Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 27. junija 2001

o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

skladno s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [4], in glede na skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 21. marca 2001,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V členu 174 Pogodbe je določeno, da mora okoljska politika Skupnosti prispevati med drugim k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju zdravja ljudi ter preudarni in varčni rabi naravnih virov ter temeljiti na previdnostnem načelu. V členu 6 Pogodbe je določeno, da morajo biti zahteve varstva okolja vključene v opredelitev politik in dejavnosti Skupnosti, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja.

(2) Peti program varstva okolja: Na poti k trajnosti – Program Evropske skupnosti za politiko in ukrepanje v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem [5], dopolnjen s Sklepom Sveta št. 2179/98/ES [6] o njegovem ponovnem pregledu, potrjuje pomembnost presojanja verjetnih okoljskih vplivov načrtov in programov.

(3) Konvencija o biološki raznovrstnosti zahteva, da pogodbenice, kolikor je mogoče in kakor je primerno, vključijo ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti v ustrezne sektorske ali medsektorske načrte in programe.

(4) Okoljska presoja je pomembno orodje za vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje nekaterih načrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje v državah članicah, ker zagotavlja, da se taki vplivi izvajanja načrtov in programov upoštevajo med njihovo pripravo in pred sprejetjem.

(5) Uvedba postopkov okoljske presoje na ravni načrtovanja in programiranja naj bi koristila podjetjem z zagotavljanjem doslednejšega okvira za delovanje z vključevanjem ustreznih okoljskih informacij v odločanje. Vključitev širšega izbora dejavnikov v odločanje naj bi prispevala k trajnostnejšim in učinkovitejšim rešitvam.

(6) Različni sistemi okoljske presoje v državah članicah naj bi vsebovali vrsto skupnih postopkovnih zahtev, ki so potrebni za prispevanje k visoki ravni varstva okolja.

(7) Konvencija Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o presoji čezmejnih vplivov na okolje z dne 25. februarja 1991, ki se uporablja za države članice, pa tudi za druge države, spodbuja pogodbenice konvencije, da uporabljajo njena načela tudi pri načrtih in programih; na drugem zasedanju pogodbenic konvencije 26. in 27. februarja 2001 v Sofiji je bilo odločeno, da se pripravi pravno zavezujoč protokol o strateški okoljski presoji, ki bo dopolnjeval obstoječe predpise o presoji čezmejnih vplivov na okolje, zato da se morda sprejme ob 5. ministrski konferenci "Okolje za Evropo" na izrednem zasedanju pogodbenic konvencije, ki je načrtovana za maj 2003 v Kijevu, Ukrajina. Sistemi za okoljsko presojo načrtov in programov, ki delujejo v Skupnosti, naj bi zagotovili ustrezna čezmejna posvetovanja, kadar je verjetno, da bo izvajanje načrta ali programa, ki se pripravlja v eni državi članici, znatno vplivalo na okolje druge države članice. Informacije o načrtih in programih s znatnimi vplivi na okolje drugih držav naj bi se sporočale med državami članicami in temi drugimi državami na podlagi vzajemnosti in enakosti v ustreznem pravnem okviru.

(8) Treba je torej ukrepati na ravni Skupnosti, da se opredeli minimalni okvir okoljske presoje, ki bo določal splošna načela sistema okoljske presoje in prepustil podrobnosti državam članicam ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Ukrepanje Skupnosti naj ne bi presegalo tistega, kar je nujno za doseganje ciljev iz Pogodbe.

(9) Ta direktiva je postopkovne narave in njene zahteve naj bi se vključile bodisi v obstoječe postopke v državah članicah bodisi v postopke, uvedene posebej v ta namen. Da bi države članice preprečile podvajanje presoje, naj bi, kadar je to primerno, upoštevale dejstvo, da se bo presoja izvedla na različnih ravneh hierarhije načrtov in programov.

(10) Vsi načrti in programi, ki se pripravijo za več sektorjev in določajo okvir za prihodnje soglasje za izvedbo projektov iz prilog I in II Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje [7], ter vsi načrti in programi, pri katerih je bilo ugotovljeno, da je zanje potrebna presoja skladno z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst [8], bodo verjetno znatno vplivali na okolje in praviloma naj bi se zanje izvedla sistematska okoljska presoja. Kadar načrti in programi opredeljujejo rabo majhnih območij na lokalni ravni ali pomenijo le manjše spremembe prej navedenih načrtov in programov, naj bi se presojali le, kadar države članice ugotovijo, da bodo verjetno znatno vplivali na okolje.

