Sklep št. 1031/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 13. aprila 2000

o uvedbi akcijskega programa Skupnosti "Mladi"

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 149 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [4], in glede na skupno besedilo, ki ga je 9. marca 2000 odobril Spravni odbor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti določa, da njene dejavnosti med drugim prispevajo k razvoju kakovostnega izobraževanja in usposabljanja. To je bilo odločno ponovljeno z Amsterdamsko pogodbo, podpisano 2. oktobra 1997, ki določa, da Skupnost podpira tudi razvoj znanja na najvišji možni ravni za njene narode s pomočjo široke dostopnosti izobraževanja in stalnega posodabljanja znanja.

(2) S Sklepom št. 818/95/ES z dne 14. marca 1995 o sprejetju tretje faze programa "Mladi za Evropo" [5] sta Evropski parlament in Svet uvedla akcijski program v zvezi s sodelovanjem na področju mladine. Primerno je, da se sodelovanje in dejavnost Skupnosti na tem področju nadaljuje in okrepi na podlagi izkušenj, pridobljenih s tem programom.

(3) Izredni Evropski svet o zaposlovanju 20. in 21. novembra 1997 v Luxembourgu je sprejel usklajeno strategijo zaposlovanja, v kateri igrata vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje temeljno vlogo pri izvajanju smernic, opredeljenih v resoluciji Sveta z dne 15. decembra 1997 [6] glede zaposlovalne politike držav članic, da bi povečali zaposljivost, prilagodljivost in podjetniško kulturo ter pospeševali enake možnosti.

(4) Komisija v svojem sporočilu "Evropi znanja naproti" opredeljuje smernice o ustvarjanju odprtega in dinamičnega evropskega izobraževalnega prostora, ki bo lahko dosegal cilje vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja.

(5) V svoji beli knjigi "Poučevanje in učenje - učeči se družbi naproti" je Komisija izjavila, da je posledica pojava učeče se družbe spodbujanje pridobivanja novega znanja in v ta namen zagotavljanje motivacije za učenje ob vsaki priložnosti. V svoji zeleni knjigi "Izobraževanje, usposabljanje, raziskovanje: ovire za nadnacionalno mobilnost" je Komisija poudarila prednosti mobilnosti za ljudi in konkurenčnost v Evropski uniji.

(6) Treba je pospeševati aktivno državljanstvo, krepiti povezave med ukrepi, ki se izvajajo v tem programu, ter pospešiti boj za spoštovanje človekovih pravic in proti vsem oblikam izključenosti, vključno z rasizmom in ksenofobijo. Posebno pozornost je treba posvetiti odpravljanju diskriminacije ter pospeševanju enakih možnosti žensk in moških.

(7) Akcije v tem programu naj bi segale do vseh mladih in ne samo do poučenih in/ali tistih, ki so včlanjeni v mladinske organizacije. Zato naj bi se Komisija in države članice zavezale, da bodo zagotovile ustrezen pretok informacij in primerno obveščanje o teh akcijah.

(8) Ta sklep uvaja okvir Skupnosti, ki naj prispeva k razvoju dejavnosti nadnacionalne prostovoljne službe. Države članice naj bi si prizadevale za sprejetje ustreznih in usklajenih ukrepov za odpravljanje pravnih in upravnih ovir, da bi še izboljšali dostop mladih do programa in olajšali priznavanje posebne narave prostovoljne službe za mlade.

(9) Mladinske izmenjave še zlasti prispevajo k vzajemnemu zaupanju, krepitvi demokracije, strpnosti, pripravljenosti za sodelovanje in solidarnosti med mladimi, zato so bistveni za kohezijo in nadaljnji razvoj Unije.

(10) Sodelovanje mladih pri prostovoljnih dejavnostih je vrsta neformalnega izobraževanja, ki privede do pridobivanja dodatnega znanja, katerega kakovost bi morala v veliki meri temeljiti na ustreznih pripravljalnih ukrepih, vključno z jezikovnimi in kulturnimi. Pomaga določati njihovo prihodnjo življenjsko usmerjenost, širiti njihova obzorja in razvijati njihove socialne spretnosti, aktivno državljanstvo ter uravnoteženo vključevanje v družbo z gospodarskih, družbenih in kulturnih vidikov, vključno s pripravo na delo, ter krepi zavest o resničnem evropskem državljanstvu.

(11) V svoji resoluciji z dne 14. maja 1998 o informacijski in komunikacijski politiki v Evropski uniji [7] je Evropski par lament izjavil, da naj bi bila izbira projektov glede na podporo in akcijske programe bolj pregledna, razlogi za izbiro pa naj bi bili za predlagatelje projektov bolj jasni.

(12) Komisija in države članice naj bi si prizadevale za zagotavljanje dopolnjevanja med dejavnostmi evropskih prostovoljnih služb in raznimi podobnimi nacionalnimi programi.

(13) Evropski parlament in Svet sta s Sklepom št. 253/2000/ES o izobraževanju, Svet pa s Sklepom 1999/382/ES z dne 26. aprila 1999 o usposabljanju uvedla akcijske programe Skupnosti za področje izobraževanja in usposabljanja, ki skupaj s programom za mlade prispevajo k Evropi znanja.

