Uredba Komisije (ES) št. 2277/2003

z dne 22. decembra 2003

o spremembi prilog I in II k Uredbi Sveta (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in o označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in o označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil [1] in zlasti druge alinee člena 13 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Seznami posamičnih krmil, krmnih dodatkov, določenih snovi, ki se uporabljajo pri živalski prehrani, in predelovalnih pripomočkov pri krmi v delih C in D Priloge II k Uredbi (EGS) št. 2092/91, so bili preverjeni v skladu s točko 4.15 dela B Priloge I k isti uredbi.

(2) Nekaterih konvencionalnih posamičnih krmil rastlinskega izvora se na ravni Skupnosti pri ekološki pridelavi ne potrebuje več. Vendar pa je večina konvencionalnih posamičnih krmil, zlasti stročnic, vsaj v nekaterih državah članicah še vedno nepogrešljiva. Tudi stranski mlečni proizvodi so pri ekološki pridelavi še vedno potrebni, dodatni minerali pa so potrebni za zagotavljanje dobrobiti ekološko rejenih živali.

(3) Uporaba nekaterih konzervansov je pri ekološki pridelavi dovoljena le kot krmni dodatki za siliranje. V nekaterih državah članicah je treba te snovi uporabljati tudi za konzerviranje rastlinskih proizvodov. Poleg tega so iz tehnoloških razlogov potrebni nadaljnji krmni dodatki iz skupine vezivnih sredstev, sredstev proti strjevanju in sredstev za strjevanje.

(4) Seznam posamičnih krmil in krmnih dodatkov je treba ustrezno spremeniti.

(5) Predpisi o ekološki reji živali so bili usklajeni šele nedavno. Genski sklad posameznih ekološko rejenih živalskih vrst je še vedno majhen. Poleg tega pa zlasti v primeru perutnine vključujejo proizvodni sistemi različne stopnje, ki jih običajno upravljajo različni specializirani sektorji. Zaradi zapletenosti teh sistemov še nobena od držav članic ni izoblikovala celotnega ciklusa reje perutnine po ekološkem sistemu. Da bi zagotovili zadostno biotsko raznovrstnost ekološko rejenih živali in olajšali razvoj ekološke reje živali, je potrebno podaljšati prehodno obdobje za prenos konvencionalno rejenih živali v sistem ekološke reje.

(6) Zaradi dopolnitve naravnega prirastka in obnovitve črede ali jate je treba še posebno pozornost nameniti običajnim pasmam, pri katerih obstaja nevarnost, da bodo za kmetijstvo izgubljene.

(7) Eno od načel sistema ekološke pridelave je zagotoviti povezavo med živinorejo in obdelovalno zemljo. Za vse ekološko rejene živalske vrste bi morala krma predvsem izvirati iz lastne ekološke kmetije, če pa to ni izvedljivo, bi morala biti pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijami.

(8) Zaradi tega bi bilo treba ustrezno spremeniti prilogi I in II k Uredbi (EGS) št. 2092/91.

(9) Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so skladni z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 14 Uredbe (EGS) št. 2092/91 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Uredbi (EGS) št. 2092/91 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2003

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 198, 22.7.1991, str. 1; Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. Priloga I, del B, k Uredbi (EGS) št. 2092/91 se spremeni, kot sledi:

(a) točka 3.4 se nadomesti z naslednjim:

"Če se prvič začne z rejo črede ali jate in število ekološko rejenih živali ni zadostno, se lahko na podlagi drugega odstopanja v ekološko proizvodno enoto rejenih živali vključi neekološko rejene živali pod naslednjimi pogoji:

- kokoši nesnice ne smejo biti starejše kot 18 tednov,

- perutnina za prirejo mesa mora biti mlajša kot tri dni,

- mlad plemenski bivol mora biti mlajši kot šest mesecev,

- plemenska teleta in žrebeta je treba vzrediti v skladu s pravili te uredbe takoj po odstavitvi in v vsakem primeru morajo biti mlajši kot šest mesecev,

- plemenska jagnjeta in kozliče je treba vzrediti v skladu s pravili te uredbe takoj po odstavitvi in v vsakem primeru morajo biti mlajši kot 60 dni,

- plemenske pujske je treba rediti v skladu s pravili te uredbe takoj po odstavitvi, tehtati pa morajo manj kot 35 kg.";

(b) točka 3.5 se nadomesti z naslednjim:

