Uradni list C 172 , 18/06/1999 str. 0001 - 0022
Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (1999/C 172/01) 1. Namen tega sporazuma, sklenjenega med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, v nadaljevanju "institucije", je izvajanje proračunske discipline in izboljšanje delovanja letnega proračunskega postopka ter sodelovanja med institucijami v proračunskih zadevah. 2. Proračunska disciplina po tem sporazumu zajema vse izdatke. Sporazum je zavezujoč za vse institucije, vključene v izvedbo proračunske discipline. 3. Sporazum ne spreminja proračunskih pooblastil posamezne institucije, kakor jih določajo Pogodbe. 4. Vsaka sprememba sporazuma zahteva soglasje vseh institucij, ki so pogodbenice sporazuma. Spremembe finančne perspektive (v nadaljevanju "finančnega načrta") je treba sprejeti po postopkih, določenih v sporazumu. 5. Sporazum ima dva dela: - del I vsebuje opredelitev in določbe za izvedbo finančnega načrta v letih 2000-2006 ter se uporablja med veljavo finančnega načrta, - del II se nanaša na izboljšanje medinstitucionalnega sodelovanja v proračunskem postopku. 6. Komisija predloži poročilo o izvajanju sporazuma, po potrebi skupaj s predlogi sprememb, kadar je to potrebno, in v vsakem primeru hkrati s predlogom novega finančnega načrta, ki ga predloži v skladu z odstavkom 26. 7. Sporazum začne veljati 1. januarja 2000. Istega dne se nadomestijo: - Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 30. junija 1982 o različnih ukrepih za izboljšanje proračunskega postopka [1], - Medinstitucionalni sporazum z dne 29. oktobra 1993 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [2], - Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 6. marca 1995 o vključitvi finančnih določb v zakonodajne akte [3], - Skupna izjava z dne 12. decembra 1996 o izpopolnjevanju informacij o sporazumih o ribištvu za proračunski organ [4], - Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo z dne 16. julija 1997 o določbah za financiranje skupne zunanje in varnostne politike [5], - Medinstitucionalni sporazum z dne 13. oktobra 1998 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o pravnih podlagah in izvrševanju proračuna [6]. DEL I — FINANČNI NAČRT 2000-2006: OPREDELITEV IN IZVEDBA A. Vsebina in obseg finančnega načrta 8. Finančni načrt 2000-2006 iz Priloge I je sestavni del sporazuma. Pomeni referenčni okvir za medinstitucionalno proračunsko disciplino. Vsebina je v skladu s sklepi berlinskega Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 1999. 9. Namen finančnega načrta je zagotoviti, da se izdatki Evropske unije, razčlenjeni na širše kategorije, srednjeročno razvijajo v skladu z lastnimi sredstvi in v mejah le-teh. 10. Finančni načrt 2000-2006 za vsako leto ter za vsako postavko in podpostavko obsega izdatke, ki predstavljajo odobritve za prevzem obveznosti. Skupni letni zneski izdatkov so prikazani kot obseg odobritev za prevzem obveznosti ter kot obseg odobritev plačil. Prikazane so tudi odobritve plačila, ki so ostale na voljo za širitev in ki naj bi se uporabile v skladu z drugim pododstavkom odstavka 25. Ti zneski so izraženi po cenah iz 1999, razen denarne rezerve, kjer so zneski izraženi po tekočih cenah. Finančni načrt ne upošteva proračunskih postavk, ki se financirajo z namenskimi prejemki po členu 4 Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [7], v nadaljevanju "Finančna uredba". Posebna postavka odhodkov se lahko financira samo do najvišjega določenega obsega, in vpliva na drugi pododstavek odstavka 11. Informacija o ukrepih, ki niso vključeni v splošni proračun Evropskih skupnosti, in o predvidenem razvoju različnih kategorij lastnih sredstev Skupnosti je prikazana v posebnih preglednicah. Ta informacija se vsako leto ažurira ob tehnični prilagoditvi finančnega načrta. Kmetijska smernica ostane nespremenjena. Ponovno bo pregledana na podlagi poročila, ki ga bo Komisija predložila Svetu pred naslednjo širitvijo Evropske unije, da bi lahko napravili potrebne prilagoditve. 11. Institucije potrjujejo, da vsak absolutni znesek, prikazan v finančnem načrtu za leta 2000-2006, predstavlja najvišji letni obseg izdatkov v breme splošnega proračuna Evropskih skupnosti. Brez vpliva na spremembe najvišjih obsegov v skladu z določbami tega sporazuma se zavezujejo uporabiti svoja pooblastila na način, da se v vsakem proračunskem postopku in pri izvajanju proračuna za navedeno leto upoštevajo vsi najvišji obsegi izdatkov. Vendar pa so najvišji obsegi za postavko 7 finančnega načrta (predpristopna pomoč) okvirni in obe veji proračunskega organa se lahko skupaj odločita spremeniti razporeditev v proračunskem postopku. 12. Obe veji proračunskega organa se sporazumeta, da za finančni načrt 2000-2006 sprejmeta najvišje stopnje povečanja neobveznih izdatkov, ki izhajajo iz proračunov, določenih v okviru najvišjih obsegov iz finančnega načrta. Zaradi dobrega finančnega poslovodenja, razen za postavko 2 finančnega načrta (strukturni ukrepi), institucije v čim večji meri zagotovijo, da v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna za različne postavke ostane na voljo zadosten razmik do najvišjega razreda.. V okviru najvišjih stopenj povečanja neobveznih izdatkov iz prvega pododstavka se Evropski parlament in Svet zavezujeta upoštevati dodeljene odobritve za prevzem obveznosti iz finančnega načrta za strukturne ukrepe. 