(14) Politika sodelovanja na področju mladine prispeva k pospeševanju neformalnega izobraževanja ter s tem vseživljenjskega učenja, to politiko pa je treba še nadalje razvijati.

(15) Vključevanje mladih v svet dela je bistveni del njihovega vključevanja v družbo, zaradi česar je treba priznati vsa njihova znanja, spretnosti in kompetence, pridobljene kot del izkušenj v neformalnem izobraževanju, ter visoko ceniti njihov pomen.

(16) Da bi okrepili dodano vrednost ukrepov Skupnosti, je potrebno, da Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi usklajenost in dopolnjevanje na vseh ravneh med ukrepi, izvedenimi v okviru tega sklepa, in drugimi ustreznimi politikami, instrumenti ter ukrepi.

(17) Pomembno je, da se programski odbor Mladi na podlagi ukrepov, ki bodo določeni, posvetuje z drugimi odbori, pristojnimi za izvajanje programov Skupnosti v poklicnem usposabljanju in izobraževanju (Leonardo da Vinci in Socrates). Pomembno je, da je programski odbor Mladi redno obveščen o pobudah Skupnosti na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine.

(18) Evropski svet v Esnu (9. in 10. decembra 1994) in Cannesu (26. in 27. junija 1995) je poudaril potrebo po nadaljnjem delovanju za krepitev socialne in poklicne integracije mladih v Evropi. Slepi Evropskega sveta v Firencah (21. in 22. junij 1996) so poudarili pomen lajšanja vključevanja mladih v delovno silo. Evropski svet, ki se je sestal v Amsterdamu (od 15. do 17. junija 1997), je izrazil svojo podporo nepridobitnim dejavnostim. Evropski parlament in Svet sta 20. julija 1998 sprejela Sklep št. 1686/98/ES o uvedbi akcijskega programa Skupnosti "Evropska prostovoljna služba za mlade" [8].

(19) Dejavnosti evropskih prostovoljnih služb niso nadomestilo za služenje vojaškega roka, za alternativne oblike služenja, zagotovljene zlasti za mlade, ki uveljavljajo ugovor vesti, niti za obvezne oblike civilnega služenja ter ne bi smele omejevati ali nadomeščati možne ali obstoječe plačane zaposlitve.

(20) Izdaja potrebnih dovoljenj za bivanje in vizumov sodi v pristojnost organov držav članic, koncept rezidenta pa opredeljuje nacionalno pravo.

(21) Evropski parlament je 2. julija 1998 sprejel resolucijo o podpiranju vloge prostovoljnih organizacij in ustanov v Evropi [9]. Prostovoljni sektor naj bi odigral pomembno vlogo pri zagotavljanju možnosti za vse mlade, zlasti tiste z največjimi težavami, da sodelujejo v teh programih.

(22) Komisija in države članice morajo zagotoviti, da bodo negovale sodelovanje z nevladnimi organizacijami, dejavnimi na področju mladine in sociale, okolja, kulture, športa in boja proti različnim oblikam izključenosti.

(23) Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP) določa večje sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine med Evropsko skupnostjo in njenimi članicami na eni strani ter državami EFTA, ki sodelujejo v Ekonomskem gospodarskem prostoru, na drugi. Sporazum EGP določa postopke za sodelovanje držav EFTA, ki sodelujejo v EGP, v programih Skupnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

(24) Zagotoviti je treba ukrepe za odpiranje tega programa za sodelovanje pridruženih srednje- in vzhodnoevropskih držav (SVED) v skladu s pogoji, opredeljenimi v Evropskih sporazumih in njihovih dodatnih protokolih in sklepih ustreznih pridružitvenih svetov, ter Cipra, financirano z dodatnimi odobrenimi proračunskimi sredstvi po postopkih, ki se dogovorijo z navedeno državo, pa tudi Malte in Turčije, financirano z dodatnimi odobrenimi proračunskimi sredstvi v skladu z določbami Pogodbe.

(25) Ta program naj bi se spremljal in stalno evalviral v sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da bi omogočili prilagoditve, zlasti pri prioritetah za izvajanje ukrepov.

(26) V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, opredeljenima v členu 5 Pogodbe, države članice zaradi kompleksnosti in raznolikosti mladinskega področja ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov v zvezi z razvojem in krepitvijo politike sodelovanja na področju mladine, vključno z evropsko prostovoljno službo in mladinskimi izmenjavami v Skupnosti in s tretjimi državami, in jih lahko zaradi nadnacionalne razsežnosti akcij in ukrepov Skupnosti bolje dosega Skupnost. Ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(27) Sklep v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [10] za ves čas trajanja programa določa finančni okvir, ki je primarna referenca za organ za izvrševanje proračuna med letnim proračunskim postopkom.

(28) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje na Komisijo prenesenih izvedbenih pooblastil [11] –

SKLENILA:

Člen 1

Uvedba programa

1. Ta sklep uvaja akcijski program Skupnosti "Mladi", v nadaljnjem besedilu "ta program", glede politike sodelovanja na mladinskem področju, vključno z evropsko prostovoljno službo in mladinskimi izmenjavami v Skupnosti in s tretjimi državami.

