32000R2698



Uradni list L 311 , 12/12/2000 str. 0001 - 0008


Uredba Sveta (ES) št. 2698/2000

z dne 27. novembra 2000

o spremembi Uredbe (ES) št. 1488/96 o finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-mediteranskega partnerstva

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 15(6) Uredbe (ES) št. 1488/96 [3] določa, da Svet pregleda Uredbo do 30. junija 1999 in da Komisija po potrebi predloži Svetu spremembe, ki naj bi jih vanjo vključili.

(2) Sredozemska regija predstavlja za Evropsko unijo prednostjo območje, politični, gospodarski in socialni razvoj sredozemskih partnerjev pa vse večji izziv.

(3) Pomembno je, da se sodelovanje, ki se je znotraj Evro-sredozemskega partnerstva začelo z Barcelonsko deklaracijo z dne 27. novembra 1995, nadaljuje in postane še tesnejše.

(4) Zdaj začenjajo veljati novi evro-mediteranski Pridružitveni sporazumi, za njihovo pripravo in izvajanje pa so potrebni znatni napori sredozemskih partnerjev. Skupnost mora te napore podpirati.

(5) V obdobju 1995 – 1998 se je Uredba (ES) št. 1488/96 izvajala zadovoljivo, zdaj pa je treba postopke pri odločanju poenostaviti, da bi tako omogočili učinkovitejše izvajanje pomoči Skupnosti.

(6) Okvirni programi naj bi torej bolj jasno izražali predvidene vplive načrtovanih ukrepov, financiranih s strani MEDA, v okviru reformnih procesov sredozemskih partnerjev in vzpostavitve Evro-mediteranskega partnerstva.

(7) V strateških dokumentih ter nacionalnih in regionalnih okvirnih programih naj bi določili glavne cilje, smernice in prednostna področja podpore Skupnosti.

(8) Uvedba nacionalnih in regionalnih finančnih načrtov na podlagi okvirnih programov lajša poenostavitev postopkov odločanja.

(9) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti [4] določa skupni pravni okvir za vsa področja lastnih sredstev in izdatkov Skupnosti. Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o preverjanju in inšpekciji s strani Komisije na kraju samem, da bi zaščitila finančne interese Evropskih skupnosti pred prevarami in drugimi nepravilnostmi [5], se uporablja za vsa področja dejavnosti Skupnosti, brez poseganja v določbe pravil Skupnosti, specifičnih za različna področja politike.

(10) Ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje na Komisijo prenesenih pooblastil [6].

(11) Komisija in Evropska investicijska banka sta se zavezali, da bosta skrbeli za nadaljnje izboljševanje njunega sodelovanja pri izvajanju ukrepov z rizičnim kapitalom in subvencioniranimi obrestnimi merami.

(12) Referenčni finančni znesek v smislu točke 34 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [7] je vključen v to uredbo za celoten čas njene veljavnosti, ne da bi to vplivalo na pooblastila organa za izvrševanje proračuna iz Pogodbe.

(13) Zato je treba Uredbo (ES) 1488/96 spremeniti.

(14) Pogodba za sprejetje te uredbe predvideva zgolj pooblastila iz člena 308.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1488/96 se spremeni:

1. Člen 1(1) se nadomesti:

"1. Skupnost izvaja ukrepe v okviru načel in prioritet Evro-mediteranskega partnerstva, da bi podprla prizadevanja sredozemskih držav in ozemelj nečlanic Skupnosti, navedenih v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu "sredozemski partnerji"), za reformo njihovih gospodarskih in socialnih struktur, izboljšanje položaja revnih ter blažitev morebitnih socialnih in okoljskih posledic gospodarskega razvoja."

2. Prvi pododstavek člena 1(3) se nadomesti:

"3. Referenčni finančni znesek za izvajanje tega programa za obdobje 2000 do 2006 znaša 5350000000 EUR."

3. Člen 2(2) se nadomesti:

"2. Ti ukrepi podpore se izvajajo ob upoštevanju cilja doseganja trajnostnega razvoja, ki vodi k dolgoročni stabilnosti in blaginji. Posebna pozornost se nameni gospodarskim, socialnim in okoljskim vplivom gospodarskega prehoda, regionalnemu in podregionalnemu sodelovanju ter izgradnji sposobnosti sredozemskih partnerjev za vključitev v svetovno gospodarstvo. Cilji in podrobni postopki so določeni v Prilogi II."