13. Noben akt, ki ga v postopku soodločanja sprejmeta Evropski parlament in Svet, ali akt, ki ga sprejme Svet in predvideva prekoračitev razpoložljivih odobritev v proračunu ali dodeljenega obsega v finančnem načrtu v skladu z odstavkom 11, se finančno ne more izvesti, dokler ni sprejet rebalans proračuna in po potrebi ustrezno spremenjen finančni načrt po veljavnem postopku za vsakega od teh dveh primerov. 14. V vsakem letu, ki ga pokriva finančni načrt, skupne potrebne odobritve plačil po letnem popravku in ob upoštevanju vseh drugih popravkov ne smejo biti tolikšne, da bi stopnja za vplačilo lastnih virov presegla najvišji obseg, ki velja zanje. Po potrebi se obe veji proračunskega organa na predlog Komisije in po pravilih glasovanja iz petega pododstavka člena 272(9) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju "Pogodba ES") odločita znižati najvišje obsege finančnega načrta, da bi bili v skladu z najvišjimi obsegi lastnih sredstev. B. Letne prilagoditve finančnega načrta Tehnične prilagoditve 15. Vsako leto Komisija pred začetkom proračunskega postopka za leto n+1 določi kmetijsko smernico in naslednje tehnične prilagoditve finančnega načrta v skladu z gibanji bruto nacionalnega proizvoda (BNP) in cen: (a) revalorizacijo najvišjih obsegov in skupnih zneskov odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil, razen denarne rezerve, po cenah iz leta n+1; (b) izračun razpoložljivega razmika do najvišjega obsega lastnih sredstev. Komisija opravi tehnične prilagoditve na podlagi zadnjih gospodarskih podatkov in predvidevanj, ki so ji na voljo. Vendar pa tehnična prilagoditev najvišjega obsega za postavko 1 finančnega načrta (kmetijstvo) temelji na deflatorju 2 % letno. Tehnična prilagoditev najvišjega obsega za podpostavko "strukturni skladi" temelji na splošnem deflatorju, določenem v predpisih o strukturnih skladih za programiranje ustreznih ukrepov. Osnovo indeksa, na podlagi katerega se določijo sredstva v letih 2004-2006, Komisija po potrebi spremeni do 31. decembra 2003 s tehnično prilagoditvijo ob upoštevanju zadnjih razpoložljivih podatkov. Naknadne prilagoditve dodelitev za prejšnja leta niso mogoče. Rezultate prilagoditev ter gospodarske projekcije, ki so podlaga zanje, se sporoči obema vejama proračunskega organa. Dodatne tehnične prilagoditve za leto, bodisi med letom ali kot naknadni popravki v naslednjih letih, niso mogoči. Prilagoditve v zvezi z izvajanjem 16. Komisija hkrati z obvestilom o tehničnih prilagoditvah finančnega načrta predloži obema vejama proračunskega organa predloge za prilagoditve skupnih odobritev plačil, za katere meni, da so potrebna z vidika izvajanja, da bi zagotovila urejeno povečevanje glede na odobritve za prevzem obveznosti. 17. Za prilagoditve v letu 2001 in ob zamudah pri sprejemanju programov za strukturne ukrepe se obe veji proračunskega organa na predlog Komisije zavezujeta dovoliti prenos dodelitev, ki niso porabljene v letu 2000, v naslednja leta, dodatno k ustreznim najvišjim obsegom izdatkov. 18. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o teh predlogih do 1. maja in po pravilih glasovanja iz petega pododstavka člena 272(9) Pogodbe ES. C. Sprememba finančnega načrta 19. Poleg rednih tehničnih prilagoditev in prilagoditev v skladu s pogoji izvajanja se lahko finančni načrt ob nepredvidenih okoliščinah na predlog Komisije spremeni v skladu z najvišjimi obsegi lastnih sredstev. 20. Praviloma je treba vsak tak predlog za spremembo predložiti in sprejeti pred začetkom proračunskega postopka za leto ali za prvo od teh let. Spremembo finančnega načrta do 0,03 % BNP Skupnosti v okviru razmika za nepredvidene izdatke skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa po pravilih glasovanja iz petega pododstavka člena 272(9) Pogodbe ES. Vsako spremembo finančnega načrta nad 0,03 % BNP Skupnosti v okviru razmika za nepredvidene izdatke skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa, pri čemer jo mora Svet sprejeti soglasno. 21. Razen za izdatke iz postavke 2, institucije pregledajo možnosti, da s spremembo prerazporedijo izdatke med programi, ki jih zajema neka postavka, pri čemer zlasti upoštevajo, če se pričakuje, da za katero področje proračunska sredstva ne bodo porabljena v celoti. Obstajati mora cilj, da je vsak večji znesek v absolutnem znesku in kot delež novih načrtovanih izdatkov v okviru obstoječih najvišjih obsegov postavke. Institucije tudi pregledajo možnosti za izravnavo tako, da dvignejo najvišje obsege za eno postavko in jo znižajo za drugo. Zneskov, ki so na voljo pod postavkami 1 do 6 finančnega načrta, ni mogoče uporabiti za postavko 7 finančnega načrta (predpristopna pomoč), po drugi strani pa se izdatki, rezervirani za predpristopno pomoč, ne morejo uporabiti za postavke 1 do 6. Zneski, ki so na voljo za pristop, se lahko uporabljajo samo za pokrivanje izdatkov, ki nastanejo kot neposredna posledica širitve, in