2. Ta program se bo izvajal v obdobju, ki se začne 1. januarja 2000 in konča 31. decembra 2006.

3. Ta program z razvijanjem evropskega prostora sodelovanja na področju mladinske politike, zasnovane na neformalnem izobraževanju in usposabljanju, prispeva k promociji Evrope znanja. Pospešuje vseživljenjsko učenje in pridobivanje znanj, spretnosti in kompetenc, za katere je pričakovati, da bodo krepile aktivno državljanstvo in zaposljivost.

4. Ta program podpira in dopolnjuje delovanje držav članic in v njih ob celovitem spoštovanju njihove kulturne in jezikovne raznolikosti.

Člen 2

Cilji programa

1. Da bi mladim omogočili pridobivanje znanj, spretnosti in kompetenc, ki bi lahko bile eden od temeljev njihovega prihodnjega razvoja, ter udejanjanje odgovornega državljanstva, tako da bodo postali aktiven del družbe, ter ob upoštevanju pomembnosti pospeševanja enakih možnosti, so cilji tega programa naslednji:

(a) spodbujanje aktivnega prispevka mladih k izgradnji Evrope z njihovim sodelovanjem v nadnacionalnih izmenjavah v Skupnosti ali s tretjimi državami, tako da bodo razvijali razumevanje kulturne raznolikosti Evrope in njenih temeljnih skupnih vrednot ter tako pomagali krepiti spoštovanje človekovih pravic in se boriti proti rasizmu, antisemitizmu in ksenofobiji;

(b) krepitev njihovega občutka za solidarnost s širšim sodelovanjem mladih v nadnacionalnih dejavnostih socialnega dela v Skupnosti ali s tretjimi državami, zlasti tistimi, s katerimi je Skupnost sklenila sporazume o sodelovanju;

(c) spodbujanje iniciativnosti, podjetnosti in kreativnosti mladih, tako da lahko odigrajo aktivno vlogo v družbi, in hkrati spodbujanje spoznanja o vrednosti neformalnega izobraževanja, pridobljenega v evropskem kontekstu;

(d) krepitev sodelovanja na področju mladine s spodbujanjem izmenjave dobre prakse, usposabljanja mladih delavcev/voditeljev ter razvojem inovativnih ukrepov na ravni Skupnosti.

2. Ta program prispeva tudi k doseganju ciljev na drugih ustreznih področjih politike Skupnosti.

Člen 3

Akcije Skupnosti

1. Cilji tega programa iz člena 2 se uresničujejo z naslednjimi akcijami, katerih operativne vsebine in postopki izvajanja so opisani v Prilogi:

- Mladi za Evropo,

- Evropska prostovoljna služba,

- mladinske pobude,

- skupne akcije,

- podporni ukrepi.

2. Te akcije se izvajajo z naslednjimi vrstami ukrepov, ki se lahko po potrebi kombinirajo:

(a) podporo nadnacionalni mobilnosti mladih;

(b) podporo za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na mladinskem področju;

(d) podporo nadnacionalnim projektom za promocijo državljanstva Unije in pripadnosti mladih razvoju Unije;

(e) promocijo jezikovnih spretnosti in znanj ter razumevanja različnih kultur;

(f) podporo pilotnim projektom na podlagi nadnacionalnih partnerstev, načrtovanih za razvoj inovacij in kakovosti na mladinskem področju;

(g) razvoj, na evropski ravni, analitičnih metod in nadaljevanje spremljanja mladinskih politik ter njihovega razvoja (npr. podatkovnih baz, ključnih številk, vzajemnega poznavanja "sistemov") ter metod razširjanja dobre prakse.

Člen 4

Dostop do programa

1. Ta program je namenjen mladim, načeloma v starosti od 15 do 25 let, ter tistim, ki delajo z mladimi, ki so rezidenti držav članic. Starostne meje se lahko nekoliko prilagodijo, če to upravičujejo posebne okoliščine nekaterih projektov.

V okviru akcij 1.2, 2.2 in 5, določenih v Prilogi, je ta program lahko namenjen tudi mladim, načeloma v starosti od 15 do 25 let, ter tistim, ki delajo z mladimi, ki prebivajo v tretjih državah, ne da bi to posegalo v pristojnosti držav članic.

2. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju dostopa do dejavnosti v tem programu za vse mlade brez diskriminacije.

3. Komisija in države članice bodo poskrbele, da bodo vloženi posebni napori v zagotavljanje pomoči mladim, ki iz kulturnih, socialnih, fizičnih, duševnih, gospodarskih ali geografskih razlogov teže sodelujejo v ustreznih akcijskih programih na ravni Skupnosti in na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ter pomoči majhnim lokalnim skupinam. Komisija bo tako upoštevala težave, s katerimi se srečujejo te ciljne skupine, in tako prispevala k boju proti izključenosti.