(11) Drugi načrti in programi, ki določajo okvir za prihodnje soglasje za izvedbo projektov, morda ne bodo znatno vplivali na okolje v vseh primerih in naj bi se presojali le, kadar države članice ugotovijo, da bodo verjetno tako vplivali.

(12) Pri takem odločanju naj bi države članice upoštevale ustrezna merila iz te direktive.

(13) Za nekatere načrte in programe ta direktiva ne velja zaradi njihovih posebnih značilnosti.

(14) Kadar ta direktiva predpisuje presojo, je treba pripraviti okoljsko poročilo z ustreznimi informacijami, določenimi v tej direktivi, s katerimi se opredelijo, opišejo in ovrednotijo verjetni znatni okoljski vplivi izvajanja načrta ali programa ter primerne druge možnosti, ki upoštevajo cilje in območje uporabe načrta ali programa; države članice naj bi sporočile Komisiji vse ukrepe, ki jih sprejmejo v zvezi s kakovostjo okoljskih poročil.

(15) Da bi se prispevalo k preglednejšemu odločanju in zagotovilo, da se za presojo priskrbijo celovite in zanesljive informacije, je treba predvideti posvetovanje z organi, pristojnimi za ustrezne okoljske naloge, in javnostjo med presojo načrtov in programov ter določitev takih rokov, ki dopuščajo dovolj časa za posvetovanja, skupaj z izrekanjem mnenja.

(16) Kadar je verjetno, da bo izvajanje načrta ali programa, pripravljenega v eni državi članici, znatno vplivalo na okolje drugih držav članic, naj bi se zagotovilo, da se zadevne države članice posvetujejo ter da so ustrezni organi in javnost obveščeni in lahko podajo svoje mnenje.

(17) Okoljsko poročilo in mnenja, ki jih podajo ustrezni organi in javnost, ter izidi kakršnega koli čezmejnega posvetovanja naj bi se upoštevali med pripravljanjem načrta ali progama in preden je ta sprejet ali vložen v zakonodajni postopek.

(18) Države članice naj bi zagotovile, da so potem, ko je načrt ali program sprejet, ustrezni organi in javnost o tem obveščeni in da so jim dane na voljo ustrezne informacije.

(19) Kadar je obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje predpisana hkrati v tej direktivi in drugi zakonodaji Skupnosti, kakršne so Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic [9], Direktiva 92/43/EGS ali Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepanje Skupnosti na področju vodne politike [10], lahko države članice, zato da preprečijo podvajanje presoje, predvidijo usklajene ali skupne postopke, ki izpolnjujejo zahteve ustrezne zakonodaje Skupnosti.

(20) Komisija naj bi pripravila prvo poročilo o uporabi in učinkovitosti te direktive pet let po začetku njene veljavnosti, nato pa vsakih sedem let. Za nadaljnje vključevanje zahtev varstva okolja in ob upoštevanju pridobljenih izkušenj naj bi bili prvemu poročilu, če je to primerno, priloženi predlogi za spremembo te direktive, zlasti glede možnosti razširitve njenega področja uporabe na druga področja/sektorje ter druge vrste načrtov in programov –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilji

Cilj te direktive je zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoj, tako da se zagotovi skladno s to direktivo izvedena okoljska presoja nekaterih načrtov in programov, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

(a) "načrti in programi" pomenijo načrte in programe, vključno s tistimi, ki jih sofinancira Evropska Skupnost, ter vse njihove spremembe:

- ki jih pripravi in/ali sprejme organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali jih pripravi organ, sprejme pa jih parlament ali vlada v zakonodajnem postopku in

- ki so zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi;

(b) "okoljska presoja" pomeni pripravo okoljskega poročila, izvajanje posvetovanj, upoštevanje okoljskega poročila in izidov posvetovanj pri odločanju ter zagotovitev informacij o odločitvi skladno s členi 4 do 9;

(c) "okoljsko poročilo" pomeni del dokumentacije načrta ali programa, ki vsebuje informacije, zahtevane v členu 5 in Prilogi I;

(d) "javnost" pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb ter, skladno z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine.

