32003R2152



Uradni list L 324 , 11/12/2003 str. 0001 - 0008


Uredba (ES) št. 2152/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 17. novembra 2003

o spremljanju gozdov in medsebojnih okoljskih vplivih v Skupnosti (Forest Focus)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

skladno s postopkom, določenim s členom 251 Pogodbe [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Gozdovi imajo za družbo pomembno večnamensko vlogo. Poleg znatne vloge v razvoju podeželja imajo gozdovi tudi velik pomen za ohranjanje narave, igrajo veliko vlogo pri ohranjanju okolja, so ključni elementi ogljikovega kroga in znaten ponor ogljika ter predstavljajo kritičen kontrolni dejavnik hidrološkega kroga.

(2) Na stanje gozdov lahko resno vplivajo naravni dejavniki, kot so skrajne vremenske razmere, napadi zajedavcev in bolezni, ali vplivi človeka, kot so podnebne spremembe in onesnaženost zraka. Take nevarnosti lahko resno razvrednotijo ali celo uničijo gozdove. Večina naravnih in antropogenih dejavnikov, ki vplivajo na gozdove, ima lahko čezmejne učinke.

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z gozdarsko strategijo za Evropsko unijo je poudarilo potrebo po varovanju naravnega okolja in gozdne dediščine, trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, podporimednarodnemu in vseevropskemu sodelovanju v zvezi z varstvom gozdov, s sklicevanjem na spremljanje gozdov in spodbujanje njihove vloge kot ponorov ogljika. Svet je v svoji resoluciji z dne 15. septembra 1998 o gozdarski strategiji za Evropsko unijo [5] Komisijo pozval, da ovrednoti in stalno izboljšuje učinkovitost evropskega sistema spremljanja zdravja gozdov ter upošteva vse možne vplive na gozdne ekosisteme. Prav tako je Komisijo pozval, da posveti posebno pozornost razvoju informacijskega sistema Skupnosti za gozdne požare, ki omogoča, da se bolje oceni učinkovitost protipožarnih varstvenih ukrepov.

(4) Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu [6] Skupnosti ugotavlja potrebo, da mora oblikovanje, izvajanje in vrednotenje okoljske politike temeljiti na pristopu, ki se opira na znanje, in zlasti potrebo po spremljanju mnogoterih vlog gozda skladno s priporočili, ki jih je sprejela Ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi in Forum Združenih narodov o gozdovih ter Konvencija o biotski raznovrstnosti in drugi forumi.

(5) Skupnost in države članice so zavezane k izvajanju mednarodno dogovorjenih dejavnosti v zvezi z ohranjanjem in varstvom gozdov, zlasti predlogov za ukrepe medvladnega foruma in Foruma o gozdovih, razširjenega delovnega programa o biotski raznovrstnosti gozdov Konvencije o biološki raznovrstnosti, kakor tudi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola.

(6) Skupnost je z Uredbo Sveta (EGS) št. 3528/86 z dne 17. novembra 1986 o varstvu gozdov Skupnosti pred onesnaženostjo zraka [7] in Uredbo Sveta (EGS) št. 2158/92 z dne 23. julija 1992 o varstvu gozdov Skupnosti pred požari [8] že obravnavala dva od vzrokov, ki škodljivo delujejo na stanje gozdnih ekosistemov.

(7) Obe uredbi sta prenehali veljati 31. decembra 2002 in v splošnem interesu Skupnosti je, da se nadaljujejo in nadalje razvijajo dejavnosti spremljanja, ki so bile vzpostavljene s tema uredbama, z njihovo vključitvijo v nov sistem z naslovom "Forest Focus".

(8) Sistem je treba uskladiti s sedanjimi nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi sistemi, ob ustreznem upoštevanju pristojnosti Skupnosti v zvezi z gozdovi, skladno z njeno gozdarsko strategijo in brez poseganja v načelo subsidiarnosti.

(9) Ukrepi iz sistema v zvezi s spremljanjem gozdnih požarov morajo dopolnjevati tiste ukrepe, ki se izvajajo zlasti v skladu z Odločbo Sveta 1999/847/ES z dne 9. decembra 1999 o določitvi akcijskega programa Skupnosti na področju civilne zaščite [9], Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) [10] in Uredbo Sveta (EGS) št. 1615/89 z dne 29. maja 1989 o vzpostavitvi Evropskega gozdarskega informacijskega in komunikacijskega sistema (EFICS) [11].