4. Države članice si bodo prizadevale za izvajanje ustreznih ukrepov, tako da bodo sodelujoči v programu imeli dostop do zdravstvenega varstva v skladu z določbami prava Skupnosti. Matične države članice si bodo prizadevale za izvajanje ustreznih ukrepov, tako da bodo sodelujoči v evropski prostovoljni službi lahko ohranili svojo socialno varnost.

Člen 5

Izvajanje programa in sodelovanje z državami članicami

1. Komisija zagotovi izvajanje akcij Skupnosti po tem programu v skladu s Prilogo.

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe, opisane v Prilogi (akcija 5), da bi se kar najbolje izkoristili dosežki kooperativnega delovanja Skupnosti na mladinskem področju.

3. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za razvoj struktur, uvedenih na ravni Skupnosti in nacionalni ravni za doseganje ciljev tega programa na uporabniku prijazen način, tako da mladim in drugim partnerjem na lokalni ravni olajša dostop do programa, evalvira in spremlja akcije iz programa ter uporabi pregledne posvetovalne in izbirne ukrepe.

Komisija in države članice poskrbijo za izvedbo ukrepov za olajšanje dosegljivosti nadnacionalne mobilnosti za mlade z ustrezno načrtovanimi ukrepi za njihovo informiranje in krepitev njihove zavesti o tej zadevi. Komisija in države članice poskrbijo, da se zagotovijo ustrezne informacije in publiciteta o akcijah, ki jih podpira program.

4. Države članice izvedejo potrebne korake za zagotovitev učinkovitega poteka programa; kolikor je mogoče, si prizadevajo za sprejetje ukrepov, ki jih štejejo za potrebne in zaželene za odstranjevanje pravnih in upravnih ovir za dostop do tega programa.

5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi prehod med akcijami, izvedenimi v okviru prejšnjih programov Skupnosti na mladinskem področju (Mladi za Evropo III in evropska prostovoljna služba) ter akcijami, ki se izvajajo v tem programu.

Člen 6

Skupne akcije

Kot del procesa izgradnje Evrope znanja se lahko izvajajo ukrepi iz tega programa po postopkih iz člena 8, kot skupne akcije s sorodnimi programi in akcijami Skupnosti na področju mladine, izobraževanja in poklicnega usposabljanja.

Člen 7

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, ki se nanašajo na spodaj navedene zadeve, se sprejmejo po upravnem postopku iz člena 8(2):

(a) določbe za izvajanje tega programa, vključno z letnim delovnim načrtom za izvajanje programskih akcij;

(b) splošno ravnotežje med različnimi akcijami programa;

(d) določbe za izvajanje skupnih akcij;

(e) določbe za evaluacijo programa;

(f) določbe za izpričevanje sodelovanja mladih prostovoljcev.

2. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, ki se nanašajo na vse druge zadeve, se sprejmejo po posvetovalnem postopku iz člena 8(3).

Člen 8

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, znaša dva meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 9

Financiranje

1. Finančni okvir za izvajanje tega programa v obdobju, določenem v členu 1, se določi v višini 520 milijonov EUR.

2. Letne zneske odobri organ za izvrševanje proračuna v mejah finančnega načrta.

Člen 10

Usklajenost in dopolnjevanje

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami ter brez poseganja v individualno naravo in posebnost vsakega programa zagotovi globalno usklajenost in dopolnjevanje z drugimi relevantnimi politikami, instrumenti in akcijami Skupnosti. Posebno pozornost posveti pospeševanju enakosti in enakih možnosti za ženske in moške.

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi usklajenost med izvajanjem tega programa in drugih dejavnosti Skupnosti v zvezi z mladino, zlasti na področju kulture in avdiovizualnega sektorja, dokončanja notranjega trga, informacijske družbe, okolja, varstva potrošnikov, MSP, socialne politike, zaposlovanja in javnega zdravja.

3. Komisija in države članice poskrbijo, da ukrepi iz tega programa upoštevajo smernice za zaposlovanje, ki jih je sprejel Svet kot del usklajene strategije zaposlovanja.

4. Komisija zagotovi učinkovito povezavo med tem programom ter programi in akcijami na mladinskem področju, ki se izvajajo kot del zunanjih odnosov Skupnosti.

Člen 11

Sodelovanje držav EFTA/EGP, pridruženih srednje - in vzhodnoevropskih držav (SVED), Cipra, Malte in Turčije

V tem programu lahko sodelujejo:

- države EFTA/EGP v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP,

- pridružene srednje- in vzhodnoevropske države (SVED) v skladu s pogoji, določenimi v Evropskih sporazumih, njihovih dodatnih protokolih in v sklepih ustreznih pridružitvenih svetov,

- Ciper ob financiranju z dodatnimi proračunskimi sredstvi, odobrenimi po postopkih, dogovorjenih z navedeno državo,

- Malta in Turčija ob financiranju z dodatnimi proračunskimi sredstvi, odobrenimi v skladu z določbami Pogodbe.

Člen 12

Mednarodno sodelovanje

V skladno s postopki, določenimi v členu 7, Komisija po tem programu krepi svoje sodelovanje z državami nečlanicami Skupnosti in ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti Svetom Evrope.

Člen 13

Spremljanje in evaluacija

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami redno spremlja ta program.