4. Člen 4 se nadomesti:

"Člen 4

1. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami ter na podlagi vzajemne in redne izmenjave informacij, vključno z izmenjavo informacij na kraju samem, zlasti o strateških dokumentih, nacionalnih okvirnih programih (NIP), letnih finančnih načrtih, pripravi projektov in spremljanju njihovega izvajanja, zagotovi učinkovito usklajevanje prizadevanj za pomoč, ki jih izvajajo Skupnost, vključno z Evropsko investicijsko banko (v nadaljnjem besedilu "banka"), in posamezne države članice, da bi povečala medsebojno povezanost in dopolnjevanje njihovih programov sodelovanja. Komisija spodbuja tudi usklajevanje in sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami, programi sodelovanja Združenih narodov in drugimi donatorji. O podrobnostih usklajevanja na kraju samem se določijo smernice, ki jih sprejme odbor iz člena 11.

2. Skupnost lahko ukrepe iz te uredbe sprejme samostojno ali v obliki sofinanciranja s sredozemskimi partnerji samimi ali z javnimi ali zasebnimi organi držav članic in banko na eni strani ali večstranskimi organi ali tretjimi državami na drugi strani. Komisija po potrebi podpira tako financiranje na podlagi medsebojne in zgodnje izmenjave informacij z državami članicami."

5. Odstavka 2 in 3 člena 5 se nadomestita z odstavki 2 do 6:

"2. V sodelovanju z banko se na nacionalni in regionalni ravni pripravijo strateški dokumenti za obdobje 2000 do 2006. Namen teh strateških dokumentov je določitev dolgoročnih ciljev sodelovanja in opredelitev prednostnih področij ukrepanja. V ta namen se obvezno upoštevajo vse ustrezne ocene, uporabi se problemsko usmerjena analiza, vključijo se različna vprašanja. Kolikor bo mogoče, se izdelajo referenčna merila izvajanja, ki omogočajo ocenjevanje doseganja ciljev sodelovanja. Če bi bilo to potrebno zaradi nepredvidljivih okoliščin ali če bi bilo to smiselno zaradi rezultatov pregleda iz člena 15(4), se strateški dokumenti ustrezno popravijo.

3. Triletni okvirni programi na nacionalni in regionalni ravni temeljijo na ustreznih strateških dokumentih. Ti programi se v sodelovanju z banko oblikujejo na nacionalni in regionalni ravni ter lahko vsebujejo subvencionirane obrestne mere in rizični kapital.

Hkrati ti programi upoštevajo prioritete, določene s sredozemskimi partnerji, vključno s sklepi gospodarskega dialoga.

Programi določijo glavne cilje, smernice in prednostna področja podpore Skupnosti na področjih iz Poglavja II Priloge II ter merila za vrednotenje navedenih programov. Vključujejo tudi okvirne zneske (skupaj in po prednostnih področjih) ter opredelijo merila za financiranje zadevnih programov.

Po potrebi se programi vsako leto ažurirajo. Lahko se spremenijo ob upoštevanju pridobljenih izkušenj, napredka sredozemskih partnerjev pri strukturnih reformah, makroekonomski stabilizaciji, industrijskem razvoju in socialnega napredka ter rezultatov sodelovanja v okviru novih Pridružitvenih sporazumov. Vsebujejo tudi opis reform, ki jih morajo partnerji izvesti na prednostnih področjih, in oceno doseženega napredka.

4. Finančni načrti temeljijo na okvirnih programih iz odstavka 3 in se praviloma sprejemajo letno. Izdelajo se v sodelovanju z banko na nacionalni in regionalni ravni. Projekti v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami se vključijo v nacionalne finančne načrte. Projekti v zvezi z rizičnim kapitalom se vključijo v regionalne finančne načrte.

Načrti vključujejo tudi spisek projektov, ki naj bi se financirali. Vsak projekt se glede ustreznosti preveri kot sestavni del finančnega načrta kot celote. Vsebina načrtov se opiše dovolj podrobno, da se lahko sprejmejo po postopku iz člena 11 (2).