(10) Sistem mora spodbuditi izmenjavo informacij o stanju gozdov v Skupnosti in škodljivih vplivih nanje ter omogočiti ovrednotenje obstoječih ukrepov za spodbuditev ohranjanja in varstva gozdov v korist trajnostnega razvoja, s posebnim poudarkom na izvajanju ukrepov zmanjševanja vplivov, ki imajo negativne posledice za gozdove.

(11) Varstvo gozdov pred požari je posebno pomembno in nujno, da bi se med drugim lahko borili proti dezertifikaciji in preprečili negativne učinke na podnebne spremembe. Ključnega pomena je preprečiti prekinitev ukrepov, ki so jih države članice sprejele v skladu z Uredbo (EGS) št. 2158/92, ki je prenehala veljati. Zato mora ta uredba vključevati preventivne ukrepe, za katere ni podlage v Uredbi (ES) št. 1257/99 in niso vključeni v nacionalne ali regionalne programe za razvoj podeželja.

(12) Da bi lahko spodbudili celovito razumevanje povezave med gozdovi in okoljem, mora sistem vključiti tudi spremljanje drugih pomembnih dejavnikov, kot so biotska raznovrstnost, skladiščenje ogljika, podnebne spremembe, tla in varovalna funkcija gozdov. Sistem mora zato vsebovati ukrepe, s katerimi bi dosegli širše cilje in prožno izvajanje, izhajajoč iz uspehov, doseženih na podlagi Uredbe (EGS) št. 3528/86 in Uredbe (EGS) št. 2158/92. Predvideti mora primerno in stroškovno učinkovito spremljanje gozdov ter medsebojnih okoljskih vplivov.

(13) Države članice morajo sistem izvajati prek nacionalnih programov, ki jih mora odobriti Komisija po postopku, ki ga je treba vzpostaviti.

(14) Komisija mora v sodelovanju z državami članicami zagotoviti usklajevanje, spremljanje in razvoj sistema ter o tem poročati, zlasti Stalnemu odboru za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS [12].

(15) Spremljanje gozdov in medsebojnih okoljskih vplivov lahko zagotovi zanesljive in primerljive informacije za varstvo gozdov v Skupnosti samo, kadar so podatki zbrani na podlagi usklajenih metod. Take primerljive informacije na ravni Skupnosti bi prispevale k vzpostavitvi baze, ki bi vsebovala prostorske podatke, izhajajoče iz različnih virov skupnih okoljskih informacijskih sistemov. Zato je primerno pripraviti priročnike, ki bi določili metode za uporabo pri spremljanju stanja gozdov, obliko podatkov in pravila za ravnanje z njimi.

(16) Komisija mora uporabljati podatke, ki so bili zbrani v okviru tega sistema v zvezi s skladiščenjem ogljika, podnebnimi spremembami in vplivom na biotsko raznovrstnost, da bi lahko prispevala k obveznostim poročanja po ustreznih konvencijah in protokolih, skladno z njihovimi določbami. Če se pojavijo neskladja, mora Komisija ukrepati, kolikor je možno, da bi dosegla pozitivno rešitev.

(17) Komisija in države članice morajo sodelovati z drugimi mednarodnimi organi na področju spremljanja gozdov na mednarodni ali vseevropski ravni in zlasti z mednarodnim programom sodelovanja v zvezi z oceno in spremljanjem učinkov onesnaženosti zraka na gozdove (v nadaljnjem besedilu "MPS gozdovi"), da bi tako spodbudili ohranjanje in varstvo gozdov v korist trajnostnega razvoja.

(18) Ta uredba določa za ves čas trajanja programa finančni okvir, ki pomeni v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [13] glavno napotilo za organ za izvrševanje proračuna v letnem proračunskem postopku.

(19) Primerno je določiti obseg prispevka Skupnosti za dejavnosti, ki se financirajo v okviru sistema.

(20) Da bi zagotovili neprekinjenost dejavnosti spremljanja, obstaja potreba, da se izjemno dovoli, da se odhodki države članice lahko sofinancira, kadar se nanašajo na ukrepe, ki so bili sprejeti po 1. januarju 2003 in pred začetkom veljavnosti te uredbe, pod pogojem, da ti ukrepi še niso bili zaključeni v času, ko je Komisija odobrila s tem povezan nacionalni program.

