Okvirni sklep Sveta

z dne 26. junija 2001

o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

(2001/500/PNZ)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(a), (c) in (e) ter člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Francoske republike,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Dne 3. decembra 1998 je Svet sprejel Skupni program ukrepov 98/699/PNZ o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem [1].

(2) Upoštevati je treba zaključke predsedstva zasedanja Evropskega sveta v Tampere dne 15. in 16. oktobra 1999 ter zaključke predsedstva zasedanja Evropskega sveta na Dunaju dne 11. in 12. decembra 1998.

(3) Evropski svet ob ugotovitvi, da imajo hude oblike kaznivih dejanj vedno bolj davčne in carinske vidike, poziva države članice, naj v celoti zagotovijo vzajemno pravno pomoč pri preiskavah in pregonu te vrste kaznivih dejanj.

(4) Evropski Svet poziva k približevanju kazenske zakonodaje in postopkov o pranju denarja (predvsem zaplembe denarnih sredstev) ter dodaja, da bi moral biti obseg kaznivih dejanj, ki predstavljajo glavna kazniva dejanja za pranje denarja, enoten in dovolj širok v vseh državah članicah.

(5) Evropski svet v Tampere je menil, da bi morala biti ob upoštevanju nacionalne kazenske zakonodaje prizadevanja za dogovor o skupnih opredelitvah, obtožbah in sankcijah usmerjena najprej na omejeno število sektorjev posebnega pomena, kot npr. finančni kriminal.

(6) Evropski Svet v Tampere je ugotovil, da je pranje denarja prav v središču organiziranega kriminala in bi ga bilo treba izkoreniniti, kjer koli se pojavi. Evropski Svet je odločen zagotoviti, da se sprejmejo konkretni ukrepi za sledenje, zamrznitev, zaseg in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

(7) Države članice so se podpisom obvezale k načelom Konvencije Sveta Evrope iz leta 1990 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v nadaljevanju imenovane "Konvencija 1990" –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Pridržki h Konvenciji 1990

Da bi okrepile ukrepanje proti organiziranemu kriminalu, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ne zahtevajo ali ohranjajo pridržkov k naslednjim členom Konvencije 1990:

(a) členu 2, če je najvišja zagrožena kazen odvzema prostosti ali naloga za pridržanje za to kaznivo dejanje višja od enega leta.

Vendar pa lahko države članice ohranijo pridržke k členu 2 Konvencije 1990 glede zaplembe premoženjske koristi od davčnih kaznivih dejanj samo zato, da lahko zaplenijo tako premoženjsko korist, tako znotraj države kot skozi mednarodno sodelovanje na podlagi nacionalne zakonodaje, zakonodaje Skupnosti in mednarodne zakonodaje o povračilu davčnega dolga;

(b) členu 6, če gre za huda kazniva dejanja. Taka kazniva dejanja v vsakem primeru vključujejo kazniva dejanja, za katera je najvišja zgrožena kazen odvzema prostosti ali varnostnega ali vzgojnega ukrepa višja od enega leta, ali v zvezi s tistimi državami, ki določajo najnižjo zagroženo kazen za kazniva dejanja v svojem pravnem sistemu, kazniva dejanja, za katera je najnižja zgrožena kazen odvzema prostosti višja od šestih mesecev.

Člen 2

Kazni

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki so skladni z njenim sistemom kazni za zagotovitev, da najvišje zagrožene kazni odvzema prostosti za kazniva dejanja iz člena 6(1)(a) in (b) Konvencije 1990, kot izhajajo iz člena 1(b) tega okvirnega sklepa, niso nižje od štirih let.

Člen 3

Zaplemba vrednosti

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da njena zakonodaja in postopki o zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, vsaj v primerih, kjer takih premoženjskih koristi ni mogoče zapleniti, omogoča tudi zaplembo premoženja, katerega vrednost odgovarja taki premoženjski koristi, tako v čisto domačih postopkih kot v postopkih, ki se sprožijo na zaprosilo druge države članice, vključno z zaprosili za izvršitev tujih nalogov za zaplembo. Vendar pa lahko države članice zaplembo premoženja, katerega vrednost odgovarja premoženjski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem, izključijo v primerih, ko bi bila ta vrednost manj kot 4000 evrov.

Besede "premoženje", "premoženjska korist" in "zaplemba" imajo enak pomen kot v členu 1 Konvencije 1990.

Člen 4

Obdelava zaprosil za vzajemno pravno pomoč

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se vsa zaprosila iz drugih držav članic, ki se nanašajo na identifikacijo, sledenje, zamrznitev ali zaseg in zaplembo premoženja, obdelajo z isto prednostjo, kot se nameni takim ukrepom v domačih postopkih.

Člen 5

Razveljavitev obstoječih določb

Členi 1, 3, 5(1) in 8(2) Skupnega programa ukrepov 98/699/PNZ se s tem razveljavijo.

Člen 6

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa do 31. decembra 2002.

2. Do 1. marca 2003 države članice pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedilo določb, ki v njihovo nacionalno zakonodajo prestavljajo obveznosti, ki izhajajo iz tega okvirnega sklepa in po potrebi uradna obvestila, sestavljena na podlagi člena 40(2) Konvencije 1990. Na podlagi teh podatkov in pisnega poročila Komisije Svet do 31. decembra 2003 preveri, do kolikšne mere so države članice sprejele ukrepe, ki so potrebni za skladnost s tem okvirnim sklepom.

Člen 7

Ozemeljska veljavnost

Ta okvirni sklep se uporablja za Gibraltar, kakor hitro se uporaba Konvencije 1990 razširi na Gibraltar.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu.

V Luxembourgu, 26. junija 2001

Za Svet

Predsednik

T. Östros

[1] UL L 333, 9.12.1998, str. 1.

--------------------------------------------------