5. Komisija v sodelovanju z banko zagotovi, da načrtovani ukrepi v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in rizičnim kapitalom dopolnjujejo nacionalne in regionalne strateške dokumente, okvirne programe in finančne načrte in da so z njimi usklajeni. Banka v fazi izvajanja zagotovi, da so ukrepi v skladu s to uredbo in odločitvami, sprejetimi v tem okviru.

Po potrebi Komisija na podlagi predlogov banke vključi projekte v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami v nacionalne finančne načrte.

Po potrebi Komisija na podlagi predlogov banke vključi projekte v zvezi z rizičnim kapitalom v regionalne finančne načrte. Projekti imajo obliko pomoči v rizičnemu kapitalu, ki ga sestavljajo sredstva za financiranje ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom za večletno obdobje.

6. Odločitve o financiranju temeljijo na ustreznem okvirnem programu, če projekti niso del finančnega načrta.";

6. Člen 6 se spremeni:

(a) Zadnji stavek odstavka 1 se črta;

(b) Odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

"Posojila banke, za katera se odobrijo subvencionirane obrestne mere, se glasijo in izplačajo v evrih. Obrestna mera, ki se uporabi, se za vsako izplačilo določi ob upoštevanju finančnih značilnosti zadevnega ukrepa; subvencionirana obrestna mera za posamezno izplačilo znaša polovico obrestne mere za zadevno izplačilo, pri tem pa ne sme biti višja od nominalne obrestne mere, ki znaša 3 %.";

(c) Prvi pododstavek odstavka 3 se nadomesti:

"3. Sklepi o financiranju ter vsi iz njih izhajajoči sporazumi in pogodbe morajo med drugim predvideti spremljanje in finančni nadzor Komisije (vključno z Evropskim uradom za boj proti prevaram (OLAF)), vključno s kontrolami na kraju samem in inšpekcijo v skladu z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 [8] ter revizijo Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem. Komisija sprejme ukrepe po postopku iz člena 11(2), da bi zagotovila ustrezno zaščito finančnih interesov Evropske skupnosti v skladu z Uredbo (ES, Eurotom) št. 2988/95 [9]."

(d) V odstavek 4 se vstavi drugi pododstavek:

"Rizični kapital se uporablja predvsem za krepitev zasebnega sektorja, zlasti za krepitev finančnega sektorja v državah MEDA. Tako očitno prinaša dodatno korist, ker se ponujajo finančni produkti in pogoji, ki lokalno niso na voljo.";

(e) V odstavku 4 se uvodno besedilo tretjega pododstavka nadomesti:

"Rizični kapital, ki ga zagotovi in upravlja banka, se lahko zagotovi zlasti v obliki:";

7. Člen 7 se spremeni:

(a) Prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti:

"1. Pomoč po tej uredbi lahko krije izdatke, povezane z uvozom blaga, ter storitve in lokalne izdatke, potrebne za izvajanje projektov in programov. Neposredna proračunska pomoč državi upravičenki se lahko zagotovi tudi za podporo dogovorjenim programom gospodarske reforme zlasti z ukrepi za strukturno prilagajanje posameznih področij iz Priloge II, Dela I (b). Davki, carine in dajatve so iz financiranja Skupnosti izključeni.";

(b) Odstavek 2 se nadomesti:

"2. Krijejo se lahko tudi stroški ugotavljanja, priprave, upravljanja, spremljanja, nadzora in kontrole nad programi in projekti. Ti lahko vključuje stroške tehnične in upravne pomoči, če so v korist Komisiji in upravičencem do pomoči in če ne prestavljajo stalnih nalog javnih služb.";

8. Člen 8 se spremeni:

(a) Zadnja alinea odstavka 2 se črta.

(b) Odstavka 4 in 5 se nadomestita:

"4. Komisija skupaj z državami članicami in ob ustrezni uporabi interneta vsem zainteresiranim podjetjem, organizacijam in ustanovam na območju Skupnosti na zahtevo posreduje dokumentacijo o splošnih značilnostih programov MEDA in zahtevah za sodelovanje v programih.

