32002L0041

Direktiva Komisije 2002/41/ES z dne 17. maja 2002 o prilagoditvah Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/1/ES o največji konstrukcijsko določeni hitrosti, največjem navoru in največji nazivni moči motorja dvo- oziroma trikolesnih motornih vozil tehničnemu napredku

Uradni list L 133 , 18/05/2002 str. 0017 - 0020
CS.ES poglavje 13 zvezek 29 str. 473 - 476
ET.ES poglavje 13 zvezek 29 str. 473 - 476
HU.ES poglavje 13 zvezek 29 str. 473 - 476
LT.ES poglavje 13 zvezek 29 str. 473 - 476
LV.ES poglavje 13 zvezek 29 str. 473 - 476
MT.ES poglavje 13 zvezek 29 str. 473 - 476
PL.ES poglavje 13 zvezek 29 str. 473 - 476
SK.ES poglavje 13 zvezek 29 str. 473 - 476
SL.ES poglavje 13 zvezek 29 str. 473 - 476


Direktiva Komisije 2002/41/ES

z dne 17. maja 2002

o prilagoditvah Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/1/ES o največji konstrukcijsko določeni hitrosti, največjem navoru in največji nazivni moči motorja dvo- oziroma trikolesnih motornih vozil tehničnemu napredku

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/61/EGS z dne 30. junija 1992 o homologaciji dvo- ali trikolesnih motornih vozil [1], nazadnje spremenjene z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/7/ES [2], zlasti člena 16 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/1/ES z dne 2. februarja 1995 o največji konstrukcijsko določeni hitrosti, največjem navoru in največji nazivni moči motorja dvo- oziroma trikolesnih motornih vozil [3], zlasti člena 4 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva 95/1/ES je ena od posamičnih direktiv o postopku ES-homologacije, uvedenem z Direktivo 92/61/EGS. Zato se določbe Direktive 92/61/EGS o sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah za vozila uporabljajo tudi v Direktivi 95/1/ES.

(2) Zaradi zagotovitve brezhibnega delovanja celotnega sistema homologacije je treba pojasniti ali dopolniti določene zahteve Direktive 95/1/ES.

(3) V ta namen je treba določiti vrednosti, ki jih je treba vnesti v poročilo o preskusu zaradi zagotovitve dosledne uporabe Direktive 95/1/ES pri mopedih, motornih kolesih in trikolesih z motorji na prisilni vžig ter dvo- oziroma trikolesnih motornih vozilih z motorji na kompresijski vžig.

(4) Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Direktivo 95/1/ES.

(5) Ukrepi, predvideni v tej direktivi, so skladni z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku, ustanovljenega na podlagi člena 13 Direktive Sveta 70/156/EGS [4], nazadnje spremenjene z Direktivo Komisije 2001/116/ES [5] –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloge Direktive 95/1/ES se spremenijo skladno s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Od 1. julija 2003 države članice ne smejo zaradi razlogov v zvezi z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, največjim navorom in največjo nazivno močjo motorja:

- zavrniti podelitve ES-homologacije za tip dvo- ali trikolesnega motornega vozila ali

- prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe dvo- in trikolesnih motornih vozil,

če največja konstrukcijsko dovoljena hitrost, največji navor in največja nazivna moč motorja izpolnjujejo zahteve Direktive 95/1/ES, spremenjene s to direktivo.

2. Od 1. januarja 2004 morajo države članice zavrniti podelitev ES-homologacije za nove tipe dvo- in trikolesnih motornih vozil zaradi razlogov v zvezi z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, največjim navorom in največjo nazivno močjo motorja, če niso izpolnjene zahteve Direktive 95/1/ES, spremenjene s to direktivo.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. maja 2002

Za Komisijo

Erkki Liikanen

Član Komisije

[1] UL L 225, 10.8.1992, str. 72.

[2] UL L 106, 3.5.2000, str. 1.

[3] UL L 52, 8.3.1995, str. 1.

[4] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[5] UL L 18, 21.1.2002, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Priloge Direktive 95/1/ES se spremenijo kakor sledi:

1. Priloga I se spremeni kakor sledi:

(a) v točki 5 se druga vrstica nadomesti z naslednjim:

"Atmosferski tlak: 97 ± 10 kPa."

(b) v točki 5 se peta vrstica nadomesti z naslednjim:

"Povprečna hitrost vetra, izmerjena 1 m nad tlemi: < 3 m/s, z dovoljenimi največjimi vrednostmi < 5 m/s."

2. Priloga II se spremeni kot sledi:

(a) v Dodatku 1, točka 3.1.2, tabela 1, se prvi stavek v opombi 1. nadomesti z naslednjim:

"Hladilnik, ventilator, naprava za usmerjanje zraka, vodna črpalka in termostat morajo biti nameščeni na preskusni napravi kolikor je mogoče v enakih medsebojnih legah, kakor da bi bili vgrajeni na vozilu. Če so hladilnik, ventilator, naprava za usmerjanje zraka, vodna črpalka in/ali termostat nameščeni na preskusni napravi drugače kakor na vozilu, je treba opisati njihovo namestitev na preskusni napravi in to navesti v poročilu o preskusu."

(b) v Dodatku 1 se točka 4.1 nadomesti z naslednjim:

"4.1 Definicija faktorjev α1 in α2

To sta faktorja, s katerima je treba pomnožiti izmerjeni navor in moč motorja, da se dobita navor in moč motorja ob upoštevanju izkoristka pri preskusih uporabljenega prenosa moči (faktor α2) in da se prilagodita referenčnim atmosferskim pogojem, kakor so določeni v 4.2.1 (faktor α1).