(21) Države članice morajo določiti organe in agencije, odgovorne za ravnanje s podatki in njihovo posredovanje ter za upravljanje prispevka Skupnosti.

(22) Države članice morajo tudi pripraviti poročila o različnih dejavnostih spremljanja, ki jih morajo predložiti Komisiji.

(23) Podatke je treba širiti ob upoštevanju Konvencije UN/ECE 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) ter ustreznih določb Skupnosti o dostopu do okoljskih informacij.

(24) Ukrepe splošnega obsega, ki so potrebi za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [14].

(25) Stalni odbor za gozdarstvo mora pomagati Komisiji z uporabo regulatornega postopka v skladu z merili, določenimi v členu 2(b) navedenega sklepa.

(26) Pomembno je sistem stalno pregledovati in ocenjevati njegovo učinkovitost, da bi lahko opredelili potrebe, ki jih je treba obravnavati. Komisija mora poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju sistema, zlasti v zvezi z njegovim nadaljevanjem po obdobju izvajanja, ki ga določa ta uredba.

(27) Ker države članice ne morejo v zadostni meri dosegati ciljev predlaganih ukrepov, in sicer spremljanja gozdov, njihovega stanja in medsebojnih okoljskih vplivov, ter jih je zato mogoče bolje dosegati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov ureditve tega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(28) Evropski sporazumi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter državami kandidatkami iz srednje in vzhodne Evrope na drugi predvidevajo sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, zlasti na področju okolja. Sistem mora biti tudi odprt za sodelovanje drugih evropskih držav.

(29) Zaradi poteka uredb (EGS) št. 3528/86 in (EGS) št. 2158/92 ter zato, da bi se izognili prekrivanju ali prekinitvam, je primerno, da se ta uredba uporablja od 1. januarja 2003 naprej –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

ODDELEK 1 Cilji, vsebina in opredelitve pojmov

Člen 1

1. Sistem Skupnosti za široko zasnovano, usklajeno in celovito dolgoročno spremljanje stanja gozdov (v nadaljnjem besedilu "sistem") se s tem vzpostavi, da bi:

(a) nadaljevali in nadalje razvijali:

- spremljanje onesnaženosti zraka in učinkov onesnaženosti zraka ter drugih povzročiteljev in dejavnikov, ki vplivajo na gozdove, kakor so biotski in abiotski dejavniki ter dejavniki antropogenega izvora,

- spremljanje gozdnih požarov ter njihovih vzrokov in posledic,

- preprečevanje gozdnih požarov;

(b) ocenili zahteve spremljanja in razvili spremljanje tal, skladiščenja ogljika, učinkov podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti kot tudi varovalnih funkcij gozdov;

(c) stalno vrednotili učinkovitost dejavnosti spremljanja pri oceni stanja gozdov in nadaljnjega razvoja dejavnosti spremljanja.

Sistem zagotavlja zanesljive in primerljive podatke in informacije o stanju gozdov in škodljivih vplivih nanje na ravni Skupnosti. Prav tako pomaga vrednotiti obstoječe ukrepe za spodbuditev ohranjanja in varstva gozdov v korist trajnostnega razvoja, s posebnim poudarkom na izvajanju ukrepov zmanjševanja vplivov, ki imajo negativne posledice za gozdove. Sistem bo upošteval in, kadar bo to primerno, povezoval obstoječe in načrtovane nacionalne, evropske in globalne mehanizme spremljanja ter bo usklajen z ustreznimi mednarodnimi sporazumi.

2. Pri sklicevanju na gozdove v tej uredbi lahko države članice vključijo druga gozdnata zemljišča. Pri sklicevanju na gozdove v smislu gozdnih požarov v tej uredbi lahko države članice poleg teh vključijo tudi druga zemljišča.