Člen 3

Področje uporabe

1. Okoljska presoja v skladu s členi 4 do 9 se izvede pri načrtih in programih iz odstavkov 2 do 4, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje.

2. Ob upoštevanju odstavka 3 se okoljska presoja izvede za vse načrte in programe,

(a) ki so pripravljeni za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko, industrijo, promet, ravnanje z odpadki, upravljanje voda, telekomunikacije, turizem, prostorsko načrtovanje ali rabo zemljišč in ki določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov iz prilog I in II k Direktivi 85/337/EGS; ali

(b) pri katerih je bilo glede na možne vplive na območja ugotovljeno, da je zanje potrebna presoja skladno s členom 6 ali 7 Direktive 92/43/EGS.

3. Pri načrtih in programih iz odstavka 2, ki določajo rabo majhnih območij na lokalni ravni, ter pri manjših spremembah načrtov in programov iz odstavka 2 je okoljska presoja potrebna le, kadar države članice ugotovijo, da bodo verjetno znatno vplivali na okolje.

4. Države članice ugotovijo, ali je verjetno, da bodo načrti in programi, ki določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov in ki niso načrti in programi iz odstavka 2, znatno vplivali na okolje.

5. Države članice s preučevanjem vsakega primera posebej, z določanjem vrst načrtov in programov ali s kombinacijo obeh načinov ugotovijo, ali je verjetno, da bodo načrti ali programi iz odstavkov 3 in 4 znatno vplivali na okolje. Zato države članice v vseh primerih upoštevajo ustrezna merila iz Priloge II za zagotovitev, da so načrti in programi z verjetnimi znatnimi vplivi na okolje zajeti s to direktivo.

6. Pri preučevanju posameznih primerov ter določanju vrst načrtov in programov skladno z odstavkom 5 se je treba posvetovati z organi iz člena 6(3).

7. Države članice zagotovijo, da so vse njihove ugotovitve iz odstavka 5 javnosti dostopne skupaj z razlogi, zakaj okoljska presoja na podlagi členov 4 do 9 ni potrebna.

8. Ta direktiva ne velja za naslednje načrte in programe:

- načrti in programi, ki so namenjeni izključno obrambi države ali civilni zaščiti,

- finančni ali proračunski načrti in programi.

9. Ta direktiva ne velja za načrte in programe, ki se sofinancirajo v tekočih programskih obdobjih [11] za uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999 [12] in (ES) št. 1257/1999 [13].

Člen 4

Splošne obveznosti

1. Okoljska presoja iz člena 3 se izvede med pripravo načrta ali programa in preden se ta sprejme ali vloži v zakonodajni postopek.

2. Določila te direktive se prenesejo bodisi v obstoječe postopke za sprejemanje načrtov in programov v državah članicah bodisi v postopke, vpeljane za uskladitev s to direktivo.

3. Kadar so načrti in programi del hierarhije prostorskih aktov, države članice v preprečitev podvajanja presoje upoštevajo dejstvo, da se bo presoja skladno s to direktivo izvedla na različnih ravneh te hierarhije. Države članice med drugim za preprečitev podvajanja presoje uporabljajo člen 5(2) in (3).

Člen 5

Okoljsko poročilo

1. Kadar je na podlagi člena 3(1) zahtevana okoljska presoja, se pripravi okoljsko poročilo, v katerem so opredeljeni, opisani in ovrednoteni verjetni znatni vplivi izvajanja načrta ali programa na okolje in primerne druge možnosti, ki upoštevajo cilje in območje uporabe načrta ali programa. Informacije, ki jih je treba predložiti v ta namen, so določene v Prilogi I.

2. V okoljskem poročilu, pripravljenem na podlagi odstavka 1, se navedejo informacije, ki jih je smiselno zahtevati glede na trenutno znanje in metode presoje, glede na vsebino in natančnost načrta ali programa ter glede na to, na kateri stopnji odločanja je načrt ali progam in koliko je nekatere zadeve primerneje presojati na različnih ravneh tega procesa, da se prepreči podvajanje presoje.