ne morejo pokrivati nepredvidenih izdatkov iz postavk 1 do 7 finančnega načrta. Po drugi strani pa se izdatki, namenjeni postavkam 1 do 7, ne morejo uporabljati kot dodatna sredstva za pokrivanje stroškov novih pristopov. Vsaka sprememba obveznih izdatkov v finančnem načrtu pa ne povzroči zmanjšanja zneska za neobvezne izdatke. Vsaka sprememba mora ohraniti ustrezno razmerje med obveznostmi in plačili. D. Posledice, kadar ni skupne odločitve o prilagoditvi ali spremembi finančnega načrta 22. Kadar ni skupne odločitve Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi ali spremembi finančnega načrta, ki jo predlaga Komisija, se kot najvišji obsegi izdatkov za leto še naprej upoštevajo pred tem določeni zneski po letnem tehničnem popravku. E. Rezerve 23. V splošni proračun Evropskih skupnosti se vključijo tri vrste rezerv iz postavke 6 finančnega načrta. Potrebna sredstva se odpokličejo samo, kadar se te rezerve uporabijo: (a) denarna rezerva je v letih 2000 do 2002 namenjena pokrivanju učinka večjih in nepredvidenih nihanj razmerja med evrom in ameriškim dolarjem glede na razmerje, uporabljeno v proračunu, pri izdatkih kmetijskega proračuna ; (b) rezerva za jamstva za posojila državam nečlanicam je namenjena subvencioniranju proračunskih postavk in se črpa za vzpostavitev jamstvenega sklada [8] in za vsa dodatna plačila, ki so potrebna ob dolžnikovi zamudi; (c) namen rezerve za nujne primere je omogočiti hiter odziv na posamezne potrebe držav nečlanic po pomoči ob dogodkih, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob določitvi proračuna, predvsem za humanitarne operacije. Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti katero od teh rezerv, predloži predlog za prenos na obe veji proračunskega organa. Pred vsakim predlogom Komisije za črpanje rezerve za pomoč v nujnih primerih je treba preučiti možnosti za prerazporeditev proračunskih sredstev. Hkrati s predlogom za prenos Komisija začne postopek tristranskih pogovorov, po potrebi v poenostavljeni obliki, za pridobitev soglasja obeh vej proračunskega organa glede potrebe po uporabi rezerve in glede potrebnega zneska. Če predlog Komisije ne dobi soglasja obeh vej proračunskega organa in če Evropski parlament in Svet ne moreta doseči skupnega stališča, ne sprejmeta odločitve o predlogu Komisije o prenosu. F. Instrument za prilagodljivost 24. Instrument za prilagodljivost v višini največ 200 milijonov evrov letno je namenjen financiranju jasno opredeljenih izdatkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zneskov za eno ali več drugih področij porabe v danem proračunskem letu in do višine tega zneska. Delež neporabljenih letnih sredstev se lahko prenese v leto n+2. Če se instrument uporabi, se najprej črpajo vsi prenosi od najstarejšega po vrstnem redu, kot so bili preneseni. Delež letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+2, zapade. Instrument za prilagodljivost se praviloma ne sme uporabljati za pokrivanje istih potreb dve leti zapored. Komisija pripravi predlog za uporabo instrumenta za prilagodljivost, ko preuči vse možnosti za prerazporeditev proračunskih sredstev v okviru postavke, ki zahteva dodatne izdatke. Predlog se nanaša na načelo uporabe instrumenta in prikazuje potrebe, ki naj bi se iz njega pokrile, ter zahtevani znesek. Predlog se lahko za katero koli dano proračunsko leto predloži v proračunskem postopku. Predlog Komisije se vključi v predlog proračuna ali pa ga v skladu s Finančno uredbo spremlja ustrezen proračunski dokument. Odločitev o uporabi instrumenta za prilagodljivost skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa po pravilih glasovanja iz petega pododstavka člena 272(9) Pogodbe ES. Dogovor se doseže s postopkom usklajevanja iz dela II, oddelek A in Priloge III k temu sporazumu. G. Prilagoditev finančnega načrta zaradi širitve 25. Če se v obdobju, ki ga zajema finančni načrt, Unija razširi s pristopom novih držav članic, Evropski parlament in Svet na predlog Komisije in po pravilih glasovanja iz petega pododstavka člena 272(9) Pogodbe ES skupaj popravita finančni načrt zaradi upoštevanja izdatkov, ki so posledica te širitve. Sprememba postavk, ki ne vpliva na rezultat pogajanj o pristopu, ne smepresegati zneskov iz orientacijskega finančnega okvira iz Priloge II, ki je sestavni del sporazuma, temelječega na predpostavki, da se bo Unija po letu 2002 razširila za šest novih držav članic. Dodatni izdatki se bodo pokrivali z razpoložljivimi sredstvi, ki so v ta namen rezervirani v finančnem načrtu, in po potrebi z dodatnimi lastnimi sredstvi zaradi večjega BNP Skupnosti po širitvi Unije. H. Trajanje veljavnosti finančnega načrta in posledice nesprejetja finančnega načrta 26. Komisija predloži predloge za novi srednjeročni finančni načrt do 1. julija 2005. Če se obe veji proračunskega organa ne moreta dogovoriti o novem finančnem načrtu in razen če ena od pogodbenic tega sporazuma izrecno odpove obstoječi finančni načrt, se najvišji obsegi za zadnje leto iz obstoječega finančnega načrta popravijo v skladu z odstavkom 15 tako, da se ti zneski popravijo za povprečno stopnjo povečanja v preteklem obdobju, pri čemer se