3. V Franciji ta sistem ne velja za čezmorske departmaje.

Člen 2

1. Sistem predvideva ukrepe za:

(a) spodbujanje usklajenega zbiranja podatkov, ravnanja z njimi in njihovega ocenjevanja;

(b) izboljšanje vrednotenja podatkov in spodbujanje celovitega vrednotenja na ravni Skupnosti;

(c) izboljšanje kakovosti podatkov in informacij, zbranih v okviru sistema;

(d) nadaljnje razvijanje dejavnosti spremljanja v sistemu;

(e) izboljšanje razumevanja gozdov in zlasti vpliva naravnih in antropogenih obremenitev;

(f) proučevanje dinamike gozdnih požarov in njihovih vzrokov ter vplivov na gozdove;

(g) razvoj kazalnikov in metodologij za oceno tveganja pri večkratni obremenitvi gozdov v času in prostoru.

2. Ukrepi, določeni v odstavku 1, dopolnjujejo raziskovalne programe Skupnosti.

Člen 3

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) "gozd" pomeni zemljišče z zastrtostjo drevja (ali z enakovredno stopnjo poraščenosti) nad 10 % in površino, ki je večja od 0,5 ha. Drevesa morajo v času zrelosti doseči najmanj 5 m višine in situ. Lahko ga sestavljajo bodisi sklenjene gozdne tvorbe, v katerih drevesa različnih slojev in podrast pokrivajo velik delež tal, bodisi nesklenjene gozdne tvorbe s strnjenim pokrovom rastlinja, v katerih zastrtost z drevjem presega 10 %. Mladi naravni sestoji in vsi nasadi, osnovani v gozdarske namene, ki še niso dosegli 10 % gostote krošenj ali višine dreves 5 m, so vključeni v gozd, kakor tudi površine, ki ponavadi tvorijo del gozdne površine, ki so začasno nezarasle zaradi posegov človeka ali naravnih vzrokov, vendar se zanje pričakuje, da bodo ogozdene. Opredelitev pojma "gozd" vključuje: gozdne drevesnice in semenske plantaže, ki tvorijo sestavni del gozda;gozdne ceste, izkrčene predele, protipožarne preseke in druge manjše vrzeli znotraj gozda;gozdove v narodnih parkih, naravnih rezervatih in drugih zavarovanih območjih, na primer zaradi posebnega okoljskega, znanstvenega, zgodovinskega, kulturnega ali duhovnega interesa; protivetrni in ostali zaščitni pasovi dreves s površino nad 0,5 ha in širino nad 20 m. Vključeni so nasadi kavčukovcev in gozdovi hrasta plutovca. Vendar, opredelitev pojma "gozd" izključuje: zemljišče, ki se v glavnem uporablja za kmetijske namene;

(b) "drugo gozdnato zemljišče" pomeni bodisi zemljišče z drevesno zastrtostjo (ali z enakovredno stopnjo poraščenosti) od 5 % do 10 % dreves, ki lahko v času zrelosti dosežejo višino 5 m in situ, bodisi z drevesno zastrtostjo (ali z enakovredno stopnjo poraščenosti) nad 10 %, ko gre za drevesa, ki v času zrelosti ne morejo doseči višine 5 m in situ (npr. pritlikava ali zakrnela drevesa), in grmičevjem ali grmovjem. Opredelitev pojma "drugo gozdnato zemljišče" izključuje: površine z drevesno, grmovno ali grmičasto zastrtostjo, kot je bila opisana zgoraj, vendar s površino manj kakor 0,5 ha in širino 20 m, in so uvrščena pod "drugo zemljišče"; zemljišče, ki se v glavnem uporablja za kmetijske namene;

(c) "drugo zemljišče" pomeni zemljišče, ki ni razvrščeno kot gozd ali drugo gozdnato zemljišče, kakor je opredeljeno v tej uredbi, in ki je po nacionalni zakonodaji vseeno vključeno v statistične podatke o gozdnih požarih. Tako območje lahko vključuje resave, pušče ali kmetijsko zemljišče, ki leži poleg gozda ali je z njim obkroženo;

(d) "gozdni požar" pomeni ogenj, ki izbruhne ter se razširi v gozdu in drugem gozdnatem zemljišču ali ki izbruhne na drugem zemljišču ter se širi v gozd in drugo gozdnato zemljišče. Opredelitev pojma "gozdni požar" izključuje: predpisan ali nadzorovano zažiganje, ponavadi z namenom zmanjšanja ali uničenja količine nakopičenega goriva na tleh;

(e) "geografsko opredeljeno" pomeni sklicevanje na določeno geografsko območje, znotraj katerega se zbirajo podatki ali druge informacije. Območje, na katerega se sklicuje, je lahko večje od območja ali mesta, s katerega se zbirajo podatki/informacije, na primer, da bi zagotovili anonimnost v zvezi z virom zbranih podatkov/informacij.

