Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999

z dne 21. junija 1999

o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v predpristopnem obdobju

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 308 te pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomskega in socialnega odbora [3],

ob upoštevanju Odbora regij [4],

(1) ker sklepi Evropskega Sveta v Luxembourgu z dne 12. in 13. decembra 1997 predvidevajo pospešeno predpristopno strategijo za države kandidatke srednje in vzhodne Evrope, in posebno predpristopno strategijo za Ciper;

(2) ker sklepi Evropskega Sveta v Luksemburgu z dne 12. in 13. decembra 1997 določajo, da se pomoč, predvidena v tej uredbi trenutno dodeli 10 državam kandidatkam iz srednje in vzhodne Evrope;

(3) ker Uredba Sveta (ES) št. 622/98 z dne 16. marca 1998, o pomoči državam kandidatkam v okviru predpristopne strategije in zlasti o vzpostavitvi Partnerstev za pristop [5] določa, da morajo ta partnerstva obsegati enotni okvir za prednostna področja in vsa razpoložljiva sredstva za predpristopno pomoč;

(4) ker predpristopna strategija vsebuje določbo za Instrument strukturne politike v predpristopnem obdobju (ISPA), katerega namen je države kandidatke uskladiti z infrastrukturnimi standardi Skupnosti in zagotoviti finančni prispevek za okoljske ukrepe in ukrepe glede prometne infrastrukture;

(5) ker mora biti pomoč Skupnosti na podlagi ISPA, skupaj s pomočjo Skupnosti po Uredbi Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18. decembra 1989 o gospodarski pomoči Republiki Madžarski in Ljudski republiki Poljski [6], in pomoč Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1268/1999 z dne 21. junija 1999 o pomoči Skupnosti za predpristopne ukrepe na področju razvoja kmetijstva in podeželja v državah kandidatkah Srednje in Vzhodne Evrope v predpristopnem obdobju [7], v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1266/1999, sprejete 21. junija 1999 o usklajevanju pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije in o spremembah Uredbe (EGS) št. 3906/89 [8], ter mora upoštevati pogojne določbe Uredbe (ES) št. 622/98 in posamičnih sklepov o Partnerstvih za pristop;

(6) ker mora biti pri financiranju ukrepov za prometno infrastrukturo in ukrepov v zvezi z okoljem vzpostavljeno ravnotežje, ob upoštevanju posebnega položaja v državah upravičenkah;

(7) ker bi morala poomoč Skupnosti na podlagi ISPA državam kandidatkam olajšati izvajanje pravnega reda EU na področju okolja in prispevati k trajnostnemu razvoju v teh državah;

(8) ker Odločba št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja [9] opisuje merila za projekte skupnega interesa, ki jih je treba uporabljati, če je tako primerno, pri izbiri ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe;

(9) ker bi morala ocena infrastrukturnih potreb v prometu (TINA - Transport Infrastructure Needs Assessment), ki jo je uvedel Svet, olajšati postopek izbora prednostnih ukrepov za razvoj vseevropskega prometnega omrežja med predpristopnim obdobjem;

(10) ker je treba sprejeti določbo, ki bo Komisiji omogočala okvirno razdelitev vseh sredstev Skupnosti iz ISPA, ki so na voljo za obveznost med državami kandidatkami, da se olajša priprava ukrepov;

(11) ker odstavek 17 sklepov, ki jih je Svet sprejel v Luxembourgu 12. in 13. decembra 1997 določa, da bo finančna podpora zadevnim državam, vključenim v proces širitve, pri dodeljevanju pomoči temeljila na načelu enake obravnave, ne glede na čas pristopa, pri tem pa bo posebna pozornost namenjena državam z največjimi potrebami;

(12) ker bi bilo treba stopnje pomoči, ji jo zagotovi Komisija na podlagi ISPA, določiti z namenom, da se okrepi učinek finančnega vzvoda sredstev, pospeši sofinanciranja in uporaba zasebnih finančnih virov, in upošteva zmožnosti ukrepov, da se ustvari znaten neto prihodek;

(13) ker je glede pomoči Skupnosti treba zagotoviti največjo transparentnost pri izvajanju finančne pomoči, in uveljaviti strog nadzor nad uporabo dodeljenih sredstev;

