21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/37

(1)

Evropska unija skladno s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, načelih, ki so skupna državam članicam, in spoštuje temeljne pravice, kakršne zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ki kot splošna načela prava Skupnosti izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic.

(2)

Pravica do enakosti pred zakonom in zaščita pred diskriminacijo za vse osebe predstavlja univerzalno pravico, ki jo priznavajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in sporazumi Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah kot tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katerih podpisnice so vse države članice.

(3)

Pri prepovedi diskriminacije pa je pomembno spoštovati druge temeljne pravice in svoboščine, vključno z varstvom zasebnega in družinskega življenja in poslovanja v njegovem okviru ter svobodo vere.

(4)

Enakost moških in žensk je eno temeljnih načel Evropske unije. Člena 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije prepovedujeta vsakršno diskriminacijo zaradi spola in zahtevata, da se enakost moških in žensk zagotovi na vseh področjih.

(5)

Spodbujanje enakosti je ena od ključnih nalog Skupnosti, kakor to izhaja iz člena 2 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Podobno se v členu 3(2) Pogodbe zahteva, naj si Skupnost prizadeva za odpravo neenakosti in naj spodbuja enakost moških in žensk v okviru vseh svojih dejavnosti.

(6)

Komisija je v Sporočilu o agendi socialne politike objavila svojo namero, da predlaga direktivo o diskriminaciji zaradi spola zunaj trga dela. Tovrstni predlog je povsem povezan s Sklepom Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001-2005) (4), ki pokriva vse politike Skupnosti, njegov cilj pa je spodbujanje enakosti moških in žensk s prilagajanjem teh politik ter izvajanjem praktičnih ukrepov za izboljšanje položaja moških in žensk v družbi.

(7)

Evropski svet je na zasedanju v Nici z dne 7. in 9. decembra 2000 Komisijo pozval, naj prispeva k utrjevanju pravic v zvezi z enakostjo tako, da sprejme predlog direktive o spodbujanju enakosti spolov še na drugih področjih razen zaposlovanja in poklicnega življenja.

(8)

Skupnost je sprejela vrsto pravnih instrumentov za preprečevanje in boj proti diskriminaciji zaradi spola na trgu dela. Ti instrumenti so potrdili pomen zakonodaje v boju proti diskriminaciji.

(9)

Do diskriminacije zaradi spola vključno z nadlegovanjem in spolnim nadlegovanjem prihaja tudi zunaj trga dela. Tovrstna diskriminacija je lahko enako škodljiva, saj predstavlja oviro pri polni in uspešni integraciji moških in žensk v gospodarsko in družbeno življenje.

(10)

Težave so še posebej očitne na področju dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi. Diskriminacijo zaradi spola je treba zato preprečevati in odpraviti tudi na tem področju. Ta cilj bo lažje doseči s pomočjo zakonodaje Skupnosti, kakor kaže že primer Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (5).

(11)

S tovrstno zakonodajo bi morali prepovedati diskriminacijo zaradi spola pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. Blago je treba pojmovati v smislu določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v zvezi s prostim pretokom blaga. Storitve je treba pojmovati v smislu člena 50 te pogodbe.

(12)

Z namenom preprečevanja diskriminacije zaradi spola je treba to direktivo uporabljati tako za neposredno kot posredno diskriminacijo. Neposredna diskriminacija obstaja le, kadar se ena oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor bi se v primerljivi situaciji obravnavala oseba drugega spola. Skladno s tem razlike med moškimi in ženskami, kakršne so na primer razlike pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz telesnih razlik med moškim in žensko, nimajo nič opraviti s primerljivimi situacijami in tako ne pomenijo diskriminacije.

(13)

Prepoved diskriminacije je treba uporabljati za osebe, ki zagotavljajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti in ki se ponujajo zunaj okolja zasebnega in družinskega življenja in poslovanja v tem okviru. Ne uporablja se za medijske in oglaševalske vsebine niti za javno ali zasebno izobraževanje.