3. Za zagotavljanje informacij iz Priloge I se lahko uporabijo ustrezne razpoložljive informacije o okoljskih vplivih načrtov in programov, ki so bile pridobljene na drugih ravneh odločanja ali na podlagi druge zakonodaje Skupnosti.

4. Pri odločanju o obsegu in natančnosti informacij, ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo, se je treba posvetovati z organi iz člena 6(3).

Člen 6

Posvetovanje

1. Osnutek načrta ali programa in okoljsko poročilo, pripravljeno v skladu s členom 5, morata biti dana na voljo organom iz odstavka 3 tega člena in javnosti.

2. Organom iz odstavka 3 in javnosti iz odstavka 4 je treba dovolj zgodaj dati učinkovito priložnost, da v ustreznih rokih podajo svoje mnenje o osnutku načrta ali programa in spremljajočem okoljskem poročilu, preden se načrt ali program sprejme ali vloži v zakonodajni postopek.

3. Države članice določijo organe, s katerimi se je treba posvetovati in ki jih bodo verjetno zadevali okoljski vplivi izvajanja načrtov in programov zaradi njihovih posebnih okoljskih nalog.

4. Države članice opredelijo pojem javnost za namene odstavka 2, vključno z javnostjo, ki jo bo ali bi jo lahko odločanje po tej direktivi prizadelo ali ki ima interes pri takem odločanju, skupaj z ustreznimi nevladnimi organizacijami, kakršne so organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja, in drugimi zadevnimi organizacijami.

5. Podrobno ureditev obveščanja organov in javnosti ter posvetovanja z njimi določijo države članice.

Člen 7

Čezmejna posvetovanja

1. Kadar država članica meni, da bo izvajanje načrta ali programa, ki se pripravlja za njeno ozemlje, lahko znatno vplivalo na okolje v drugi državi članici ali kadar slednja to zahteva, država članica, na katere ozemlju se načrt ali program pripravlja, posreduje kopijo osnutka načrta ali programa in ustreznega okoljskega poročila tej drugi državi članici, preden se načrt ali program sprejme ali vloži v zakonodajni postopek.

2. Kadar država članica skladno z odstavkom 1 prejme kopijo osnutka načrta ali programa in okoljskega poročila, sporoči drugi državi članici, ali se želi z njo posvetovati, preden se načrt ali program sprejme ali vloži v zakonodajni postopek, in v takem primeru se zadevne države članice posvetujejo o verjetnih čezmejnih okoljskih vplivih izvajanja načrta ali programa in ukrepih za zmanjšanje ali odpravljanje takih vplivov.

Kadar se skliče tako posvetovanje, se zadevne države članice dogovorijo o podrobni ureditvi, s katero zagotovijo, da so organi iz člena 6(3) in javnost iz člena 6(4) v državi članici, ki bo verjetno znatno prizadeta, obveščeni in da imajo možnost posredovati svoje mnenje v razumnem roku.

3. Kadar se morajo države članice skladno s tem členom posvetovati, se na začetku takega posvetovanja dogovorijo o razumnem času trajanja posvetovanja.

Člen 8

Odločanje

Okoljsko poročilo, pripravljeno na podlagi člena 5, mnenja, podana na podlagi člena 6, in izidi kakršnih koli čezmejnih posvetovanj na podlagi člena 7 se upoštevajo med pripravljanjem načrta ali progama in preden se ta sprejme ali vloži v zakonodajni postopek.

Člen 9

Obveščanje o odločitvi

1. Države članice zagotovijo, da so organi iz člena 6(3), javnost in vse države članice, s katero so bila opravljena posvetovanja po členu 7, obveščeni, ko se načrt ali program sprejme, in da so jim dani na voljo:

(a) načrt ali program, kakršen je bil sprejet;

(b) izjava, ki povzema, kako so bili v načrt ali program vključeni okoljski vidiki in kako so bili skladno s členom 8 upoštevani okoljsko poročilo, pripravljeno na podlagi člena 5, mnenja, podana na podlagi člena 6, in izidi posvetovanj, opravljenih na podlagi člena 7, ter razlogi, zakaj je bil sprejeti načrt ali program izbran glede na druge obravnavane primerne možnosti; in

(c) sprejeti ukrepi o spremljanju in nadzoru stanja skladno s členom 10.