(14) ker je v interesu pravilnega upravljanja pomoči Skupnosti, dodeljene na podlagi ISPA treba sprejeti ustrezno določbo za učinkovite metode ocenjevanja, spremljanja, vrednotenja in nadzora postopkov, določiti načela vrednotenja, opredeliti njihov značaj in pravila spremljanja, določiti ukrep, ki ga je treba sprejeti kot odziv na nepravilnosti ali neupoštevanje enega od pogojev, ko so bili določeni ob dodelitvi pomoči na podlagi ISPA;

(15) ker je treba v prehodnem obdobju med 1. januarjem 1999 in 31. decembrom 2001 vsak sklic na evro upoštevati kot sklic na evro kot denarno enoto, kakor to določa drugi stavek člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 o uvedbi evra [10];

(16) ker bi za izvajanje te uredbe Komisiji moral pomagati upravni odbor;

(17) ker bo izvajanje ukrepov, predvidenih v tej uredbi pomagalo, da se dosežejo cilji Skupnosti; ker za sprejetje te uredbe Pogodba ne določa pristojnosti, razen tistih v členu 308,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev in cilj

1. Vzpostavi se Instrument strukturne politike v pred-pristopnem obdobju, v nadaljevanju besedila "ISPA".

ISPA zagotavlja pomoč kot prispevek k pripravam na pristop k Evropski uniji za naslednje države kandidatke: Bolgarijo, Češko republiko, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, v nadaljevanju besedila "države upravičenke", na področju ekonomske in socialne kohezije, nanaša pa se na okoljsko in prometno politiko, v skladu z določbami te uredbe.

2. Pomoč Skupnosti na podlagi ISPA prispeva k ciljem, ki so določeni za vsako državo upravičenko v Partnerstvu za pristop, in k ustreznim državnim programom za izboljšanje okolja in omrežij prometne infrastrukture.

Člen 2

Upravičeni ukrepi

1. Pomoč Skupnosti, financirana na podlagi ISPA vključuje projekte, faze projekta, ki so tehnično in finančno neodvisne, skupine projektov ali projektne načrte na področju okolja in prometa, v nadaljevanju besedila pod skupnim imenom "ukrepi." Faza projekta lahko zajema tudi predhodne študije, študije izvedljivosti in tehnične študije, ki so potrebne za izvedbo projekta.

2. Skupnost zagotavlja pomoč na podlagi ISPA z vidika ciljev omenjenih v členu 1 za:

(a) okoljske ukrepe, ki državam upravičenkam omogočajo skladnost z zahtevami okoljskega prava Skupnosti in cilji Partnerstev za pristop;

(b) ukrepe v zvezi s prometno infrastrukturo, ki pospešujejo trajnostno mobilnost, in zlasti tiste, ki pomenijo projekte skupnega interesa, ki temeljijo na merilih Odločbe št. 1692/96/ES in tiste, ki državam upravičenkam omogočajo skladnost s cilji Partnerstev za pristop; to vključuje medsebojno povezavo in povezljivost državnih omrežij, kakor tudi vseevropskih omrežij, skupaj z dostopom do teh omrežij.

Ukrepi so tolikšnega obsega, da bodo v znatno vplivali na področje varstva okolja ali izboljšanja omrežij prometne infrastrukture. Celotni strošek vsakega posameznega ukrepa v načelu ni manjši od 5 milijonov evrov. V utemeljenih primerih in ob upoštevanju posebnih okoliščin je celotni strošek ukrepa lahko manjši od 5 milijonov evrov.

3. Določi se ravnotežje med ukrepi na področju okolja in ukrepi v vezi z prometno infrastrukturo.

4. Pomoč se lahko dodeli tudi za:

(a) predhodne študije, ki se nanašajo na upravičene ukrepe vključno z ukrepi, potrebnimi za njihovo izvajanje; in

(b) ukrepe tehnične pomoči, ki vključujejo postopke obveščanja in objavami javnosti, zlasti:

(i) horizontalne ukrepe kot so primerjalne študije za ocenjevanje vpliva pomoči Skupnosti;

(ii) ukrepe in študije, ki prispevajo k ocenjevanju, spremljanju, vrednotenju ali nadzoru projektov, in za krepitev in zagotavljanje usklajenosti in usklajenosti projektov s Partnerstvi za pristop; ter

(iii) ukrepe in študije, ki naj zagotovijo učinkovito upravljanje s projekti in njihovo izvajanje ter omogočijo potrebne prilagoditve.