ODDELEK 2 Spremljanje ter orodja za izboljšanje in razvoj sistema

Člen 4

1. Temelječ na dosežkih iz Uredbe (EGS) št. 3528/86, ta sistem:

(a) nadaljuje in nadalje razvija sistematično mrežo opazovalnih točk, da bi lahko izvajali periodične popise z namenom zbiranja reprezentativnih informacij o stanju gozdov;

(b) nadaljuje in nadalje razvija sistematično mrežo opazovalnih ploskev, na katerih se izvaja intenzivno in stalno spremljanje gozdov.

2. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 5

1. Temelječ na dosežkih iz Uredbe (EGS) št. 2158/92, ta sistem nadaljuje in nadalje razvija informacijski sistem, da bi lahko zbrali primerljive informacije o gozdnih požarih na ravni Skupnosti.

2. Sistem državam članicam omogoča, da izvedejo študije za proučitev vzrokov in dinamike gozdnih požarov ter njihovih vplivov na gozdove. Navedene študije dopolnjujejo dejavnosti in ukrepe v zvezi z gozdnimi požari, izvedene v skladu z Odločbo 1999/847/ES, Uredbo (ES) št. 1257/1999 in Uredbo (EGS) št. 1615/89.

Poleg tega se bodo kampanje za ozaveščanje in posebno usposabljanje posrednikov, vključenih v protipožarno posredovanje, do 31. decembra 2005 v skladu s členom 13(1) financirali posebej, razen če taki ukrepi niso vključeni v programe za razvoj podeželja.

3. Ukrepi preprečevanja gozdnih požarov, ki so bili v okviru Uredbe (EGS) št. 2158/92 upravičeni do podpore, se financirajo v skladu s členoma 12(2)b in 13(1), pod pogojem, da zanje ni podlage v Uredbi (ES) št. 1257/1999 in niso vključeni v nacionalne/regionalne programe za razvoj podeželja.

4. Države članice lahko na lastno željo sodelujejo pri ukrepih in dejavnostih iz odstavkov 1 in 2.

5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 in 2 se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 6

1. Za dosego ciljev, določenih v členu 1(1)(b), se sistem razvije na podlagi študij, preizkusov, demonstracijskih projektov, pilotnega testiranja in vzpostavitve novih dejavnosti spremljanja. Komisija razvije sistem v sodelovanju z državami članicami predvsem zato, da bi:

(a) bolje poznali stanje gozdov in drugih gozdnatih zemljišč ter povezave med njihovim stanjem ter naravnimi in antropogenimi obremenilnimi dejavniki;

(b) ocenili vpliv podnebnih sprememb na gozdove in druga gozdnata zemljišča, vključno z vplivi na njihovo biotsko raznovrstnost ter njihovo povezavo z uskladiščenjem ogljika in tlemi;

(c) ob upoštevanju ustreznih obstoječih kazalnikov, opredelili ključne strukturne in funkcionalne ekosistemske elemente, ki se lahko uporabijo kot kazalniki za ocenjevanja stanja in trendov biotske raznovrstnosti v gozdovih ter varovalnih funkcij gozdov.

2. Države članice lahko sočasno z ukrepi, določenimi v odstavku 1, na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo izvedejo študije, preizkuse, demonstracijske projekte ali poskusno obdobje spremljanja.

3. Ukrepi, določeni v odstavkih 1 in 2, pomagajo opredeliti možnosti za uvedbo novih dejavnosti spremljanja v okviru sistema, ki bi lahko občutno prispevale k zadovoljitvi potreb informiranja in spremljanja na področjih, navedenih v členu 1(1)(b). Izvajanje teh dejavnosti se šteje za del pregleda iz člena 18. Pri razvijanju sistema Komisija upošteva znanstvene ter finančne potrebe in omejitve.

4. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 in 2 in 3, vključno s sklepi glede izvajanja novih dejavnosti spremljanja, se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 7

1. Za dosego ciljev, določenih v členu 1(1)(c), in poleg ukrepov, določenih v členu 6, Komisija izvede v tesnem sodelovanju z državami članicami študije, preizkuse in demonstracijske projekte, da bi:

(a) spodbudila usklajeno zbiranje podatkov, ravnanje z njimi in njihovo ocenjevanje na ravni Skupnosti;

(b) izboljšala vrednotenje podatkov na ravni Skupnosti;

(c) izboljšala kakovost podatkov in informacij, zbranih v okviru sistema.

2. Za uresničevanje ciljev, določenih v členu 1(1)(c), in poleg ukrepov, določenih v členu 6, lahko države članice v svoje nacionalne programe vključijo študije, preizkuse in demonstracijske projekte na tistih področjih, ki so opredeljena v odstavku 1.

3. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

ODDELEK 3 Nacionalni programi, usklajevanje in sodelovanje

Člen 8

1. Dejavnosti, predvidene v členih 4, 5, 6(2) in (3) ter 7(2), se izvajajo v okviru nacionalnih programov, ki jih države članice pripravijo za obdobja dveh let.

2. Nacionalne programe je treba predložiti Komisiji v 60-ih dneh po začetku veljavnosti te uredbe in nato pred 1. novembrom v letu pred datumom začetka vsakega triletnega obdobja.

3. Države članice prilagodijo svoje nacionalne programe na podlagi odobritve Komisije, zlasti zaradi možnosti razširitve dejavnosti spremljanja, razvite v skladu s členom 6, kadar se ta uvede.

4. Nacionalne programe, predložene Komisiji, spremlja predhodno vrednotenje. Države članice opravijo vmesno vrednotenje na koncu tretjega leta obdobja, navedenega v členu 12, in naknadno vrednotenje na koncu navedenega obdobja.

5. Komisija se na podlagi predloženih nacionalnih programov ali na podlagi odobrenih prilagoditev teh nacionalnih programov odloči o finančnih prispevkih k upravičenim stroškom.

6. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 5 se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2), ob upoštevanju nacionalnih, evropskih in mednarodnih mehanizmov spremljanja, da bi se tako izognili vsakršni dodatni administrativni obremenitvi.

Člen 9

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami usklajuje, spremlja in razvija sistem ter o njem poroča, zlasti Stalnemu odboru za gozdarstvo.

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami oceni podatke na ravni Skupnosti in zagotovi vrednotenje zbranih podatkov in informacij na ravni Skupnosti v skladu s členom 15.

3. Komisija ustanovi znanstveno svetovalno skupino, ki pomaga Stalnemu odboru za gozdarstvo pri pripravi njegovega dela, zlasti pri razvoju sistema v skladu s členom 6.

4. Za izpolnjevanje nalog, določenih v odstavkih 1 in 2, Komisija v okviru Skupnega raziskovalnega centra ustanovi znanstveni usklajevalni organ in se lahko posvetuje z raziskovalnimi ustanovami in strokovnjaki ali z njimi sklene pogodbo, ob polnem upoštevanju vrste različnih gozdnih ekosistemov v Skupnosti.

5. Pri izpolnjevanju nalog poročanja, določenih v odstavku 1, Komisiji pomaga Evropska agencija za okolje.

6. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 3 se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 10

1. Da bi uskladili dejavnosti iz členov 4, 5 in 6(3) ter zagotovili primerljivost podatkov, bodo v priročnikih podrobno navedeni obvezni in neobvezni parametri ter določene metode spremljanja in oblike podatkov, ki se uporabljajo pri posredovanju podatkov. Priročniki morajo temeljiti na obstoječih sistemih, kadar so ti dosegljivi in primerni.

2. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 11

1. V okviru ciljev, določenih v členu 1, Komisija in države članice sodelujejo ter pospešujejo sinergije z drugimi organi na mednarodni ali vseevropski ravni, da bi tako spodbujali ohranjanje in varstvo gozdov v korist trajnostnega razvoja.

2. V smislu člena 4 Komisija sodeluje z MPS gozdovi pri izpolnjevanju obveznosti, določenih v okviru Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje.

3. Za namen sodelovanja iz odstavkov 1 in 2 lahko Skupnost podpira naslednje dejavnosti:

(a) vzpostavitev ustreznih povezav z znanstvenim usklajevalnim organom;

(b) študije in vrednotenje podatkov.