5. Sporazumi o financiranju iz člena 9(6) ali predlogi za financiranje morajo vsebovati navedbe o predvidenih pogodbah, vključno s predvidenimi vrednostmi, postopki za dodelitev in predvidenimi roki javnih razpisov.";

(c) Odstavek 7 se nadomesti:

"7. Rezultati javnih razpisov, vključno s podatki o številu prejetih ponudb, datumu za dodelitev pogodbe, ter nazivi in naslovi izbranih ponudnikov, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti in na internetu. Komisija vsake pol leta izčrpno in podrobno poroča odboru iz člena 11 o pogodbah, sklenjenih v okviru programov in projektov MEDA.";

9. Člen 9 se nadomesti:

"Člen 9

1. Komisija posreduje v informacijo svoje celotno načrtovanje finančnih programov in utemeljitve v okviru strateških dokumentov, pri tem pa navede zlasti skupni znesek nacionalnih in regionalnih okvirnih programov ter razporeditev skupnega zneska, določenega v okviru teh programov, po državah upravičenkah in po prednostnih področjih.

2. Strateške dokumente, okvirne programe, finančne načrte in kakršne koli spremembe teh načrtov sprejme Komisija po postopku iz člena 11(2).

3. Sklepe o financiranju, ki jih ne pokrivajo nacionalni ali regionalni finančni načrti, sprejme Komisija posamezno, po postopku iz člena 11(2), s pridržkom določb odstavka 5.

4. Komisija sprejme sklepe o spremembi sklepov o financiranju iz odstavka 3, če nimajo za posledico znatnih sprememb ali obveznosti, ki bi presegale 20 % prvotne obveznosti. O takih sklepih Komisija takoj obvesti odbor iz člena 11.

5. Komisija sprejme sklepe o financiranju, ki ne presegajo 2000000 EUR, če so del celotne dodelitve. Sklepi o financiranju za celotne dodelitve se sprejmejo po postopku iz člena 11(2). Odbor iz člena 11 se sistematično in redno, v vsakem primeru pa pred naslednjo sejo, obvesti o sklepih o financiranju ukrepov, ki ne presegajo 2000000 EUR.

6. Brez poseganja v določbe člena 106 Finančne uredbe z dne 21. decembra 1997, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [10] (v nadaljnjem besedilu "Finančna uredba";), se sporazumi o financiranju posredujejo članom odbora iz člena 11 v informacijo dva tedna pred njihovim podpisom.

7. Nadaljnji postopek, določen v členu 12, se uporablja v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila, ki jih banka odobri za projekte, financirane na področju okolja. Nadaljnji postopek, določen v členu 13, se uporablja v zvezi z rizičnim kapitalom.";

10. Člen 10(2) se nadomesti:

"2. Pri sklepih o financiranju, sprejetih po tej uredbi, ter ocenah in vrednotenjih, navedenih v členu 15, Komisija ravna po načelih dobrega finančnega poslovodenja ter zlasti načelih gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti iz Finančne uredbe.";

11. Člen 11 se spremeni:

(a) Odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo:

"1. Ustanovi se upravni odbor (v nadaljnjem besedilu "odbor MED";). Na sejah odbora sodeluje tudi predstavnik banke, nima pa pravice do glasovanja.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.";

(b) Odstavek 5 se nadomesti:

"5. Odbor sprejme svoj poslovnik s kvalificirano večino v skladu s členom 205(2) Pogodbe.";

(c) Odstavek 7 se črta.

12. Člen 12 se nadomesti:

"Člen 12

1. Banka posreduje Komisiji predlagani projekt v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami bodisi za vključitev v finančni načrt bodisi za sprejetje kot posamezen sklep o financiranju v skladu s členom 9(2) oziroma (3). Komisija preveri skladnost predlaganega projekta s to uredbo in ustreznimi sklepi, sprejetimi v njenem okviru.

2. Komisija banki posreduje vsak sklep v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami, sprejetim bodisi kot finančni načrt bodisi kot poseben sklep o financiranju.