Člen 3

Finančni viri

Pomoč Skupnosti na podlagi ISPA se dodeli za obdobje od leta 2000 do 2006.

Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru meja finančnih pričakovanj.

Člen 4

Okvirna dodelitev

Okvirno dodelitev celote sredstev pomoči Skupnosti na podlagi ISPA med države upravičenke opravi Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 14, na podlagi meril o prebivalstvu, višini BDP na prebivalca pri paritetah kupne moči ter glede na površino.

Dodelitev se lahko prilagodi ob upoštevanju uspešnosti izvajanja ukrepov ISPA vsake države upravičenke v preteklih letih. Upoštevajo se tudi pomanjkljivosti, ki jih države izkažejo na področju okolja in transportne infrastrukture.

Člen 5

Združljivost s politiko Skupnosti

1. Ukrepi, ki jih financira Skupnost v okviru ISPA so skladni z določbami Evropskih sporazumov, vključno z izvedbenimi pravili za uporabo določb o državni pomoči, in prispevajo k izpolnjevanju politike Skupnosti, zlasti na področju varstva okolja in izboljšav, prometa in vseevropskih omrežij.

2. Komisija zagotavlja usklajenost in doslednost pri izvajanju ukrepov v skladu s to uredbo in ukrepi, ki temeljijo na prispevkih iz proračuna Skupnosti, vključno s prispevki iz pobud Skupnosti za čezmejno in medregionalno sodelovanje, postopki Evropske investicijske banke (EIB) z vključitvijo predpristopne finančne pomoči kakor tudi druge finančne instrumente Skupnosti, in obvešča Odbor, ustanovljen v skladu s členom 14.

3. Komisija si prizadeva za usklajenost in doslednost ukrepov sprejetih v državah upravičenkah, v skladu s to uredbo in postopki Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Svetovno banko in drugimi podobnimi finančnimi ustanovami, in o tem obvešča Odbor, ustanovljen v skladu s členom 14.

Člen 6

Oblike in stopnja pomoči

1. Pomoč Skupnosti na podlagi ISPA je lahko nevračljiva neposredna pomoč, vračljiva pomoč ali katerakoli druga oblika pomoči.

Pomoč, ki je bila vrnjena upravljalnemu organu ali kakšnemu drugemu javnemu organu, se ponovno uporabi v enak namen.

2. Stopnja pomoči Skupnosti na podlagi ISPA je lahko do 75 % javne porabe ali porabe v enaki vrednosti, ki vključuje porabo organov, katerih dejavnosti potekajo v okviru administrativnega ali pravnega okvira, po katerem štejejo kot da so enaki javnim organom. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 14 lahko odloči za povečanje te stopnje do 85 %, zlasti kadar oceni, da je pri izpolnjevanju splošnih ciljev ISPA za realizacijo ključnih projektov potrebna stopnja pomoči, ki je višj od 75 %.

Razen v primerih vračljive pomoči ali v primeru znatnega interesa Skupnosti, se stopnja pomoči zmanjša ob upoštevanju:

(a) razpoložljivosti sofinanciranja;

(b) zmožnosti ukrepa za ustvarjanje prihodka; in

(c) ustrezne uporabe načela, da stroške krije onesnaževalec.

3. Ukrepi, ki ustvarjajo prihodke, v skladu z odstavkom 2(b) so tisti glede:

(a) infrastrukture, katere uporaba se navezuje na pristojbine, ki jih plačajo uporabniki;

(b) produktivne naložbe na področju okolja.

4. Predhodne študije in ukrep tehnične pomoči se izjemoma lahko financirajo v višini 100 % vseh stroškov.

Vsa poraba, ki se opravi na pobudo Komisije ali v njenem imenu, v skladu s tem odstavkom, ne sme preseči 2 % celotne dodelitve ISPA.