To spremljanje vključuje poročila, navedena v odstavku 3, in posebne dejavnosti.

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami redno evalvira ta program. Namen te evaluacije je povečati učinkovitost akcij, ki se izvajajo v skladu s cilji iz člena 2, ter zagotoviti enakopraven dostop do programa, kakor je določeno v členu 4(2) in (3).

S to evaluacijo se preuči tudi dopolnjevanje med akcijami tega programa in tistimi, ki se izvajajo po drugih ustreznih politikah, instrumentih in akcijah Skupnosti.

V skladu z merili, uvedenimi ob uporabi postopkov, opisanih v členu 8(2), obstajajo redne zunanje evaluacije rezultatov akcij Skupnosti.

3. Države članice predložijo Komisiji poročila o izvajanju in vplivih tega programa do 31. decembra 2004 ali 30. junija 2007.

4. Komisija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:

- ob pristopu novih držav članic poročilo o finančnih posledicah teh pristopov za program, ki mu sledi, po potrebi finančni predlog za obvladovanje finančnih posledic teh pristopov za program, v skladu z določbami Medinstitucionalnega sporazuma z dne z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka ter sklepi Evropskega sveta v Berlinu marca 1999. Evropski parlament in Svet čimprej sprejmeta sklepe o teh predlogih,

- vmesno evalvacijsko poročilo o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja tega programa do 30. junija 2005,

- končno poročilo o izvajanju tega programa do 31. decembra 2007.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Luxembourgu, 13. aprila 2000

Za Evropski parlament

Predsednik

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

A. Vara

[1] UL C 311, 10.10.1998, str. 6.

[2] UL C 410, 30.12.1998, str. 11.

[3] UL C 51, 22.2.1999, str. 77.

[4] Mnenje Evropskega parlament z dne 5. novembra 1998 (UL C 359, 23.11.1998, str. 75), Skupno stališče Sveta z dne 28. junija 1999 (UL C 210, 22.7.1999, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 1999 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 10. aprila 2000 in Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. aprila 2000 (še ni objavljen v Uradnem listu).

[5] UL L 87, 20.4.1995, str. 1.

[6] UL C 30, 28.1.1998, str. 1.

[7] UL C 167, 1.6.1998, str. 230.

[8] UL L 214, 31.7.1998, str. 1.

[9] UL C 226, 20.7.1998, str. 66.

[10] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[11] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Financiranje, odobreno po programu, mora upoštevati načela sofinanciranja in dodatnih sredstev. V skladu s členom 4(3) Sklepa si je treba prizadevati za olajšanje dostopa do programa za mlade, ki se srečujejo s težavami kulturne, socialne, fizične, duševne, ekonomske ali zemljepisne narave, ter za majhne lokalne skupine. Odbor, naveden v členu 8 Sklepa, določi posebne oblike, ki naj bi jih imela ta prizadevanja. Financiranje Skupnosti se porazdeli tako, da se upošteva potreba po zagotavljanju ravnovesja med izvajanimi akcijami mobilnosti in enakimi možnostmi za sodelovanje mladih iz vseh držav članic; to pomeni, da je treba upoštevati člen 4(3).

Posebej bi bilo treba spodbujati pobude, oblikovane za spodbujanje strpnosti in sprejemanja razlik, ter ukrepe zoper vse vrste izključenosti. Skupnost bo dovzetna za dejavnosti, ki postavljajo v ospredje kulturi in športu v kontekstu neformalnega izobraževanja mladih.

Za uresničitev ciljev programa je treba izvesti pet vrst akcij na podlagi ukrepov, opisanih v členu 3 Sklepa:

- Mladi za Evropo

- Evropska prostovoljna služba

- mladinske pobude

- skupne akcije

- podporni ukrepi.

AKCIJA 1 - MLADI ZA EVROPO

Akcija 1.1: Izmenjave mladih znotraj Skupnosti

Skupnost bo podpirala dejavnosti mobilnosti za mlade, če bodo zadevne dejavnosti trajale vsaj en teden, se bodo izvajale na podlagi skupnih projektov v Skupnosti in bodo vključevale skupine mladih v starosti od 15 do 25 let, ki so zakoniti rezidenti ene od držav članic. Starostne meje se lahko nekoliko prilagodijo, če to upravičujejo posebne okoliščine nekaterih projektov.

Te dejavnosti na podlagi nadnacionalnih partnerstev med skupinami mladih morajo vključevati njihovo aktivno sodelovanje in morajo biti zasnovane tako, da jim omogočajo odkrivanje in pridobivanje zavesti o različnih socialnih in kulturnih resničnostih ter jih spodbujajo k sodelovanju pri pobudah za druge dejavnosti na evropski ravni ali pri njihovemu uvajanju. Posebno pozornost je treba posvečati sodelovanju mladih, za katere je to prva evropska dejavnost, ter majhnim ali lokalnim skupinam brez izkušenj na evropski ravni.

Da bi se približali boljšemu ravnotežju med dvostranskimi in večstranskimi dejavnostmi, se bo podpora Skupnosti vse bolj usmerjala v večstranske dejavnosti skupinske mobilnosti. Dvostranska skupinska mobilnost bo prejela sofinanciranje, če bodo to upravičevale ciljne skupine ali poseben pedagoški pristop.