2. Podrobno ureditev obveščanja iz odstavka 1 določijo države članice.

Člen 10

Spremljanje in nadzor stanja

1. Države članice spremljajo in nadzorujejo znatne okoljske vplive izvajanja načrtov in programov, da med drugim dovolj zgodaj ugotovijo nepredvidene škodljive vplive in da lahko sprejmejo ustrezne sanacijske ukrepe.

2. Za izpolnitev zahtev iz odstavka 1 se lahko, če je to primerno, uporabi obstoječa ureditev spremljanja in nadzora stanja, da se prepreči njegovo podvajanje.

Člen 11

Razmerje do druge zakonodaje Skupnosti

1. Okoljska presoja po tej direktivi brez vpliva na zahteve Direktive 85/337/EGS in katere koli druge zahteve zakonodaje Skupnosti.

2. Države članice lahko za načrte in programe, pri katerih je obveznost izvesti presojo vplivov na okolje predpisana hkrati v tej direktivi in drugi zakonodaji Skupnosti, poskrbijo za usklajene ali skupne postopke, ki izpolnjujejo zahteve ustrezne zakonodaje Skupnosti, zato da med drugim preprečijo podvajanje presoje.

3. Pri načrtih in programih, ki jih sofinancira Evropska skupnost, se okoljska presoja po tej direktivi izvede skladno s posebnimi določbami ustrezne zakonodaje Skupnosti.

Člen 12

Obveščanje, poročanje in ponovni pregled

1. Države članice in Komisija si izmenjajo informacije o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te direktive.

2. Države članice zagotovijo, da so okoljska poročila dovolj kakovostna, da izpolnjujejo zahteve te direktive, in sporočijo Komisiji vse ukrepe, ki jih sprejmejo v zvezi s kakovostjo teh poročil.

3. Komisija predloži prvo poročilo o uporabi in učinkovitosti te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu pred 21. julijem 2006.

Za nadaljnje vključevanje zahtev varstva okolja v skladu s členom 6 Pogodbe in ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri uporabi te direktive v državah članicah, bodo takim poročilom priloženi predlogi za spremembo te direktive, če je to primerno. Predvsem bo Komisija preučila možnost, da se veljavnost te direktive razširi na druga področja/sektorje ter na druge vrste načrtov in programov.

Novo ocenjevalno poročilo se pripravi vsakih sedem let.

4. Komisija poroča o povezanosti med to direktivo ter uredbama (ES) št. 1260/1999 in (ES) št. 1257/1999 dovolj zgodaj pred iztekom programskih obdobij, določenih v teh uredbah, da se zagotovi usklajen prijem glede na to direktivo in kasnejše uredbe Skupnosti.

Člen 13

Izvajanje direktive

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 21. julijem 2004. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Obveznost iz člena 4(1) se nanaša na načrte in programe, za katere je bil prvi uradni pripravljalni akt pripravljen po datumu iz odstavka 1. Za načrte in programe, za katere je bil prvi uradni pripravljalni akt pripravljen pred tem datumom in ki se sprejmejo ali vložijo v zakonodajni postopek več kakor 24 mesecev pozneje, velja obveznost iz člena 4(1), razen če države članice od primera do primera odločijo, da to ni izvedljivo, in o svoji odločitvi obvestijo javnost.

4. Države članice pred 21. julijem 2004 poleg predpisov iz odstavka 1 sporočijo Komisiji tudi ločene informacije o vrstah načrtov in programov, za katere bi se skladno s členom 3 izvedla okoljska presoja na podlagi te direktive. Komisija da te informacije na voljo državam članicam. Te informacije se redno dopolnjujejo.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 15

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 27. junija 2001

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

B. Rosengren

[1] UL C 129, 25.4.1997, str. 14, inUL C 83, 25.3.1999, str. 13.

[2] UL C 287, 22.9.1997, str. 101.

[3] UL C 64, 27.2.1998, str. 63, in UL C 374, 23.12.1999, str. 9.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 1998 (UL C 341, 9.11.1998, str. 18), potrjeno 16. septembra 1999 (UL C 54, 25.2.2000, str. 76), Skupno stališče Sveta z dne 30. marca 2000 (UL C 137, 16.5.2000, str. 11) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. septembra 2000 (UL C 135, 7.5.2001, str. 155). Sklep Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2001 in Sklep Sveta z dne 5. junija 2001.