3. Če se z navedenim sklepom subvencionirana obrestna mera odobri, lahko banka po sklepu iz odstavka 2 ustrezno posojilo odobri, če od odbora iz člena 14 in predstavnika Komisije v tem odboru prejme ugodno mnenje.

4. Banka o tem ustrezno obvesti Komisijo.";

13. Člen 13 se nadomesti:

"Člen 13

1. Banka posreduje predlagani projekt v zvezi z rizičnim kapitalom v obliki aranžmaja za rizični kapital Komisiji, da ga vključi v regionalni finančni načrt. Komisija preveri skladnost pogojev predlaganega projekta s to uredbo in ustreznimi sklepi, sprejetimi v njenem okviru.

2. Komisija banki posreduje vsak sklep o regionalnem finančnem načrtu, sprejet v skladu s členom 9(2), ki vključuje rizični kapital, v izvajanje.

3. Na tej podlagi banka zaprosi odbor iz člena 14 za mnenje o posameznih poslih za izvedbo projekta v zvezi z rizičnim kapitalom, predvidenega v regionalnem finančnem načrtu. Predstavnik Komisije posreduje navedenemu odboru stališče svoje institucije o zadevnem ukrepu in zlasti o skladnosti posla z regionalnim finančnim načrtom.

4. Na tej podlagi ter ob pozitivnem mnenju odbora iz člena 14 in predstavnika Komisije v tem odboru se posamezni posli v zvezi z rizičnim kapitalom predložijo banki za ustrezne ukrepe.

5. Banka o tem ustrezno obvesti Komisijo.";

14. V členu (14)(3) in (4) se sklic na člen 148(2) Pogodbe nadomesti s sklicem na člen 205(2) Pogodbe.

15. Člen 15 se nadomesti:

"Člen 15

1. Komisija skupaj z banko preveri napredek pri izvajanju ukrepov iz te uredbe in Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija naslednjega leta predloži letno poročilo. Poročilo vsebuje informacije o ukrepih, ki so se financirali med letom, ob dolžnem varovanju zaupnosti, in informacije o rezultatih opravljenega nadzora ter oceno o rezultatih, doseženih v skupnem okviru strateških dokumentov.

2. Komisija vsako leto obvesti države članice o izvajanju proračuna za preteklo leto glede obveznosti in izplačil.

3. Komisija in banka pripravita vmesno in naknadno oceno svojih projektov in glavnih področij posredovanja, da bi ugotovili, ali so bili cilji doseženi, in določili smernice za povečanje učinkovitosti prihodnjih aktivnosti. Poročila z oceno se ob dolžnem upoštevanju zaupnosti posredujejo odboru MED in Evropskemu parlamentu. Če se poročila nanašajo na posle, ki jih upravlja banka, jih je treba posredovati tudi odboru MED.

4. Komisija skupaj z banko vsaka tri leta izdela celovito poročilo z oceno o pomoči, ki jo je že dodelila sredozemskim partnerjem, vključno z učinkovitostjo programov in pregledom strateških dokumentov. Poročilo takoj posreduje odboru MED v razpravo.

5. Svet pregleda to uredbo do 30. junija 2006. V ta namen Komisija najpozneje do 31. decembra 2005 predloži Svetu poročilo z oceno, skupaj s predlogi glede prihodnosti te uredbe in po potrebi sprememb, ki bi jih bilo treba sprejeti.";

16. Priloga II k Uredbi (ES) št. 1488/96 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. novembra 2000

Za Svet

Predsednik

L. Fabius

[1] UL C 89 E, 28.3.2000, str. 4.

[2] Mnenje z dne 6. septembra 2000 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 189, 30.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 780/98 (UL L 113, 13.4.1998, str. 3).

[4] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[5] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[7] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[8] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[9] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[10] UL L 356, 31.12.1977, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ECSC, Euratom) št. 2673/1999 (UL L 326, 18.12.199, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA

"

PRILOGA II

Cilji in pravila za izvajanje člena 2

I. (a) Podpora gospodarskemu prehodu in vzpostavitev evro-mediteranskega območja proste trgovine obsegata zlasti:

- ustvarjanje delovnih mest in razvoj zasebnega sektorja vključno z izboljšanjem poslovnega okolja in podporo majhnim in srednjim podjetjem,

- odpiranje trgov, pospeševanje naložb, industrijsko sodelovanje in trgovino med Evropsko skupnostjo in sredozemskimi partnerji ter med sredozemskimi partnerji samimi,

- izboljšanje gospodarske infrastrukture, po možnosti vključno s finančnimi sistemi in sistemi obdavčevanja.