Dejavnosti, oblikovane za krepitev aktivnega vključevanja mladih v projekte skupinske mobilnosti, se po tej akciji lahko financirajo, zlasti oblike dejavnosti, ki zadevnim mladim omogočijo jezikovne in medkulturne priprave.

Akcija 1.2: Izmenjave mladih s tretjimi državami

Skupnost bo podpirala dejavnosti mobilnosti za mlade, če bodo zadevne dejavnosti trajale vsaj en teden, se bodo izvajale na podlagi skupnih projektov in bodo vključevale skupine mladih načeloma v starosti od 15 do 25 let, ki so zakoniti rezidenti ene od držav članic ali tretje države. Te dejavnosti mobilnosti morajo vključevati vsaj dve državi članici.

Te dejavnosti na podlagi nadnacionalnih partnerstev med skupinami mladih morajo vključevati njihovo aktivno sodelovanje in morajo biti zasnovane tako, da jim omogočajo odkrivanje in pridobivanje zavesti o različnih socialnih in kulturnih resničnostih ter jih spodbujajo k sodelovanju pri pobudah za druge dejavnosti na evropski ravni ali pri njihovem uvajanju. Še več, ti projekti morajo partnerjem v tretjih državah omogočati pridobivanje izkušenj s tovrstno dejavnostjo na področju neformalnega izobraževanja in prispevati k razvoju mladinskega dela in združenj v teh državah.

Dejavnosti, oblikovane za krepitev aktivnega vključevanja mladih v projekte skupinske mobilnosti, lahko prejmejo financiranje, zlasti oblike dejavnosti, ki zadevnim mladim omogočijo jezikovne in medkulturne priprave.

AKCIJA 2 - EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA

V smislu tega programa se za "mlade prostovoljce" štejejo osebe, načeloma stare od 18 do 25 let, ki so zakoniti rezidenti države članice.

Mladi prostovoljci se bodo kot aktivni državljani lotili izvajanja konkretne solidarne dejavnosti zaradi pridobivanja socialnih in osebnih sposobnosti in spretnosti, s čimer bodo položili temelje za svoj prihodnji razvoj in hkrati prispevali k družbeni blaginji. V ta namen bodo mladi prostovoljci v skladu s cilji tega programa, opredeljenimi v členu 2, sodelovali v državi članici, v kateri niso rezidenti, ali v tretji državi pri nepridobitni in neplačani dejavnosti, pomembni za skupnost, z omejenim trajanjem (največ 12 mesecev) v sklopu projekta, ki ga priznavajo države članice in Skupnost. To zlasti ne sme voditi do nadomeščanja zaposlovanja. Zagotovljena bo celodnevna prehrana in bivališče ter mentorstvo. Projekt prostovoljne dejavnosti bo mladim prostovoljcem zagotovil zdravstveno in drugo primerno zavarovanje. Mladi prostovoljci bodo prejemali dodatek/žepnino.

Evropska prostovoljna služba temelji na partnerstvu in delitvi odgovornosti med mladimi prostovoljci, njihovo matično organizacijo in organizacijo gostiteljico.

V skladu z določbami v zvezi s programskim odborom, navedenim v členu 8, se bo sodelovanje mladih prostovoljcev v evropski prostovoljni službi ter izkušnje in spretnosti, ki si jih v ustreznem obdobju pridobijo, dokazovalo z dokumentom, ki ga izda Komisija.

Akcija 2.1: Evropska prostovoljna služba znotraj Skupnosti

Skupnost bo podpirala nadnacionalne projekte (za omejeno obdobje, ki načeloma traja od treh tednov do enega leta), ki aktivno in osebno vključujejo mlade v dejavnosti, načrtovane zaradi zadovoljevanja družbenih potreb na celi vrsti področij (socialnem, sociokulturnem, okoljskem, kulturnem itd.), ki bodo hkrati pomenile izkušnjo v neformalnem izobraževanju zaradi pridobivanja socialnih in kulturnih spretnosti. Ti projekti so oblikovani tako, da bodo mladim omogočili stik z drugimi kulturami in drugimi jeziki ter izkušnje z novimi idejami in projekti v večkulturni civilni družbi.

Skupnost lahko podpira programe, zlasti tiste z jezikovnim ali medkulturnim elementom, ki so usmerjeni v pripravo mladih prostovoljcev na odhod in njihovo lažjo družbeno integracijo med temi dejavnostmi ter po zaključku njihovega obdobja evropske prostovoljne službe. Posebno pozornost je treba posvečati pedagoški podpori in mentorstvu.

Akcija 2.2: Evropska prostovoljna služba s tretjimi državami

Skupnost bo podpirala nadnacionalne projekte s tretjimi državami (za omejeno obdobje, ki načeloma traja od treh tednov do enega leta), ki aktivno in osebno vključujejo mlade v dejavnosti, načrtovane zaradi zadovoljevanja družbenih potreb na celi vrsti področij (socialnem, sociokulturnem, okoljskem, kulturnem itd.), ki bodo hkrati pomenile izkušnjo v neformalnem izobraževanju zaradi pridobivanja socialnih in kulturnih spretnosti. Ti projekti so oblikovani tako, da bodo mladim omogočili stik z drugimi kulturami in drugimi jeziki ter izkušnje z novimi idejami in projekti v večkulturni civilni družbi.