[5] UL C 138, 17.5.1993, str. 5.

[6] UL L 275, 10.10.1998, str. 1.

[7] UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11/ES (UL L 73, 14.3.1997, str. 5).

[8] UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/62/ES (UL L 305, 8.11.1997, str. 42).

[9] UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/49/ES (UL L 223, 13.8.1997, str. 9).

[10] UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[11] Programsko obdobje 2000-2006 za Uredbo Sveta (ES) št. 1260/1999 ter programski obdobji 2000-2006 in 2000-2007 za Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999.

[12] Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, 26.6.1999, str. 1.).

[13] Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi nekaterih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Informacije iz člena 5(1)

Informacije, ki jih je treba predložiti po členu 5(1) ob upoštevanju člena 5(2) in (3), so naslednje:

(a) oris vsebine in glavnih ciljev načrta ali programa ter razmerje do drugih ustreznih načrtov in programov;

(b) pomembni vidiki trenutnega stanja okolja in verjeten razvoj stanja okolja, če se načrt ali program ne bi izvedel;

(c) okoljske značilnosti območij, ki bi lahko bila znatno prizadeta;

(d) vsi obstoječi okoljski problemi, ki so pomembni za načrt ali program, predvsem tisti, ki so povezani s kakršnimi koli območji posebnega okoljskega pomena, kakršna so območja, določena na podlagi direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS;

(e) okoljevarstveni cilji, določeni na mednarodni ravni, ravni Skupnosti ali ravni države članice, ki so pomembni za načrt ali program, ter način upoštevanja teh ciljev in vseh okoljskih vidikov pri pripravi načrta ali programa;

(f) verjetni znatni vplivi na okolje [1], vključno z vplivi na biotsko raznovrstnost, prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino ter medsebojna razmerja teh dejavnikov;

(g) predvideni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo posledic kakršnih koli znatnih škodljivih vplivov izvajanja načrta ali programa na okolje;

(h) oris razlogov za izbiro obravnavanih drugih možnosti in opis poteka presoje skupaj z vsemi težavami (kakršne so tehnične pomanjkljivosti ali pomanjkanje znanja in izkušenj) pri zbiranju potrebnih informacij;

(i) opis predvidenih ukrepov, ki se nanašajo na spremljanje in nadzor stanja v skladu s členom 10;

(j) netehnični povzetek v prejšnjih točkah navedenih informacij.

[1] Ti vplivi vključujejo sekundarne, kumulativne, sinergijske, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Merila za določanje verjetne pomembnosti vplivov iz člena 3(5)

1. Značilnosti načrtov in programov zlasti ob upoštevanju naslednjega:

- koliko načrt ali program določa okvir za projekte in druge dejavnosti, bodisi glede na lokacijo, značilnosti, velikost in razmere obratovanja bodisi z dodeljevanjem sredstev,

- koliko načrt ali program vpliva na druge načrte in programe skupaj s tistimi v hierarhiji,

- pomembnost načrta ali programa za vključevanje okoljskih vidikov zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja,

- okoljski problemi, ki se nanašajo na načrt ali program,

- pomembnost načrta ali programa za izvajanje okoljske zakonodaje Skupnosti (npr. načrti in programi, povezani z ravnanjem z odpadki ali varstvom voda).

2. Značilnosti vplivov in območij, ki bodo verjetno prizadeta, zlasti ob upoštevanju naslednjega:

- verjetnost, trajanje, pogostnost in popravljivost vplivov,

- kumulativne značilnosti vplivov,

- čezmejne značilnosti vplivov,

- tveganje za zdravje ljudi ali za okolje (npr. zaradi nesreč),

- velikost in prostorski obseg vplivov (območje in število ljudi, ki bi lahko bili prizadeti),

- pomen in ranljivost območij, ki bi lahko bila prizadeta zaradi:

- posebnih naravnih značilnosti ali kulturne dediščine,

- preseženih okoljskih standardov kakovosti ali mejnih vrednosti,

- intenzivne rabe prostora,

- vplivi na območja ali krajine s priznanim varstvenim statusom na nacionalni ravni, na ravni Skupnosti ali na mednarodni ravni.

--------------------------------------------------