(b) Ukrepi v podporo reformnim programom partnerjev se izvajajo po naslednjih načelih:

- s programi podpore naj bi zagotovili oziroma ponovno vzpostavili splošno finančno ravnotežje in ustvarili ugodno gospodarsko okolje za hitrejšo rast, hkrati pa izboljšali življenjske razmere prebivalstva,

- programi podpore naj bi prispevali tudi k reformam na ključnih področjih za vzpostavitev prostotrgovinskega območja z Evropsko skupnostjo,

- programi podpore se morajo prilagoditi posebnim razmeram v vsaki državi ter morajo upoštevati gospodarske in socialne razmere,

- programi podpore določijo ukrepe, ki naj bi glede socialnih razmer in stopnje zaposlenosti zlasti spremljali gospodarski prehod in vzpostavitev evro-mediteranskega prostotrgovinskega območja in s katerimi naj bi ublažili negativne učinke, ki bi jih ta proces lahko imel na socialne razmere in stopnjo zaposlenosti, zlasti za najbolj revne skupine prebivalcev;

- podpora se izplačuje v tranšah v obliki neposredne proračunske podpore v skladu z upoštevanjem ciljev in/ali področnih ciljev, dogovorjenih v okviru programa podpore.

Izpolnjena morata biti naslednja pogoja:

- zadevna država mora izvajati program reforme, ki so ga odobrile institucije iz Bretton Woodsa, ali v sodelovanju z navedenimi institucijami izvajati programe, ki se po obsegu in učinkovitosti reforme priznavajo kot enakovredni, za katere pa ni nujno, da jih navedene institucije finančno podpirajo;

- upoštevati je treba gospodarske razmere države na makroenkonomski ravni (zadolženost, stroški vračanja dolgov, plačilna bilanca, proračunska situacija, monetarna situacija, dohodek na prebivalca in stopnja nezaposlenosti) in na ravni reform na posameznih področjih s ciljem, da bi vzpostavili prostotrgovinsko območje z Evropsko skupnostjo.

II. Podpora trajnostnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju obsega zlasti naslednje:

- sodelovanje civilne družbe in prebivalstva pri načrtovanju in izvajanju razvojnih ukrepov,

- izboljšanje storitev socialnega skrbstva zlasti na področju zdravja, načrtovanja družine, oskrbe z vodo, sanitarno-zdravstvenih ukrepov in stanovanjske politike,

- pospeševanje široke in pravične delitve rezultatov rasti ob upoštevanju zlasti ciljev, ki so dogovorjeni na srečanjih na vrhu ZN za boj proti revščini in vključeni v mednarodne razvojne cilje,

- skladen in celosten razvoj podeželja in izboljšanje življenjskih razmer na urbanih območjih,

- tesnejše sodelovanje na področju kmetijstva, zlasti glede kakovosti in standardov,

- tesnejše sodelovanje na področju ribištva in trajnostnega izkoriščanja morskih virov,

- varovanje in izboljševanje okolja s podpiranjem gospodarskega razvoja s tesnejšim sodelovanjem na področju okolja, pri čemer pa je treba posebej upoštevati načela preventive in preprečevanja,

- izboljšanje gospodarskih infrastruktur zlasti na področju prometa, energije, razvoja podeželja in urbanih območij in krepitev dejavnosti v zvezi z informacijsko družbo, informacijsko tehnologijo in telekomunikacijami,

- integriran razvoj človeških virov kot dopolnitev programa držav članic zlasti na področju nadaljnjega poklicnega usposabljanja v okviru industrijskega sodelovanja in izboljšanje možnosti za znanstveno in tehnološko raziskovanje,

- krepitev demokracije, spoštovanja in obrambe človekovih pravic zlasti preko nevladnih organizacij v Evropski skupnosti in mediteranskih partnerjih,

