) Kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.