"To odstopanje, ki ga mora predhodno odobriti kontrolni organ ali organ oblasti, se uporablja za prehodno obdobje, ki se izteče 31. decembra 2004.";

(c) točka 3.6 se nadomesti z naslednjim:

"Na podlagi tretjega odstopanja obnovitev ali ponovno oblikovanje črede ali jate odobri kontrolni organ ali organ oblasti, če ekološko vzrejenih živali ni na voljo, in v naslednjih primerih:

(a) visoka smrtnost živali iz zdravstvenih razlogov ali zaradi elementarnih nesreč;

(b) kokoši nesnice, ki niso starejše kot 18 tednov;

(c) manj kot tri dni stara perutnina za prirejo mesa;

(d) plemenski pujski, ki so odstavljeni in tehtajo manj kot 35 kg.

Primere iz točk (b), (c) in (d) se odobri za prehodno obdobje, ki se izteče 31. decembra 2004.";

(d) točka 3.10 se nadomesti z naslednjim:

"Ti odstotki se lahko po izdanem mnenju in soglasju kontrolnega organa ali organa oblasti povečajo do največ 40 % v naslednjih posebnih primerih:

- pri znatni razširitvi živinorejske kmetije,

- pri zamenjavi pasme,

- pri specializaciji na novo vrsto rejnih živali,

- v primeru nevarnosti izgube pasem za kmetijstvo. Pri živalih teh pasem ni nujno, da gre za živali, ki še niso skotile.";

(e) točka 4.3 se nadomesti z naslednjim:

"Poleg tega je treba rejene živali vzrediti v skladu s pravili iz te priloge, ob uporabi krme iz zadevne enote ali, če to ni mogoče, ob uporabi krme iz drugih enot ali podjetij ob upoštevanju določb te uredbe. Poleg tega pa mora pri rastlinojedih živalih, razen med vsakoletnim o sezonskim premikom in pašo živali, najmanj 50 % krme izhajati iz lastne kmetije, če pa to ni izvedljivo, mora biti pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijami.";

(f) točka 4.8 se nadomesti z naslednjim:

"Z odstopanjem od odstavka 4.2 se za prehodno obdobje, ki se izteče 24. avgusta 2005, dovoli uporaba omejenega deleža konvencionalne krme, če lahko kmetje kontrolnemu organu ali organu oblasti države članice verodostojno dokažejo, da ne morejo pridobiti krme iz izključno ekološke pridelave. Najvišji delež letno dovoljenih konvencionalne krme znaša 10 % za rastlinojede živali in 20 % za druge vrste. Te številke se vsako leto izračunajo kot odstotek suhe snovi krme kmetijskega porekla. Najvišji dovoljeni odstotek konvencionalnih krmil v dnevnem obroku, razen v obdobju sezonskega premika in paše živali, znaša 25 %, izračunanih kot delež suhe snovi.";

(g) točka 4.10. se črta;

(h) točka 4.17 se nadomesti z naslednjim:

"Za krmljenje živali se lahko za zgoraj navedene kategorije uporabljajo le proizvodi, navedeni v Prilogi II, del D, oddelki 1.3 (encimi), 1.4 (mikroorganizmi), 1.5 (konzervansi), 1.6 (sredstva za vezavo, sredstva proti sesirjenju in sredstva zavezavo), 1.7 (antioksidantska sredstva), 1.8 (silirni dodatki), 2 (določeni izdelki za prehrano živali) in 3 (predelovalni pripomočki v krmi). Antibiotikov, kokcidiostatikov, medicinskih snovi, snovi za pospeševanje rasti ali katerih koli drugih snovi, namenjenih spodbujanju rasti ali proizvodnje, se pri hranjenju živali ne sme uporabljati."

2. Priloga II, del C, k Uredbi (EGS) št. 2092/91 se spremeni, kot sledi:

"1. Posamična krmila rastlinskega izvora

1.1 Zrnje žit, izdelki iz njih in stranski proizvodi. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

oves kot zrnje, kosmiči, krmilna moka, luščine in otrobi; ječmen kot zrnje, beljakovinska in krmilna moka; pogača iz riževih kalčkov; proso kot zrnje; ječmen kot zrnje in krmilna moka; sirek kot zrnje; pšenica kot zrnje, krmilna moka, otrobi, glutenska moka, gluten in kalčki; pira kot zrnje; tritikala kot zrnje; koruza kot zrnje, krmilna moka, otrobi, pogača iz kalčkov in gluten; slad; pivske tropine.