ne upoštevajo popravki zaradi širitve Unije. Ta stopnja povečanja pa ne sme preseči stopnje rasti BNP Skupnosti za zadevno leto. DEL I — IZBOLJŠANJE MEDINSTITUCIONALNEGA SODELOVANJA V PRORAČUNSKEM POSTOPKU A. Postopek medinstitucionalnega sodelovanja 27. Institucije se strinjajo, da se vzpostavi postopek medinstitucionalnega sodelovanja v proračunskih zadevah. Podrobnosti tega sodelovanja so prikazane v Prilogi II, ki je sestavni del tega sporazuma. B. Določitev proračuna 28. Komisija vsako leto predloži predhodni predlog proračuna, ki prikazuje dejanske potrebe Skupnosti po financiranju. Pri tem upošteva: - sposobnost za porabo proračunskih sredstev, pri čemer si prizadeva ohraniti natančno razmerje med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil; - možnosti za začetek novih politik prek poskusnih projektov in/ali novih pripravljalnih dejavnosti ali za nadaljevanje večletnih dejavnosti, ki se zaključujejo, ko oceni, ali bo mogoče zagotoviti temeljni akt po odstavku 36; - potrebo po zagotovitvi, da je vsakršna sprememba izdatkov glede na predhodno leto v skladu z omejitvami v okviru proračunske discipline. 29. Institucije se skušajo čim bolj izogibati, da bi v proračun vključevale postavke, pri katerih so zneski izdatkov za ukrepe nepomembni. Obe veji proračunskega organa se tudi zavezujeta upoštevati oceno možnosti za izvajanje proračuna, ki jo pripravi Komisija v svojih predlogih in v zvezi z izvajanjem tekočega proračuna. C. Klasifikacija izdatkov 30. Institucije menijo, da so obvezni izdatki tisti, ki jih proračunski organ mora vključiti v proračun zaradi pravne obveze, izhajajoče iz pogodb ali aktov, sprejetih na podlagi teh pogodb. 31. Predhodni predlog proračuna mora vsebovati predlog za klasifikacijo vsake nove proračunske postavke in vsake postavke, katere pravna podlaga je spremenjena. Če Evropski parlament in Svet ne sprejmeta klasifikacije, predlagane v predhodnem predlogu proračuna, preučita klasifikacijo te proračunske postavke na podlagi Priloge IV, ki je sestavni del sporazuma. Sporazum se skuša doseči v postopku usklajevanja iz Priloge III. D. Najvišja stopnja povečanja neobveznih izdatkov, kadar finančni načrt ni sprejet 32. Brez poseganja v prvi pododstavek odstavka 12 so se institucije dogovorile o sledečem: (a) samostojna rezerva Evropskega parlamenta za ukrepanje po četrtem pododstavku člena 272(9) Pogodbe ES — v višini polovice najvišje stopnje — se uporablja od predloga proračuna, ki ga določi Svet na prvi obravnavi, vključno z vsemi pisnimi spremembami. Najvišja stopnja se upošteva za letni proračun, vključno z vsemi rebalansi proračuna. Vsak neporabljen del najvišje stopnje, ki ne vpliva na določitev nove stopnje, ostane na razpolago in se lahko uporablja, kadar se obravnava predlog rebalansa proračuna; (b) če se v proračunskem postopku izkaže, da je za zaključek postopka potreben sporazum o določitvi nove stopnje povečanja neobveznih izdatkov za odobritve plačil in/ali nove stopnje za odobritve prevzemanja obveznosti (stopnja za obveznosti je lahko drugačna od stopnje za plačila), si institucije prizadevajo doseči soglasje med obema vejama proračunskega organa v postopku usklajevanja iz Priloge III, brez vpliva na točko (a). E. Vključitev finančnih predpisov v zakonodajne akte 33. Zakonodajni akti o večletnih programih, sprejeti v postopku soodločanja, vsebujejo določbo, v kateri zakonodajni organ določi finančni okvir programa za celotno trajanje programa. Ta znesek predstavlja osnovo za proračunski organ v letnem proračunskem postopku. Proračunski organ in Komisija se zavezujeta, da se pri pripravi svojega predloga proračuna ne bosta oddaljevala od tega zneska, razen če nastanejo nove, objektivne dolgoročne okoliščine, za katere so podani izrecni in natančni razlogi, pri čemer se upoštevajo rezultati izvajanja programa, zlasti na podlagi ocen. 34. Zakonodajni instrumenti o večletnih programih, za katere ne velja postopek soodločanja, ne vsebujejo "predvidenega potrebnega zneska". Če Svet želi vključiti finančno osnovo, se ta upošteva kot izraz želje zakonodajnega organa, opredeljene v Pogodbi, in ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa. Ta določba se omeni v vseh instrumentih, ki vključujejo tako finančno osnovo. Če je za znesek potreben dogovor po postopku usklajevanja, predvidenega v Skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 4. marca 1975 [9], se upošteva kot referenčni znesek po odstavku 33 sporazuma. 35. Finančno poročilo iz člena 3 Finančne uredbe v finančnem pomenu odraža cilje predlaganega programa in vključuje terminski načrt za celotno trajanje programa. Po potrebi se revidira ob pripravi predloga proračuna, pri čemer se upošteva obseg izvedbe programa. Revidirano poročilo se pošlje proračunskemu organu ob predložitvi predloga proračuna in po sprejemu proračuna. F. Pravne podlage 36. V skladu s Pogodbo je za izvajanje pravice porabe, določene v proračunu za kakršen koli ukrep Skupnosti, treba predhodno sprejeti temeljni akt. "Temeljni akt" je akt sekundarne zakonodaje, ki zagotavlja pravno podlago za ukrep Skupnosti in za izvajanje ustrezne pravice porabe, predvidene v proračunu. Tak akt mora imeti obliko uredbe, direktive, sklepa ali odločbe. Priporočila in mnenja ne predstavljajo temeljnega akta, prav tako tudi ne resolucije ali izjave. 37. Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Skupnosti, je brez temeljnega akta mogoča naslednja poraba: (a) (i) proračunska sredstva za eksperimentalne pilotske projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti. Sredstva za prevzem obveznosti se lahko vključi v proračun samo za dve proračunski leti. Skupni znesek teh sredstev ne sme presegati 32 milijonov evrov; (ii) proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe, namenjene pripravi predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov Skupnosti. Pri pripravljalnih ukrepih, ki imajo lahko različne oblike mora veljati skladen pristop. Sredstva za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun za največ tri proračunska leta. Zakonodajni postopek se mora končati pred koncem tretjega proračunskega leta. V zakonodajnem postopku mora biti odobritev porabe v skladu s posebnimi lastnostmi pripravljalnega ukrepa glede na predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in osebe, katerim jim bo koristil. Tako dejanska poraba po obsegu ne more biti enaka sredstvom, ki so bila predvidena za financiranje samega končnega ukrepa. Skupni znesek novih proračunskih postavk ne sme presegati 30 milijonov evrov za poslovno leto in skupni znesek dejansko rezerviranih proračunskih sredstev za pripravljalne ukrepe ne sme presegati 75 milijonov evrov. Ob predložitvi predhodnega predloga proračuna Komisija predložil poročilo o ukrepih iz točk (i) in (ii), ki vsebuje tudi cilje ukrepa, oceno rezultatov in predvidene poznejše ukrepe; (b) proračunska sredstva za posebne ukrepe ali celo premalo predvidene ukrepe, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, izhajajočih iz njenih posebnih pravic na institucionali ravni, razen njene pravice do zakonodajne pobude iz točke (a) in posebnih pristojnosti neposredno po Pogodbi ES. Seznam je v Prilogi V, ki je sestavni del tega sporazuma. Seznam je mogoče dopolniti pri predložitvi predloga proračuna, pri čemer se navede ustrezne člene in zneske; (c) proračunska sredstva, namenjena delovanju vsake institucije v okviru njene upravne samostojnosti. G. Izdatki v zvezi s sporazumi o ribištvu 38. Institucije so se dogovorile o financiranju izdatkov za sporazume o ribištvu v skladu z ureditvijo iz Priloge VI, ki je sestavni del sporazuma. H. Financiranje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) 39. V zvezi z izdatki za SZVP, ki v skladu s členom 28 Pogodbe o Evropski uniji bremenijo splošni proračun Evropskih skupnosti, si institucije prizadevajo v postopku usklajevanja iz Priloge III in na podlagi predloga proračuna, ki ga določi Komisija, vsako leto dogovoriti se o znesku operativnih stroškov v breme proračuna Skupnosti in o razdelitvi tega zneska med postavke proračunskega poglavja za SZVP, predlagane v četrtem pododstavku tega odstavka. Če takega dogovora ni, se razume, da Evropski parlament in Svet vključita v proračun znesek iz predhodnega proračuna ali znesek iz predhodnega predloga proračuna, ki je nižji. Skupni znesek operativnih izdatkov za SZVP se v celoti vključi v eno proračunsko poglavje (SZVP) in se razdeli na člene tega poglavja, kakor so predlagani v četrtem pododstavku tega odstavka. Ta znesek naj bi pokrival realne predvidljive potrebe in predstavljal razumen razmik za nepredvidene ukrepe. Ta sredstva se ne morejo vključiti kot rezerva. Vsaka postavka pokriva že sprejete skupne strategije ali skupne ukrepe, ukrepe, ki so predvideni, a še niso bili sprejeti, in vse prihodnje, tj. nepredvidene ukrepe, ki naj bi jih sprejel Svet v proračunskem letu. Ker je Komisija po Finančni uredbi pristojna, da v okviru ukrepov SZVP samostojno prerazporeja proračunska sredstva med postavkami enega proračunskega poglavja, tj. dodeljena sredstva za SZVP, je tako zagotovljena prilagodljivost, potrebna za hitro izvedbo ukrepov SZVP. V primeru, da znesek proračuna za SZVP v proračunskem letu ne zadostuje za pokrivanje potrebnih stroškov, Evropski parlament in Svet na predlog Komisije skušata najti rešitev, kar se obravnava kot prednostna zadeva. V okviru proračunskega poglavja SZVP so lahko ukrepi SZVP vključijo v naslednje postavke: - opazovanje in organizacija volitev/sodelovanje v procesih demokratičnega prehoda; - odposlanci Unije; - preprečevanje konfliktov/mirovni in varnostni procesi; - finančna pomoč za proces razoroževanja; - sofinanciranje mednarodnih konferenc; - nujni ukrepi. Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da znesek za ukrepe v postavki iz šeste alinee ne sme presegati 20 % celotnega zneska proračunskega poglavja za SZVP. 40. Enkrat letno se predsedstvo Sveta posvetuje z Evropskim parlamentom o dokumentu Sveta, ki določa glavne vidike in osnovne usmeritve SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropskih skupnosti. Poleg tega predsedstvo redno obvešča Evropski parlament o razvoju in izvajanju ukrepov SZVP. Kadar Svet sprejme odločitev na področju SZVP, ki ima za posledico izdatke, takoj in vedno Evropskemu parlamentu pošlje oceno predvidenih stroškov ("finančno poročilo"), zlasti glede trajanja, potrebnih kadrov, uporabe prostorov in druge infrastrukture, prometnih objektov, zahtev po usposabljanju in varnostnih zahtev. Vsako četrtletje Komisija obvesti proračunski organ o izvajanju ukrepov SZVP in o finančnih projekcijah za drugi del leta. Hecho en Estrasburgo, el seis de mayo de mil novecientos noventa y nueve.Udfærdiget i Strasbourg den sjette maj nitten hundrede og nioghalvfems.Geschehen zu Straßburg am sechsten Mai neunzehnhundertneunundneunzig.Έγινε στο Στρασβούργο, στις έξι Μαΐου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα.Done at Strasbourg on the sixth day of May in the year one thousand nine hundred and ninety-nine.Fait à Strasbourg, le six mai mille neuf cent quatre-vingt-dix-neuf.Fatto a Strasburgo, addì sei maggio millenovecentonovantanove.Gedaan te Straatsburg, de zesde mei negentienhonderd negenennegentig.Feito em Estrasburgo, em seis de Maio de mil novecentos e noventa e nove.Tehty Strasbourgissa kuudentena päivänä toukokuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän.Som skedde i Strasbourg den sjätte maj nittonhundranittionio. Por el Consejo de la Unión EuropeaFor Rådet for Den Europæiske UnionFür den Rat der Europäischen UnionΓια το Συμβούλιο της Ευρωπαϊκής ΈνωσηςFor the Council of the European UnionPour le Conseil de l'Union européennePer il Consiglio dell'Unione europeaVoor de Raad van de Europese UniePelo Conselho da União EuropeiaEuroopan unionin neuvoston puolestaFör Europeiska unionens råd +++++ TIFF +++++ Por la Comisión EuropeaFor Europa-KommissionenFür die Europäische KommissionΓια την Ευρωπαϊκή ΕπιτροπήFor the European CommissionPour la Commission européennePer la Commissione europeaVoor de Europese CommissiePela Comissão EuropeiaEuroopan komission puolestaFör Europeiska kommissionen +++++ TIFF +++++ Por el Parlamento EuropeoFor Europa-ParlamentetFür das Europäische ParlamentΓια το Ευρωπαϊκό ΚοινοβούλιοFor the European ParliamentPour le Parlement européenPer il Parlamento europeoVoor het Europees ParlementPelo Parlamento EuropeuEuroopan parlamentin puolestaFör Europaparlamentet +++++ TIFF +++++ [1] UL C 194, 28.7.1982. str. 1. [2] UL C 331, 7.12.1993, str. 1. [3] UL C 102, 4.4.1996, str. 4. [4] UL C 20, 20.1.1997, str. 109. [5] UL C 286, 22.9.1997, str. 80. [6] UL C 344, 12.11.1998, str. 1. [7] UL L 356, 31.12.1977, str. 1. [8] Ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 (UL L 293, 12.11.1994, str. 1). [9] UL C 89, 22.4.1975, str.1. -------------------------------------------------- PRILOGA I FINANČNI NAČRT (EU-15) (v milijonih evrov – po cenah iz 1999) | Odobritve za prevzem obveznosti | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 1 KMETIJSTVO | 40920 | 42800 | 43900 | 43770 | 42760 | 41930 | 41660 | Skupna kmetijska politika (brez razvoja podeželja) | 36620 | 38480 | 39570 | 39430 | 38410 | 37570 | 37290 | Razvoj podeželja in spremljajoči ukrepi | 4300 | 4320 | 4330 | 4340 | 4350 | 4360 | 4370 | 2 STRUKTURNI UKREPI | 32045 | 31455 | 30865 | 30285 | 39595 | 29595 | 29170 | Strukturni skladi | 29430 | 28840 | 28250 | 27670 | 27080 | 27080 | 26660 | Kohezijski sklad | 2615 | 2615 | 2615 | 2615 | 2515 | 2515 | 2510 | 3 NOTRANJE POLITIKE | 5930 | 6040 | 6150 | 6260 | 6370 | 6480 | 6600 | 4 ZUNANJI UKREPI | 4550 | 4560 | 4570 | 4580 | 4590 | 4600 | 4610 | 5 UPRAVA | 4560 | 4600 | 4700 | 4800 | 4900 | 5000 | 5100 | 6 REZERVE | 900 | 900 | 650 | 400 | 400 | 400 | 400 | Denarna rezerva | 500 | 500 | 250 | 0 | 0 | 0 | 0 | Rezerva za nujno pomoč | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | Rezerva za jamstva za posojila | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 7 PREDPRISTOPNA POMOČ | 3120 | 3120 | 3120 | 3120 | 3120 | 3120 | 3120 | Kmetijstvo | 520 | 520 | 520 | 520 | 520 | 520 | 520 | Predpristopni strukturni instrumenti | 1040 | 1040 | 1040 | 1040 | 1040 | 1040 | 1040 | PHARE (države prosilke) | 1560 | 1560 | 1560 | 1560 | 1560 | 1560 | 1560 | SKUPAJ ODOBR ITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI | 92025 | 93475 | 93955 | 93215 | 91735 | 91125 | 90660 | SKUPAJ ODOBRENA PLAČILA | 89600 | 91110 | 94220 | 94880 | 91910 | 90160 | 89620 | Odobritve plačil kot % BNP | 1,13 % | 1,12 % | 1,13 % | 1,11 % | 1,05 % | 1,00 % | 0,97 % | SREDSTVA ZA PRISTOP (odobritve plačil) | | | 4140 | 6710 | 8890 | 11440 | 14220 | Kmetijstvo | | | 1600 | 2030 | 2450 | 2930 | 3400 | Drugi izdatki | | | 2540 | 4680 | 6440 | 8510 | 10820 | NAJVIŠJI OBSEG ODOBRENIH PLAČIL | 89600 | 91110 | 98360 | 101590 | 100800 | 101600 | 103840 | Najvišji obseg odobrenih plačil kot % BNP | 1,13 % | 1,12 % | 1,18 % | 1,19 % | 1,15 % | 1,13 % | 1,13 % | Razmik za nepredvidene izdatke | 0,14 % | 0,15 % | 0,09 % | 0,08 % | 0,12 % | 0,14 % | 0,14 % | NAJVIŠJI OBSEG LASTNIH SREDSTEV | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | -------------------------------------------------- PRILOGA II FINANČNI OKVIR (EU-21) (v milijonih evrov — po cenah iz 1999) | Odobritve za prevzem obveznosti | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 1 KMETIJSTVO | 40920 | 