Člen 7

Ocena in odobritev ukrepov

1. Komisija sprejme odločitve o ukrepih, ki se financirajo na podlagi ISPA, v skladu s postopkom, določenim v členu 14.

2. Države upravičenke predložijo vloge za pomoč na Komisijo. Kadar gre za prevladujoč interes Skupnosti, Komisija lahko pomoč dodeli na lastno pobudo, v skladu s členom 2(4).

3. Vloga vsebuje:

(a) podatke, določene v Prilogi I;

(b) vse pomembne podatke, ki dokazujejo, da ukrepi ustrezajo tej uredbi in merilom iz Priloge II ter zlasti, da so srednjeročne gospodarske in socialne koristi v sorazmerju z uporabljenimi viri.

4. Komisija ob prejemu vloge za pomoč in pred odobritvijo ukrepa opravi temeljito oceno z namenom ugotoviti ustreznost ukrepa z merili iz Priloge II.

5. Odločbe Komisije, ki odobrijo ukrepe, določijo znesek finančne pomoči in predpišejo finančni načrt, skupaj z vsemi določbami in pogoji, potrebnimi za izvedbo ukrepov.

6. Kombinirana pomoč na podlagi ISPA in drug pomoč Skupnosti za ukrep ne presega 90 % celotne porabe, ki se nanaša na tisti ukrep.

7. Komisija sprejme skupna pravila o upravičenosti porabe skladno s postopkom, ki ga predpisuje člen 14.

Člen 8

Obveznosti in izplačila

1. Komisija porabo iz ISPA izvaja v skladu s Finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti na podlagi finančnega memoranduma, ki ga sestavita Komisija in država upravičenka.

Letne proračunske obveznosti v zvezi s pomočjo, odobreno za ukrepe, se izvajajo na enega od naslednjih dveh načinov:

(a) obveznosti v zvezi z ukrepi iz člena 2(2), ki jih je treba izpolniti v obdobju dveh ali več let, se praviloma in ob upoštevanju točke (b) izplačujejo v letnih obrokih.

Obveznosti v zvezi z izplačilom prvega obroka se izvršijo ob pripravi finančnega memoranduma. Obveznosti v zvezi z nadaljnjimi izplačili letnih obrokov temeljijo na prvotnem ali revidiranem finančnem načrtu za ukrep in se načeloma odobrijo na začetku vsakega finančnega leta in najpozneje do 1. aprila v zadevnem letu, glede na predvideno porabo za to leto;

(b) pri ukrepih s trajanjem manj od dveh let ali kjer pomoč Skupnosti ne presega 20 milijonov evrov, se prva obveznost v višini do 80 % dodeljene pomoči lahko poravna ob pripravi finančnega memoranduma. Preostanek se poravna glede na stanje izvajanja ukrepa.

2. Razen v ustrezno utemeljenih primerih se odobrena pomoč za ukrep, kjer se dejansko delo ni začelo v skladu s pogodbeno določenim rokom, ukine.

3. Izplačila finančne pomoči za ukrepe so lahko v obliki predujmov ali vmesnih izplačil ali z izplačilom razlike glede na potrjeno in dejansko izplačano porabo.

Komisija sprejme podrobna pravila o izplačilih, v skladu s postopkom določenim v členu 14.

4. Podrobnosti glede mehanizmom izplačila za ukrepe se določijo v finančnem memorandumu pri vsaki državi upravičenki.

Člen 9

Upravljanje in nadzor

1. Komisija od držav upravičenk zahteva:

(a) da s 1. januarjem 2000 in vsekakor najkasneje do 1. januarja 2002 vzpostavijo sistem upravljanja in nadzora, ki zagotavlja:

(i) ustrezno izvajanje pomoči, odobrene po tej uredbi, v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja;

(ii) ločitev upravljavske funkcije in nadzorne funkcije;

(iii) da so poročila o porabi, predložena Komisiji, točna in da izhajajo iz obračunskih sistemov, ki temeljijo na dokazilih, ki jih je možno preveriti;

(b) redno preverjanje pravilnosti izvajanja ukrepov, ki jih financira Skupnost;

(c) preprečevanje nepravilnosti in sprejemanje ukrepov proti njim;

(d) vrnitev vseh izgubljenih sredstev zaradi nepravilnosti ali malomarnosti.