1.2 Semena oljnic, plodovi oljk, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

seme oljne repice, oljna pogača in luščine; soja kot zrnje, praženo sojino zrnje, sojine pogače in luščine; sončnična semena in pogača; bombaževec kot semena in pogače; laneno zrnje in pogače; sezamova semena kot pogače; palmina zrnja kot pogača; bučno seme kot pogače; olive, olivna kaša; rastlinska olja (iz mehanske ekstrakcije).

1.3 Semena stročnic, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

srnje čičerke kot zrnje, krmna moka in otrobi; zrnje leče, krmna moka in otrobi; zrnje grašice, primerno toplotno obdelano, krmna moka in otrobi; zrnje graha, zdrob in otrobi; zrnje boba, krmna moka in otrobi; grašice kot semena, krmna moka in otrobi in seme lupine kot seme, krmna moka in otrobi.

1.4 Gomolji, koreni, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

pesni rezanci, krompir, sladki krompir kot gomolji, krompirjeva pulpa (kaša) (stranski proizvod ekstrakcije krompirjevega škroba), krompirjev škrob, krompirjeve beljakovine in maniok.

1.5 Druga semena in sadeži, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

rožiči, rožičevi stroki (celi ali zmleti), buče, citrusova kaša; jabolka, kutine, hruške, breskve, smokve, grozdje in njihova kaša; pravi kostanj, orehova pogača, lešnikova pogača; kakavove lupine in pogača; hrastov želod.

1.6 Rastlinska krma in voluminozna krma. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

lucerna, lucernina moka, detelja, moka iz detelje, trava (pridobljena iz krmnih rastlin), travna moka, seno, silaža, žitna slama in korenovke za rastlinsko krmo.

1.7 Druge rastline, njihovi proizvodi in stranski proizvodi. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

melasa, moka iz morskih alg (pridobljena s sušenjem in drobljenjem in oprana zaradi zmanjšanja vsebnosti joda), moke in izvlečki iz rastlin, rastlinski beljakovinski izvlečki (samo za mlade živali), začimbe in zelišča.

1.8 Naslednje sestavine krme se lahko uporabljajo do 30. junija 2004: riž v zrnu, zdrobljen riž, riževi otrobi, ržena krma, rženi otrobi, pogača repičnega semena, luščine repičnih semen in tapioka.

2. Posamična krmila živalskega izvora

2.1 Mleko in mlečni izdelki. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

surovo mleko po členu 2 Direktive 92/46/EGS [1], mleko v prahu, posneto mleko, posneto mleko v prahu, pinjenec, pinjenec v prahu, sirotka, sirotka v prahu, sirotka v prahu z nizko vsebnostjo sladkorja, beljakovine iz sirotke (pridobljeni s fizikalno obdelavo), kazein v prahu, laktoza v prahu, skuta in kislo mleko.

2.2 Ribe, druge morske živali, njihovi izdelki in stranski izdelki. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

ribe, ribje olje in nerafinirano polenovkino ribje olje; encimsko pridobljeni ribji mehkokožni ali trdokožni avtolizati, hidrolizati in proteozilati iz rib, v topni ali netopnii obliki, namenjeno samo za mlade živali. Ribja moka.

2.3 Jajca in jajčni proizvodi za krmljenje perutnine, po možnosti iz istega obrata.

3. Posamična krmila mineralnega izvora

V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

Natrij:

nerafinirana morska sol

groba kamena sol

natrijev sulfat

natrijev karbonat

natrijev bikarbonat

natrijev klorid;

Kalij:

kalijev klorid;

Kalcij:

lithotamnion in maerl

lupine morskih živali (vključno s sipinimi kostmi)

kalcijev karbonat

kalcijev laktat

kalcijev glukonat;

Fosfor:

defluorirani dikalcijev fosfat

defluorirani monokalcijev fosfat

mononatrijev fosfat

kalcijev magnezijev fosfat

kalcijev natrijev fosfat;

Magnezij:

magnezijev oksid (anhidrirani magnezij)

magnezijev sulfat

magnezijev klorid

magnezijev karbonat

magnezijev fosfat;

Žveplo:

natrijev sulfat.

oborina kostnega dikalcijevega fosfata se lahko uporablja do 30. junija 2004."