42800 | 43900 | 43770 | 42760 | 41930 | 41660 | Skupna kmetijska politika (brez razvoja podeželja) | 36620 | 38480 | 39570 | 39430 | 38410 | 37570 | 37290 | Razvoj podeželja in spremljajoči ukrepi | 4300 | 4320 | 4330 | 4340 | 4350 | 4360 | 4370 | 2 STRUKTURNI UKREPI | 32045 | 31455 | 30865 | 30285 | 29595 | 29595 | 29710 | Strukturni skladi | 29430 | 28840 | 28250 | 27670 | 27080 | 27080 | 26660 | Kohezijski sklad | 2615 | 2615 | 2615 | 2615 | 2515 | 2515 | 2510 | 3 NOTRANJE POLITIKE | 5930 | 6040 | 6150 | 6260 | 6370 | 6480 | 6600 | 4 ZUNANJI UKREPI | 4550 | 4560 | 4570 | 4580 | 4590 | 4600 | 4610 | 5 UPRAVA | 4560 | 4600 | 4700 | 4800 | 4900 | 5000 | 5100 | 6 REZERVE | 900 | 900 | 650 | 400 | 400 | 400 | 400 | Denarna rezerva | 500 | 500 | 250 | 0 | 0 | 0 | 0 | Rezerva za nujno pomoč | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | Rezerva za jamstva za posojila | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 200 | 7 PREDPRISTOPNA POMOČ | 3120 | 3120 | 3120 | 3120 | 3120 | 3120 | 3120 | Kmetijstvo | 520 | 520 | 520 | 520 | 520 | 520 | 520 | Predpristopni strukturni instrumenti | 1040 | 1040 | 1040 | 1040 | 1040 | 1040 | 1040 | PHARE (države prosilke) | 1560 | 1560 | 1560 | 1560 | 1560 | 1560 | 1560 | 8 ŠIRITEV | | | 6450 | 9030 | 11610 | 14200 | 16780 | Kmetijstvo | | | 1600 | 2030 | 2450 | 2930 | 3400 | Strukturni ukrepi | | | 3750 | 5830 | 7920 | 10000 | 12080 | Notranje politike | | | 730 | 760 | 790 | 820 | 850 | Uprava | | | 370 | 410 | 450 | 450 | 450 | SKUPAJ ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI | 92025 | 93475 | 100405 | 102245 | 103345 | 105325 | 107440 | SKUPAJ ODOBRENA PLAČILA | 89600 | 91110 | 98360 | 101590 | 100800 | 101600 | 103840 | Od tega: širitev | | | 4140 | 6710 | 8890 | 11440 | 14220 | Odobrena plačila kot % BNP | 1,13 % | 1,12 % | 1,14 % | 1,15 % | 1,11 % | 1,09 % | 1,09 % | Razmik za nepredvidene izdatke | 0,14 % | 0,15 % | 0,13 % | 0,12 % | 0,16 % | 0,18 % | 0,18 % | Najvišji obseg lastnih sredstev | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | 1,27 % | -------------------------------------------------- PRILOGA III MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE NA PRORAČUNSKEM PODROČJU A. Po tehnični prilagoditvi finančnega načrta za prihodnje proračunsko leto in pred odločitvijo Komisije o predlogu proračuna se skliče tristranski sestanek zaradi razprave glede prednostnih nalog za proračun za zadevno leto, pri čemer se ustrezno upoštevajo pristojnosti institucij. B. 1. Za vse izdatke se uvede postopek usklajevanja. 2. Za obvezne izdatke Komisija pri predstavitvi svojega predhodnega predloga proračuna prikaže: (a) sredstva v zvezi z novo ali načrtovano zakonodajo; (b) sredstva, izhajajoča iz uporabe zakonodaje, ki je obstajala že ob sprejetju prejšnjega proračuna. Komisija na podlagi pravil skrbno oceni finančne posledice obveznosti za Skupnost. Po potrebi svoje ocene dopolni med proračunskim postopkom. Proračunskemu organu da vse pravilno utemeljene obrazložitve, ki jih ta zahteva. Če je po mnenju Komisije to potrebno, lahko proračunskemu organu predloži priložnostno spremembo za prilagoditev številk, ki so bile podlaga za oceno kmetijskih izdatkov v predhodnem predlogu proračuna, in/ali na podlagi zadnjih informacij o sporazumih o ribištvu, ki veljajo 1. januarja proračunskega leta, popravi razdelitev proračunskih sredstev med operativnimi postavkami za mednarodne sporazume o ribištvu in sredstvi rezerve. To pisno spremembo mora poslati proračunskemu organu do konca oktobra. Če je pisna sprememba predložena Svetu manj kot en mesec pred prvo obravnavo v Evropskem parlamentu, Svet to pisno spremembo večinoma obravnava na drugi obravnavi predloga proračuna. Zato skušata pred drugo obravnavo proračuna v Svetu obe veji proračunskega organa izpolniti potrebne pogoje, da vsaka od institucij sprejme pisno spremembo z eno obravnavo. 3. Namen postopka usklajevanja je, da: (a) se nadaljuje razprava o splošnih gibanjih izdatkov in v tem okviru o splošnih okvirih proračuna za prihodnje leto, upoštevaje predlog proračuna Komisije; (b) se zagotovi dogovor med obema vejama proračunskega organa o: - sredstvih iz točke 2(a) in (b), vključno s sredstvi, predlaganimi v priložnostni spremembi iz točke 2, - zneskih za neobvezne izdatke v proračunu v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 12 tega sporazuma, - in zlasti o zadevah, v zvezi s katerimi se v tem sporazumu omenja ta postopek. 4. Postopek se začne s tristranskim sestankom, ki se skliče pravočasno, da lahko institucije dosežejo dogovor najkasneje do dne, ki ga določi Svet za opredelitev svojega predloga proračuna. Rezultati te tristranske razprave se uskladijo med Svetom in delegacijo Evropskega parlamenta, pri čemer sodeluje tudi Komisija. Razen če se drugače določi v postopku tristranske razprave, uskladitveni sestanek poteka na tradicionalnem sestanku med istimi udeleženci na dan, ki ga določi Svet za opredelitev predloga proračuna. 