(14)

Vse osebe uživajo svobodo sklepanja pogodb, vključno s svobodo izbire pogodbenega partnerja ali partnerice za določen posel. Oseba, ki zagotavlja blago ali storitev, ima lahko več subjektivnih razlogov za svojo izbiro pogodbenega partnerja ali partnerice. Kolikor partner ali partnerica nista izbrana na podlagi spola, ta direktiva ne sme posegati v svobodo osebe, da izbere pogodbenega partnerja ali partnerico.

(15)

Za izvajanje načela enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklica že obstaja vrsta pravnih instrumentov. Zato se ta direktiva ne uporablja za to področje. Takšen je tudi pristop k samo-zaposlitvenim dejavnostim, kolikor so zajete v obstoječe pravne instrumente. Ta direktiva se uporablja zgolj za zavarovanje in pokojnine, ki so zasebne, prostovoljne in ločene od delovnega razmerja.

(16)

Razlike v obravnavanju so sprejemljive le, če jih upravičuje zakonit cilj. Med zakonitimi cilji je na primer lahko varstvo žrtev spolnega nasilja (npr. ko gre za vzpostavitev zavetišč, namenjenih le osebam enega spola), zasebnost in spodobnost (npr. ko oseba nudi nastanitev v delu svojega stanovanja), spodbujanje enakosti spolov ali interesa moških ali žensk (npr. prostovoljne organizacije, kjer je zastopan le en spol), svoboda združevanja (npr. članstvo v zasebnih klubih, kjer je zastopan le en spol) ter organizacija športnih dejavnosti (npr. športne prireditve, na kateri sodelujejo osebe le enega spola). Vseeno mora vsaka omejitev biti primerna in potrebna v skladu z merili, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti.

(17)

Načelo enakega obravnavanja pri dostopu do blaga in storitev ne zahteva, da si morajo moški in ženske ponujeno vselej deliti, kolikor to ni ponujeno pod bolj ugodnimi pogoji predstavnikom ali predstavnicam enega spola.

(18)

Aktuarski faktorji, ki se nanašajo na spol, se široko uporabljajo pri zagotavljanju zavarovanj in drugih, z njimi povezanih finančnih storitev. Da bi dosegli enako obravnavanje moških in žensk, uporaba spola kot aktuarskega faktorja ne sme imeti za posledico razlik v premijah in dajatvah med osebami. Da bi se izognili nenadnemu prilagajanju trga, naj se ta predpis uporablja samo za nove pogodbe, sklenjene po datumu prenosa te direktive.

(19)

Pri določenih vrstah tveganj so lahko med spoloma razlike. V nekaterih primerih je spol lahko eden od odločilnih dejavnikov pri oceni zavarovanega tveganja, ne pa nujno edini. Države članice lahko za pogodbe o zavarovanju teh vrst tveganja sklenejo dovoliti izjeme od predpisanih enakih premij in dajatev za oba spola, kolikor lahko zagotovijo zanesljivost, stalno ažurnost in javno razpoložljivost aktuarskih in statističnih podatkov, ki so podlaga za izračune. Izjeme so dopustne le na področjih, za katera nacionalna zakonodaja še ni predvidela predpisa o enakih pogojih za oba spola. Države članice naj pet let po prenosu te direktive ponovno preučijo upravičenost teh izjem in pri tem upoštevajo zadnje aktuarske in statistične podatke ter poročilo Komisije, pripravljeno tri leta po datumu prenosa te direktive.

(20)

Manj ugodno obravnavanje žensk zaradi nosečnosti in materinstva je treba šteti za obliko neposredne diskriminacije zaradi spola in ga je zato pri zavarovanjih in z njimi povezanih finančnih storitvah treba prepovedati. Stroškov, povezanih s tveganji zaradi nosečnosti ali materinstva, zato ne bi smeli pripisovati pripadnikom ali pripadnicam le enega spola.