3. Priloga II, del D, k Uredbi (EGS) št. 2092/91 se spremeni, kot sledi:

"1. Krmni dodatki

1.1 Elementi v sledeh. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

E1 Železo:

železov (II) karbonat

železov (II) sulfat, monohidrat in/ali heptahidrat

železov (III) oksid;

E2 jod:

kalcijev jodat, anhidrid

kalcijev jodat, heksahidrat

natrijev jodid;

E3 Kobalt:

kobaltov (II) sulfat, monohidrat in/ali heptahidrat

osnovni kobaltov (II) karbonat, monohidrat;

E4 Baker:

bakrov (II) oksid

osnovni bakrov (II) karbonat, monohidrat

bakrov (II) sulfat, pentahidrat;

E5 Mangan:

manganov (II) karbonat

manganov (II) oksid in manganov (III) oksid

manganov (II) sulfat, monohidrat in/ali tetrahidrat;

E6 Cink:

cinkov karbonat

cinkov oksid

cinkov sulfat, monohidrat in/ali heptahidrat

E7 Molibden:

amonijev molibdat, natrijev molibdat;

E8 Selen:

natrijev selenat

natrijev selenit.

1.2 Vitamini, provitamini in kemijsko natančno opredeljene snovi s podobnim učinkom. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

Vitamini, dovoljeni v skladu z Direktivo 70/524/EGS [2]:

- po možnosti pridobljeni iz surovin, ki jih na naraven način vsebuje krma, ali

- sintetični vitamini, enaki kot naravni vitamini, le za monogastrične živali.

Z odstopanjem od prvega pododstavka in med prehodnim obdobjem, ki se konča 31. decembra 2005, lahko pristojne oblasti vsake države članice odobrijo uporabo sintetičnih vitaminov vrste A, D in E za prežvekovalce, kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji:

- sintetični vitamini so enaki kot naravni vitamini in

- odobritev, ki jo izdajo države članice, temelji na natančnih merilih, o njih pa se obvesti Komisijo.

To odobritev se lahko dodeli le proizvajalcem, ki so kontrolnemu organu ali organu oblasti dokazali, da se zdravja in dobrobiti živali ne more zagotoviti brez uporabe sintetičnih vitaminov.

1.3 Encimi. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

Encimi, dovoljeni v skladu z Direktivo 70/524/EGS.

1.4 Mikroorganizmi. V to kategorijo spadajo le naslednji mikroorganizmi:

Mikroorganizmi, dovoljeni v skladu z Direktivo 70/524/EGS.

1.5 Konzervansi. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

E 200 Sorbinska kislina

E 236 Mravljična kislina

E 260 Ocetna kislina

E 270 Mlečna kislina

E 280 Propionska kislina

E 330 Citronska kislina

Uporaba mlečne, mravljične, propionske in ocetne kisline v proizvodnji silaže je dovoljena le tedaj, ko vremenski pogoji ne dopuščajo ustreznega vrenja.

1.6 Sredstva za vezavo, sredstva proti sesirjenju in sredstva za strjevanje. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

E 470 Kalcijev stearat naravnega izvora

E 551b Koloidni silicij koloidni kremen

E 551c Diatomejska zemlja (Kieselgur)

E 558 Bentonit

E 559 Kaolinit

E 560 Naravne mešanice stearitov in klorita

E 561 Vermikulit

E 562 Sepiolit

E 599 Perlit.

1.7 Sredstva proti oksidaciji. V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

E 306 Ekstrakti naravnega izvora, bogati s tokoferolom

1.8 Silirni dodatki.V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

od 19. oktobra 2004 encimi, kvasovke in bakterije, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali.

2. Nekateri izdelki za prehrano živali

V to kategorijo spada le naslednji izdelek:

pivski kvas.

3. Predelovalni pripomočki, uporabljeni v krmi

3.1 Predelovalni pripomočki za siliranje V to kategorijo spadajo le naslednje snovi:

- morska sol, groba kamena sol, sirotka, sladkor, pesni rezanci, žitna moka in melasa,

- do 18. oktobra 2004 encimi, kvasovke ter mlečne, ocetne, mravljične in propionske bakterije."

[1] UL L 268, 14.9.1992, str. 1.

[2] UL L 270, 14.12.1970, str. 1. Direktiva 70/524/EGS se razveljavi z 19.10.2004. S tem datumom se uporablja Uredba (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).

--------------------------------------------------