ODDELEK 4 Obdobje izvajanja in finančni vidiki

Člen 12

1. Sistem se izvaja v obdobju štirih let, od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2006.

2. Za namene sistem je najvišja finančna podpora Skupnosti za upravičene stroške nacionalnih programov določena, kakor sledi:

(a) za dejavnosti, ki se izvajajo po členu 4: 50 %;

(b) za dejavnosti, ki se izvajajo po členu 5: 50 %;

(c) za dejavnosti, ki se izvajajo po členu 6(2): 75 %;

(d) za dejavnosti, ki se izvajajo po členu 6(3): 50 %;

(e) za dejavnosti, ki se izvajajo po členu 7(2): 50 %.

3. Komisija plača prispevek Skupnosti k upravičenim stroškom državam članicam.

4. Odhodke držav članic, ki izvajajo nacionalne programe, ki jih je odobrila Komisija, bodo izjemoma upravičeni do sofinanciranja, če so bili navedeni ukrepi uvedeni po 1. januarju 2003 in pred začetkom veljavnosti te uredbe, pod pogojem, da ti ukrepi še niso bili zaključeni v času, ko se je Komisija odločila glede nacionalnih programov.

5. Komisija financira dejavnosti, ki se izvajajo v okviru členov 6(1), 7(1) ter 9(1), (2) in (4), v skladu z veljavnimi pravili za javna naročila.

6. Komisija lahko Evropski agenciji za okolje zagotovi finančni prispevek za izpolnjevanje nalog, določenih s členoma 9(5) in 18.

7. Komisija lahko financira dejavnosti znanstvene svetovalne skupine iz člena 9(3) za izpolnjevanje nalog, določenih v podrobnih pravilih.

8. Skupnost lahko zagotovi prispevek za MPS gozdovi, da bi lahko izpolnila obveznosti Skupnosti, določene s členom 11(2).

Člen 13

1. Finančni okvir za izvajanje sistema v obdobju 2003 do 2006 je 61 milijonov evrov, od katerih se 9 milijonov evrov lahko uporabi za ukrepe preprečevanja požarov.

2. Finančna sredstva, določena v odstavku 1, se povečajo v primeru pristopa novih držav članic k Evropski uniji.

3. Letno dodeljena proračunska sredstva odobri organ za izvrševanje proračuna v okviru letnega proračunskega postopka in finančnega načrta.

ODDELEK 5 Izvajanje, poročanje držav članic, Stalni odbor za gozdarstvo

Člen 14

1. Države članice imenujejo organe, pristojne za upravljanje dejavnosti, vključenih v odobrene nacionalne programe, na podlagi finančne in operativne zmogljivosti teh organov. Navedeni organi so lahko državne uprave ali drugi subjekti, ki jih odobri Komisija kot zasebne subjekte z nalogami v javnem interesu, ki imajo zagotovljena ustrezna finančna jamstva in ustrezajo pogojem, predvidenim s podrobnimi pravili za izvajanje tega odstavka.

2. Ne glede na obstoječe pristojne organe oblasti morajo države članice imenovati organe oblasti in agencije, pooblaščene za izvajanje ukrepov, ki so bili sprejeti v skladu s to uredbo.

3. Države članice so odgovorne za racionalno in učinkovito upravljanje s prispevkom Skupnosti. V ta namen morajo sprejeti ukrepe, ki so potrebni da:

(a) se zagotovi, da se dejavnosti, ki jih financira Skupnost, dejansko izvajajo in da se izvedejo na pravilen način, pri čemer je zagotovljena vidnost prispevka Skupnosti;

(b) se preprečijo kakršne koli nepravilnosti;

(c) izterjajo plačila, zapravljena zaradi nepravilnosti ali malomarnosti;

(d) se zagotovi, da imajo organi, navedeni v odstavku 1, pravilne notranje upravljavske in nadzorne sisteme;

(e) zagotovitev, da države članice jamčijo za organe, ki so navedeni v odstavku 1, kadar ti niso javni subjekti.