(21)

Osebam, ki so bile diskriminirane zaradi spola, bi morala biti na voljo primerna sredstva pravnega varstva. Da bi zagotovili bolj učinkovito raven varstva, bi sodelovanje v postopkih na način, določen s strani držav članic, moralo biti omogočeno tudi združenjem, organizacijam in drugim pravnim osebam, bodisi v imenu žrtve bodisi v njeno podporo, ne glede na nacionalna postopkovna pravila glede zastopanja in obrambe na sodiščih.

(22)

Pravila o dokaznem bremenu je treba prilagoditi, ko gre za očitne primere diskriminacije; za zagotovitev učinkovite uporabe načela enakega obravnavanja, če je dokazana tovrstna diskriminacija, je treba dokazno breme prenesti nazaj na toženca.

(23)

Učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja zahteva ustrezno sodno varstvo pred povračilnimi ukrepi.

(24)

Države članice z namenom spodbujanja načela enakega obravnavanja krepijo dialog z ustreznimi interesnimi skupinami, ki jim je v skladu z nacionalnim pravom in prakso v zakonitem interesu prispevati k boju proti diskriminaciji zaradi spola na področju dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi.

(25)

Zaščito pred diskriminacijo zaradi spola je treba okrepiti tako, da se v vsaki državi članici predvidi organ oziroma organi, ki so pristojni za analizo problemov, povezanih z diskriminacijo, za preučevanje možnih rešitev in za zagotavljanje konkretne pomoči za žrtve. Ta organ ali organi so lahko isti organi, ki so na nacionalni ravni pristojni za varstvo človekovih pravic ali varovanje pravic oseb ali za izvajanje načela enakega obravnavanja.

(26)

Ta direktiva določa minimalne zahteve in tako državam članicam omogoča, da uvedejo ali ohranijo tudi ugodnejše določbe. Izvajanje te direktive ne sme biti opravičilo kakršnemu koli nazadovanju glede na sedaj prevladujoče razmere v vsaki posamezni državi članici.

(27)

Države članice morajo za kršitve obveznosti po tej direktivi predvideti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

(28)

Ker ciljev te direktive, namreč zagotoviti skupno visoko raven zaščite pred diskriminacijo v vseh državah članicah, ne morejo zadovoljivo doseči države članice in jih je torej zaradi obsega in učinkov ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(29)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega dogovora o boljšem pripravljanju zakonodaje (6), države članice za svoje lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo lastne preglednice, ki so javno dostopne in v katerih bo v najboljši meri prikazano ujemanje med to direktivo in ukrepi za prenos –

(a)

neposredna diskriminacija: kadar se ena oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala oseba drugega spola v primerljivi situaciji;

(b)

posredna diskriminacija: kadar bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe enega spola v posebej neugodnem položaju v primerjavi z osebami drugega spola, razen če ta predpis, merilo ali praksa objektivno temelji na zakonitem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna;

(c)

nadlegovanje: kadar ima neželeno vedenje, povezano s spolom osebe, učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje;

(d)

spolno nadlegovanje: kadar ima kakršna koli oblika neželenega verbalnega, ne-verbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

(a)

ni dopustna neposredna diskriminacija zaradi spola, vključno z manj ugodnim obravnavanjem žensk zaradi nosečnosti in materinstva;

(b)

ni dopustna posredna diskriminacija zaradi spola.

(a)

zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije pri tožbah zaradi diskriminacije, ne glede na pravice žrtev in združenj, organizacij ali drugih pravnih subjektov iz člena 8(3),

(b)

izvajanje neodvisnih študij o diskriminaciji,

(c)

objavljanje neodvisnih poročil in sestavljanje priporočil o vseh zadevah v zvezi s takšno diskriminacijo.

(a)

se razveljavijo vsi zakoni in drugi predpisi, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja;

(b)

se ali se lahko razveljavijo ali spremenijo vse pogodbene določbe, interni akti podjetij in predpisi, ki urejajo pridobitna in nepridobitna združenja, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.