Podpora se lahko da akciji, s katero se položijo ali utrdijo potrebni temelji za razvoj nadnacionalnih projektov evropske prostovoljne službe s tretjimi državami.

AKCIJA 3 - MLADINSKE POBUDE

Zaradi spodbujanja iniciativnosti in ustvarjalnosti med mladimi bo Skupnost podpirala projekte, v katerih mladi aktivno in neposredno sodelujejo v inovativnih in ustvarjalnih programih ter v programih, osredotočenih na družbeni požrtvovalnosti mladih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Ti projekti bodo mladim omogočali, da razvijejo iniciativnost in v praksi uresničijo dejavnosti, ki so jih sami razvili in pri katerih imajo ključno vlogo.

Skupnost bo podpirala pobude, načrtovane kot pomoč mladim prostovoljcem pri kar najboljši izrabi izkušenj, ki so si jih pridobili v obdobju prostovoljne službe, in pri spodbujanju njihove aktivne integracije v družbo. Te pobude, ki jih bodo sprožili mladi po zaključku njihove evropske prostovoljne službe, jim bodo omogočale, da zaženejo in pospešujejo socialne, kulturne, sociokulturne in gospodarske dejavnosti in/ali da si prizadevajo za svoj osebni razvoj. Prednost bodo imeli tisti mladi, ki te pobude najbolj potrebujejo.

Podpora bo usmerjena v spodbujanje razširitve teh projektov, tako da bodo vključevali podobne pobude, ki bodo potekale v drugih državah članicah, da bi okrepili njihovo nadnacionalno naravo ter močno razširili izmenjavo in sodelovanje med mladimi. Ta pomoč lahko vključuje organizacijo sestankov za mlade pospeševalce vseevropskih pobud. Finančna pomoč se lahko podeli za učinkovito uvajanje stabilnih nadnacionalnih partnerstev med takšnimi projekti.

AKCIJA 4 - SKUPNE AKCIJE

Ob upoštevanju potrebe po fleksibilnem in ustvarjalnem pristopu kot predpogoju za medsektorsko sodelovanje se pomoč Skupnosti lahko podeli za akcije, navedene v členu 6 Sklepa, ter za dejavnosti, ki se bodo izvajale skupaj z drugimi programi Skupnosti v povezavi z Evropo znanja, zlasti programe Skupnosti v izobraževanju in poklicnem usposabljanju.

Komisija si bo v sodelovanju z državami članicami prizadevala za razvoj skupnega sistema informiranja, opazovanja in razširjanja v zvezi s primeri dobre prakse na področjih znanja in vseživljenjskega učenja poleg skupnih akcij v zvezi z multimedijskimi sredstvi v izobraževanju in usposabljanju. Ti projekti bodo obsegali celo vrsto programov iz različnih sektorjev, vključno z mladino. Dopolnilno jih lahko financirajo številni programi Skupnosti in se lahko izvajajo z razpisi za skupne projekte.

Sprejmejo se lahko ustrezni ukrepi za pospeševanje stikov in vzajemnega delovanja na regionalni in lokalni ravni med sodelujočimi v tem programu in v programih, ki obravnavajo poklicno usposabljanje in izobraževanje. V sklopu tega se lahko podpirajo dejavnosti, ki krepijo zavest o priložnostih, ki jih za mlade zagotavlja Skupnost.

AKCIJA 5 - PODPORNI UKREPI

Akcija 5.1: Usposabljanje in sodelovanje v zvezi s tistimi, ki so vključeni v mladinsko politiko

Financiranje se zagotovi za:

1. Dejavnosti, načrtovane za nadaljnje usposabljanje posameznikov, vključenih v mladinsko delo, zlasti inštruktorjev v evropski prostovoljni službi, mladinskih delavcev/vodij, vodjem evropskih projektov in svetovalcem za mladinske pobude, ki sodelujejo v programih, v katere so mladi neposredno vključeni in so opisani v akcijah 1, 2 in 3 programa, zaradi zagotavljanja ustrezno visoke kakovosti teh programov. Posebno pozornost je treba posvečati dejavnostim, ki si prizadevajo za vzpodbujanje tistih mladih posameznikov, za katere je sodelovanje v akcijah Skupnosti najtežje.

2. Dejavnosti, načrtovane za razvoj evropskih modulov, ki izpolnjujejo pogoje za nadnacionalno sodelovanje.

3. Dejavnosti, kot so študijski obiski, študije izvedljivosti, seminarji, delovne izkušnje, ki se osredotočajo zlasti na izmenjavo izkušenj in dobre prakse v zvezi s skupnimi akcijami ali zadevami skupnega interesa, ali ki so načrtovane za lajšanje in pospeševanje uvajanja trajnostnih nadnacionalnih partnerstev in/ali vzajemnih mrež med tistimi, ki so dejavni na področju mladinskega dela.