Korekcijska enačba za moč je:

P

= α

·α

· P

kjer je:

P0 = korigirana moč (tj. moč pri referenčnih pogojih na koncu glavne gredi)

α1 = korekcijski faktor za referenčne atmosferske pogoje

α2 = korekcijski faktor za izkoristek prenosa moči

P = izmerjena moč (opažena moč)."

(c) v Dodatku 1 se točka 4.3 nadomesti z naslednjim:

"4.3 Določanje korekcijskih faktorjev

4.3.1 Določanje faktorja α2

- Če je merilna točka na koncu glavne gredi, ima ta faktor vrednost 1.

- Če merilna točka ne leži na koncu glavne gredi, je treba ta faktor izračunati po enačbi:

+++++ TIFF +++++

kjer je nt izkoristek prenosa moči med glavno gredjo in merilno točko.

Ta izkoristek prenosa moči nt se določi z množenjem izkoristkov nj posameznih sestavnih delov prenosa moči:

nt = n

·n

·…·n

Izkoristek nj posameznih sestavnih delov prenosa moči je prikazan v naslednji tabeli:

Tip | Izkoristek |

| |

Zobnik | Ravno ozobljenje | 0,98 |

Vijačno ozobljenje | 0,97 |

Stožčasto ozobljenje | 0,96 |

Veriga | Veriga z valjčki | 0,95 |

Tiha zobata veriga | 0,98 |

Pogonski jermen | Zobati jermen | 0,95 |

Klinasti jermen | 0,94 |

Hidravlična sklopka ali konverter | Hidravlična sklopka [1] | 0,92 |

Hidravlični konverter [1] | 0,92 |

4.3.2 Določanje faktorja α1 [2]

4.3.2.1 Definicija fizikalnih velikosti T, Ps za korekcijske faktorje α1

T = absolutna temperatura vsesanega zraka

Ps = atmosferski tlak (suh) v kilopaskalih (kPa), tj. skupni zračni tlak minus tlak vodne pare.

4.3.2.2 Faktor α1

Korekcijski faktor α1 se določi po naslednji enačbi:

+++++ TIFF +++++

Ta enačba velja samo, če je:

0,93 ≤ α

≤ 1,07

Če so mejne vrednosti presežene, je treba v poročilu o preskusu navesti dobljeno korigirano vrednost in natančno opisati pogoje preskušanja (temperaturo in tlak)."

(d) v Dodatku 1 se točki 4.4 in 4.5 črtata;

(e) v Dodatku 1, točka 6.1, se navedba "1,5 %" nadomesti s "3 %";

(f) v Dodatku 2, točka 3.1.2, tabela 1, se prvi stavek opombe nadomesti z naslednjim:

"Hladilnik, ventilator, naprava za usmerjanje zraka, vodna črpalka in termostat morajo biti nameščeni na preskusni napravi kolikor je mogoče v enakih medsebojnih legah, kakor da bi bili vgrajeni na vozilu. Če so hladilnik, ventilator, naprava za usmerjanje zraka, vodna črpalka in/ali termostat nameščeni na preskusni napravi drugače kakor na vozilu, je treba opisati njihovo namestitev na preskusni napravi in to navesti v poročilu o preskusu."

(g) v Dodatku 2 se točka 4.1 nadomesti z naslednjim:

"4.1 Definicija faktorjev α1 in α2

To sta faktorja, s katerima je treba pomnožiti izmerjeni navor in moč motorja, da se dobita navor in moč motorja ob upoštevanju izkoristka pri preskusih uporabljenega prenosa moči (faktor α2) in da se prilagodita referenčnim atmosferskim pogojem, kakor so določeni v 4.2.1 (faktor α1).

Korekcijska enačba za moč je:

P

= α

·α

· P

kjer je:

P0 = korigirana moč (tj. moč pri referenčnih pogojih na koncu glavne gredi)

α1 = korekcijski faktor za referenčne atmosferske pogoje

α2 = korekcijski faktor za izkoristek prenosa moči

P = izmerjena moč (opažena moč)."

(h) v Dodatku 3, točka 3.1.3, tabela 1, se prvi stavek opombe (5). nadomesti z naslednjim:

"Hladilnik, ventilator, naprava za usmerjanje zraka, vodna črpalka in termostat morajo biti nameščeni na preskusni napravi kolikor je mogoče v enakih medsebojnih legah, kakor da bi bili vgrajeni na vozilu. Če so hladilnik, ventilator, naprava za usmerjanje zraka, vodna črpalka in/ali termostat nameščeni na preskusni napravi drugače kakor na vozilu, je treba opisati njihovo namestitev na preskusni napravi in to navesti v poročilu o preskusu."

(i) v Dodatku 3 se točka 4.1 nadomesti z naslednjim:

"4.1 Definicija faktorjev αd in α2

To sta faktorja, s katerima je treba pomnožiti izmerjeni navor in moč motorja, da se dobita navor in moč motorja ob upoštevanju izkoristka pri preskusih uporabljenega prenosa moči (faktor α2) in da se prilagodita referenčnim atmosferskim pogojem, kakor so določeni v 4.2.1 (faktor αd).

Korekcijska enačba za moč je:

P

= α

·α

· P

kjer je:

P0 = korigirana moč (tj. moč pri referenčnih pogojih na koncu glavne gredi)

αd = korekcijski faktor za referenčne atmosferske pogoje

α2 = korekcijski faktor za izkoristek prenosa moči (glej Dodatek 2, točka 4.3.1)

P = izmerjena moč (opažena moč)."

(j) v Dodatku 3, točka 4.4, se naslov nadomesti z naslednjim:

"4.4 Določanje korekcijskega faktorja αd (1)"

.

[1] "Če ni blokiran.

[2] Preskusi se lahko opravljajo v klimatiziranih preskuševalnih prostorih, kjer je mogoče regulirati atmosferske pogoje.

--------------------------------------------------