- kulturno sodelovanje in izmenjave mladih;

- sodelovanje in tehnična pomoč za krepitev sodelovanja na področju priseljevanja in boj proti nezakonitemu priseljevanju vključno z vračanjem nezakonitih priseljencev,

- sodelovanje in tehnična pomoč v boju proti organiziranemu kriminalu vključno z nezakonito trgovino z mamili in trgovino z ljudmi,

- razvoj sodelovanja na področjih v zvezi s pravno državo, kot so sodelovanje v sodnih in kazenskih zadevah, krepitev organov, ki zagotavljajo neodvisnost in učinkovitost pravosodnega sistema, usposabljanje nacionalnih varnostnih služb in civilna varnost.

III. Regionalno, podregionalno in čezmejno sodelovanje se bo pospeševalo zlasti z:

(a) ustvarjanjem in razvijanjem struktur regionalnega sodelovanja med sredozemskimi partnerji ter med njimi in Evropsko unijo in njenimi državami članicami;

(b) - vzpostavljanjem potrebne materialne infrastrukture za regionalno trgovino vključno s prometom, komunikacijami in energijo,

- izboljšanjem ureditvenega okvira in izvajanjem majhnih infrastrukturnih projektov na področju mejnih prehodov,

- sodelovanjem na ravni velikih zemljepisnih regij ter dopolnilnimi ukrepi na tem področju na območju Skupnosti vključno s podpiranjem povezovanja med prometnimi in energetskimi omrežji sredozemskih partnerjev in transevropskimi omrežji;

(c) drugimi regionalnimi aktivnostmi, vključno z evro-arabskim dialogom;

(d) izmenjavami med civilnimi družbami v Evropski skupnosti in sredozemskih partnerjih; v tem okviru bo decentralizirano sodelovanje

- postavilo za svoj cilj določitev nevladnih upravičencev do pomoči Skupnosti,

- osredotočilo se bo zlasti na povezovanje med univerzami in raziskovalci, lokalnimi skupnostmi, združenji, politološkimi ustanovami, sindikalnimi in nevladnimi organizacijami, mediji, zasebnimi podjetniki in kulturnimi ustanovami v najširšem pomenu in drugimi telesi, ki so navedena v točki IV.

Programi se morajo osredotočiti na spodbujanje sodelovanja civilne družbe v partnerskih državah in njeno nastajanje zlasti s spodbujanjem toka informacij med omrežji in trajnih povezav med omrežnimi partnerji.

IV. Dobro vladanje se bo pospeševalo s podpiranjem ključnih ustanov in ključnih akterjev civilne družbe, kot so lokalni organi, podeželske in vaške skupnosti, podporna združenja, sindikati, mediji in organizacije, ki podpirajo podjetništvo, in s pomočjo pri izboljševanju sposobnosti javne uprave za razvijanje politik in upravljanje njihovega izvajanja.

V. Ukrepi po tej uredbi upoštevajo analize o potrebah in možnostih žensk in moških v gospodarskem in družbenem življenju, tako da se v planiranje in izvajanje razvojnega sodelovanja vključijo tudi vidiki, specifični za posamezna spola. Poseben pomen se namenja izobraževanju in ustvarjanju delovnih mest za ženske.

Ukrepi morajo upoštevati tudi potrebo po pospeševanju izobraževanja in ustvarjanju delovnih mest za mlade, da bi olajšali njihovo vključevanje v družbo.

VI. Dejavnosti, ki se financirajo po tej uredbi, obsegajo predvsem tehnično pomoč, usposabljanje, izgradnjo uprave, informacije, seminarje, študije, naložbene projekte v najmanjša, majhna in srednja podjetja in infrastrukturo ter dejanja, s katerimi naj bi poudarili, da pomoč prihaja iz Skupnosti. Če se decentrilizirano sodelovanje izkaže za učinkovito, naj bi bilo sodelovanje decentralizirano. Posli v zvezi z rizičnim kapitalom in subvencioniranimi obrestnimi merami se financirajo v sodelovanju z banko.

VII. Pri pripravi in izvajanju dejavnosti, financiranih po tej uredbi, je treba obvezno upoštevati okoljske vidike.

"

--------------------------------------------------