5. Novi tristranski sestanek je pred prvo obravnavo v Evropskem parlamentu, da lahko institucije določijo programe, ki jih je treba uskladiti, da bi dosegle dogovor o razdelitvi sredstev. Na sestanku institucij si izmenjajo tudi stališča o stanju izvajanja tekočega proračuna, zato da razpravljajo o skupnih sredstvih za prenos ali o morebitnem rebalansu proračuna. 6. Institucije nadaljujejo usklajevanje po prvi obravnavi proračuna v vsakem od obeh vej proračunskega organa, da bi dosegli dogovor o obveznih in neobveznih izdatkih ter da bi zlasti razpravljali o priložnostni spremembi iz točke 2. Tristranski sestanek v ta namen se skliče po prvi obravnavi v Evropskem parlamentu. O rezultatih tristranske razprave se razpravlja na drugem usklajevalnem sestanku, ki je en dan pred drugo obravnavo v Svetu. Po potrebi institucije nadaljujejo svojo razpravo o neobveznih izdatkih po drugi obravnavi v Svetu. 7. Na teh tristranskih sestankih vodijo delegacije institucij predsednik Sveta (proračuni), predsednik odbora za proračun Evropskega parlamenta in član Komisije, pristojen za proračun. 8. Vsaka veja proračunskega organa ukrene vse potrebno, da se zagotovi upoštevanje rezultatov, doseženih v postopku usklajevanja, v celotnem tekočem proračunskem postopku. -------------------------------------------------- PRILOGA IV KLASIFIKACIJA IZDATKOV [1] Postavka 1 — Izdatki za skupno kmetijsko politiko in izdatki za zdravje živali in rastlin | OI | — Razvoj podeželja in spremljajoči ukrepi | NI | Postavka 2 | NI | Postavka 3 | NI | Postavka 4 — Izdatki, izhajajoči iz mednarodnih sporazumov, ki jih je Evropska unija ali Skupnost sklenila s tretjimi stranmi, vključno s sporazumi o ribištvu | OI | — Prispevki mendarodnim organizacijam ali institucijam | OI | — Druge postavke, ki jih zajema postavka 4 finančnega načrta | NI | Postavka 5 — Dohodek in razni prispevki ob prekinitvi službe | OI | — Pokojnine in razna izplačila | OI | — Pravni stroški | OI | — Odškodine | OI | — Nadomestila | OI | — Druge postavke, ki jih pokriva postavka 5 finančnega načrta | NI | Postavka 6 — Denarna rezerva | OI | — Rezerva za jamstva za posojila | OI | — Rezerva za nujno pomoč | NI | Postavka 7 — Kmetijstvo (ukrepi za razvoj podeželja in spremljajoči ukrepi) | NI | — Predpristopni strukturni instrument | NI | — PHARE (države prosilke) | NI | -------------------------------------------------- PRILOGA V Seznam členov Pogodbe ES in Pogodbe Euratom, ki neposredno dajejo pristojnosti Komisiji ter so posebni in imajo lahko finančne posledice v Delu B (operativna proračunska sredstva) Oddelka III — Komisija — proračun I. POGODBA ES Člen 138 | Socialni dialog | Člen 140 | Študije, mnenja, posvetovanja o socialnih zadevah | Člena 143 in 145 | Posebna poročila na socialnem področju | Člen 152(2) | Pobude za spodbujanje usklajevanja glede zdravstvenega varstva | Člen 155(2) | Pobube za spodbujanje usklajevanja glede transevropskih omrežij | Člen 157(2) | Pobude za spodbujanje industrijskega usklajevanja | Člen 159, drugi odstavek | Poročilo o napredku pri doseganju gospodarske in socialne kohezije | Člen 165(2) | Pobude za spodbujanje usklajevanja glede tehnoloških raziskav in razvoja | Člen 173 | Poročilo o tehnoloških raziskavah in razvoju | Člen 180(2) | Pobude za spodbujanje usklajevanja razvoja politik sodelovanja | II. POGODBA O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO Poglavje 6, oddelek 5 | Politika preskrbe | člen 70 | Finančna podpora v mejah proračuna za perspektivne programe na ozemljih držav članic | Poglavje 7, člen 77 in nad. | Varnostni ukrepi | -------------------------------------------------- PRILOGA VI FINANCIRANJE IZDATKOV, KI IZHAJAJO IZ SPORAZUMOV O RIBIŠTVU A. Izdatki v zvezi s sporazumi o ribištvu se financirajo iz dveh postavk (po nomenklaturi proračuna za 1998): (a) mednarodni sporazumi o ribištvu (B7–8 0 0 0); (b) prispevki mednarodnim organizacijam (B7–8 0 0 1). Vsi zneski v zvezi s sporazumi in protokoli, ki veljajo 1. januarja navedenega leta, se vključijo v proračunsko postavko B7–8 0 0 0. Zneski za vse nove sporazume ali sporazume, ki se lahko podaljšajo in začnejo veljati po 1. januarju, se razporedijo na proračunsko postavko B7–8 0 0 0, vendar pod rezervo B0–4 0. B. V postopku usklajevanja iz Priloge III na podlagi predloga Komisije Evropski parlament in Svet skušata doseči dogovor o znesku, ki se vključi v proračunske postavke in v rezervo. C. Komisija se zavezuje, da bo Evropski parlament redno obveščala o pripravah in poteku pogajanj, vključno s posledicami za proračun. Institucije se zavezujejo, da bodo v zvezi s sporazumi o ribištvu v zakonodajnem postopku storile vse, kar je v njihovi moči, da se vsi postopki čim hitreje izvedejo. Če se izkaže, da so proračunska sredstva v zvezi s sporazumi o ribištvu (vključno z rezervo) nezadostna, Komisija da proračunskemu organu potrebne, po možnosti poenostavljene, informacije o izmenjavi stališč v obliki tristranske razprave o vzrokih za take razmere in ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti po ustaljenih postopkih. Po potrebi Komisija predlaga ustrezne ukrepe. Vsako četrtletje Komisija predloži proračunskemu organu podrobne podatke o izvajanju veljavnih sporazumov in o finančnih projekcijah do konca leta. --------------------------------------------------