4. Države članice Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije in storijo vse potrebno za olajšanje preverjanja, vključno s pregledi Komisije ali Evropskega računskega sodišča na kraju samem, za katere Komisija meni, da so primerni za namene upravljanja financiranja Skupnosti. Države članice obvestijo Komisijo o vsem, kar je bilo storjeno v ta namen.

5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 15

1. Države članice prek imenovanih organov in agencij Komisiji letno posredujejo podatke, ki so bili zbrani v okviru sistema, skupaj s poročilom o njih.

Podatki so geografsko opredeljeni in preneseni Komisiji prek računalniških telekomunikacij in/ali elektronske tehnologije. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami določi obliko in podrobnosti, ki so potrebne za tak prenos.

2. Države članice aktivno širijo podatke, ki so bili zbrani, na podlagi enotnih oblik in standardov ter prek elektronskih geografsko opredeljenih zbirk podatkov, ki bodo upravljane v skladu z načeli Aarhuške konvencije in ustreznih določb Skupnosti o dostopu do okoljskih informacij.

3. Da bi spodbudili vrednotenje podatkov in z uporabo podatkov pridobili najvišjo možno dodano vrednost, pravica Komisije do uporabe in širjenja podatkov v skladu z načeli Aarhuške konvencije ter ustreznih določb Skupnosti o dostopu do okoljskih informacij ni omejena. Pri vsakem takem širjenju podatkov, ki so bili zbrani od držav članic, je treba države članice navesti kot vir.

4. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 16

1. Vsaka država članica pripravi poročilo o nacionalnem položaju v zvezi s stanjem gozdov, zlasti na podlagi dejavnosti, določenih s členom 4(1).

Poročilo je treba poslati Komisiji najpozneje do 31. decembra 2005.

2. Vsaka država članica, ki sodeluje v dejavnostih, določenih s členom 5, pripravi poročilo o nacionalnem položaju v zvezi z vplivom požarov na gozdove.

Poročilo je treba poslati Komisiji vsako leto najpozneje do 31. decembra, od leta 2003 naprej.

3. Vsaka država članica pripravi poročilo o nacionalnem položaju v zvezi z zadevami, ki jih pokrivajo dejavnosti spremljanja iz člena 6(3), kadar so te uvedene.

Smernice za poročanje in obdobje poročanja se določijo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 17

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za gozdarstvo.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na dva meseca.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

ODDELEK 6 Poročanje Komisije, pregled, države kandidatke

Člen 18

V šest mesecih po izteku roka za predložitev poročil iz člena 16(1) Komisija ob upoštevanju vseh poročil, poslanih v skladu s členom 16, s pomočjo Evropske agencije za okolje predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju sistema, v katerem je pregled učinkovitosti sistema, kar je podlaga za sprejem odločitve o nadaljevanju teh dejavnosti po letu 2006. Nato je Komisija pozvana, da predloži ustrezen predlog.

Člen 19

Pred iztekom obdobja iz člena 12(1) mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju sistema, ob upoštevanju poročila iz člena 18.

Člen 20

Sistema se lahko udeležijo:

(a) države kandidatke srednje in vzhodne Evrope v skladu s pogoji, določenimi v Evropskih sporazumih, protokolih k tem sporazumom in v sklepih zadevnih pridružitvenih svetov;

(b) Ciper in Turčija na podlagi dvostranskih sporazumov, sklenjenih s tema državama;

(c) druge evropske države, neobvezno in na lastne stroške.

Člen 21

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2003.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. novembra 2003

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

G. Alemanno

[1] UL C 20 E, 28.1.2003, str. 67.

[2] UL C 85, 8.4.2003, str. 83.

[3] UL C 128, 29.5.2003, str. 41.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 13. junija 2003 (UL C 233 E, 30.9.2003, str. 1), stališče Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 6. novembra 2003.

[5] UL C 56, 26.2.1999, str. 1.

[6] UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

[7] UL L 326, 21.11.1986, str. 2. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 804/2002 (UL L 132, 17.5.2002, str. 1).

[8] UL L 217, 31.7.1992, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 805/2002 (UL L 132, 17.5.2002, str. 3).

[9] UL L 327, 21.12.1999, str. 53.

[10] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[11] UL L 165, 15.6.1989, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1100/98 (UL L 157, 30.5.1998, str. 10).

[12] UL L 165, 15.6.1989, str. 14.

[13] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[14] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------