4. Eksperimentalne dejavnosti, ki vključujejo vir inovacij in obogatitve mladinske politike z izvajanjem novih pristopov in novih oblik sodelovanja ter s skupnimi prizadevanji udeležencev iz različnih okolij.

5. Podpora Skupnosti se lahko zagotovi tudi za konference in seminarje, ki si prizadevajo za pospeševanje sodelovanja in izmenjave dobre prakse na področju mladine ter za druge ukrepe za pospeševanje in razširjanje ukrepov v zvezi z rezultati projektov in dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru akcij Skupnosti, povezanih z mladino.

Dejavnosti, povezane s temi ukrepi, lahko potekajo samo v okviru Skupnosti ali vključujejo tretje države. Posebno pozornost je treba posvečati tistim, ki delajo z mladimi na regionalni in lokalni ravni in ki nimajo nobenih ali imajo malo izkušenj ali priložnosti za stike na evropski ravni, ter dejavnostim, v katerih igrajo glavno vlogo mladi.

Akcija 5.2: Informiranje mladih in mladinske študije

1. V skladu s cilji programa in zlasti zaradi izboljšanja dostopa za vse mlade ter krepitve njihove iniciative in aktivnega sodelovanja v družbi bo Komisija spodbujala tiste, ki so dejavni na področju mladinskega dela, k vključevanju v informiranje mladih na evropski ravni ter povečevanju sodelovanja med informacijskimi in komunikacijskimi sistemi za mlade, uvedenimi v državah članicah in na ravni Skupnosti. V sklopu tega je treba dati poseben poudarek širitvi sodelovanja, tako da bo vključevalo izobraževanje in usposabljanje, ter dialogu med mladimi in z njimi.

2. Financiranje bo potemtakem zagotovljeno za pobude, ki vključujejo:

- pridobivanje potrebnih izkušenj in spretnosti za izvajanje mladinskih informacijskih projektov na podlagi nadnacionalnega sodelovanja in projektov, ki zagotavljajo informacije, ter zlasti svetovalnih storitev za mlade,

- projekte sodelovanja, usmerjene v razširjanje informacij, krepitev zavesti med mladimi o podroèju iz programa ter omogoèanje dostopa mladim do vseh potrebnih informacij za doseganje ciljev programa,

- uporabo mehanizmov v sklopu nadnacionalnih projektov, ki omogočajo dialog med mladimi in z njimi, zlasti z uporabo mladinsko usmerjenih javnih občil in novih tehnologij.

3. V zvezi z mladinskimi študijami, povezanimi s cilji programa, bo Komisija podpirala študije, med drugim osredotočene na vplive ukrepov za mlade ter zlasti ukrepov, ki si prizadevajo za pospeševanje sodelovanja na tem področju. Te študije analizirajo vpliv drugih politik na svet mladih ter si prizadevajo za jasnejšo in obsežnejšo sliko o potrebah mladih in razmerah, v katerih živijo.

Prednost imajo študije v zvezi s potmi, ki jih ubirajo mladi iz neugodnih razmer in marginalnih skupin; analizirajo zlasti dejavnike, ki so pospešili ali ovirali družbeno integracijo mladih ter dajejo pomen prispevkom iz neformalnega izobraževanja in iz tretjega sektorja nasploh. Prednost se daje tudi primerjalnim študijam o ukrepih, načrtovanih za pospeševanje duha podjetnosti, vključno z njihovim vplivom na lokalni razvoj, zlasti z ustvarjanjem dejavnosti (ustvarjanje delovnih mest, ustanavljanje kulturnih ali socialnih podjetij itd.). Te raziskave imajo lahko obliko študij primerov, od katerih bodo najbolj relevantni objavljeni.

Akcija 5.3: Informiranje in opaznost ukrepov

Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za, med drugim, zbiranje informacij iz cele vrste virov o ukrepih na področju mladine, pridobivanje koristi iz mladinskih projektov EU ter povečanje opaznosti akcij za mlade na ravni Skupnosti z razvijanjem ustreznih sredstev za dialog z njimi, vključno z Internetom.

Akcija 5.4: Podporni ukrepi

1. Nacionalne agencije

V skladu s èlenom 5 Sklepa se lahko zagotovi pomoè Skupnosti zagotovi za podporo dejavnostim struktur, ki jih uvedejo države èlanice.

2. Tehnična pomoč in operativna podpora

Pri izvajanju programa lahko Komisija poišče pomoč organizacij za tehnično pomoč, za katero se lahko zagotovi financiranje v splošnem finančnem okviru za program. Pod enakimi pogoji lahko uporablja pomoč strokovnjakov. Poleg tega bo Komisija lahko izvajala evalvacijske študije in organizirala seminarje, kolokvije in druga srečanja strokovnjakov, za katera je pričakovati, da bodo olajšala izvajanje programa, vključno z uveljavljanjem člena 12 Sklepa. Komisija lahko tudi izvaja akcije informiranja, publiciranja in razširjanja.

--------------------------------------------------

32000D1031