2. Ne glede na preverjanja, ki jih opravijo države upravičenke, lahko Komisija in Računsko sodišče s svojim osebjem ali s pomočjo ustrezno pooblaščenih oseb izvajata tehnični in finančni nadzor na samem mestu izvajanja, vključno z vzorčnim preverjanjem in končnimi revizijskimi poročili.

3. Finančni memorandum vsebuje podrobne izvedbene določbe načel, navedenih v odstavkih 1 in 2, skupaj z dogovori za sodelovanje in usklajevanje programiranja ter metodologije nadzora med Komisijo in državo upravičenko. Komisija o tem obvesti Odbor, ustanovljen v skladu s členom 14.

4. Finančni memorandum vsebuje tudi določbe o zmanjšanju, začasni prekinitvi ali ukinitvi pomoči, kadar izvajanje ukrepa ne opravičuje porabe dela ali celote dodeljene pomoči.

5. Pri izvajanju te uredbe Komisija zagotavlja spoštovanje načel dobrega finančnega upravljanja, zlasti v zvezi z elementi, določenimi v Prilogi III.

Člen 10

Uporaba evra

1. Zneski v vlogah za pomoč, skupaj z ustreznim finančnim načrtom, so izraženi v evrih.

2. Zneski pomoči in finančni načrti, ki jih odobri Komisija, so izraženi v evrih.

3. Poročila o porabi, ki dopolnjujejo ustrezne zahtevke za izplačila, so izražena v evrih.

4. Izplačila finančne pomoči, ki jih Komisija izplača v ta namen določenemu organu države upravičenke, se izvršijo v evrih.

Člen 11

Spremljanje in naknadno ocenjevanje

Države upravičenke in Komisija zagotavljajo, da se izvajanje ukrepov iz te uredbe nadzira in vrednoti v skladu z določbami iz Priloge IV.

Člen 12

Letno poročilo

Komisija letno poročilo o pomoči, ki jo Skupnost dodeljuje v okviru ISPA, predstavi Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomskemu in socialnemu odboru in Odboru regij. Letno poročilo vsebuje podatke, ki jih določa Priloga V.

Evropski parlament v treh mesecih o poročilu poda mnenje. Komisija poroča o načinu upoštevanja tega mnenja.

Komisija državam upravičenkam zagotavlja redno obveščanje o dejavnostih v okviru ISPA.

Člen 13

Informacije in obveščanje javnosti

1. Države upravičenke, ki so odgovorne za izvajanje ukrepov za katere je Skupnost odobrila finančno pomoč na podlagi ISPA, zagotavljajo, da je določen ukrep deležen ustreznega obveščanja javnosti zaradi:

(a) ozaveščanja splošne javnosti o vlogi Skupnosti v zvezi z ukrepi;

(b) ozaveščanja potencialnih koristnikov in strokovnih organizacij o možnostih, ki jim jih ti ukrepi nudijo.

Države upravičenke zlasti zagotovijo, da se postavijo neposredno vidne table, opremljene z napisi, ki označujejo, da ukrepe sofinancira Skupnost, skupaj z logom Skupnosti, in da so predstavniki ustanov Skupnosti ustrezno udeleženi v najbolj pomembnih dejavnostih v zvezi s pomočjo Skupnosti na podlagi ISPA.

Države upravičenke Komisijo letno obveščajo o pobudah, sprejetih po tem odstavku.

2. Komisija sprejme podrobna pravila o obveščanju in sporočilih javnosti, v skladu s postopkom iz člena 14.

O teh pravilih obvesti Evropski parlament in jih objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 14

Odbor

1. Komisiji pomaga upravni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic, v nadaljevanju besedila "Odbor", ki mu predseduje predstavnik Komisije. Evropska investicijska banka imenuje predstavnika, ki nima glasovalne pravice.

2. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek potrebnih ukrepov. O osnutku Odbor izreče svoje mnenje v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se izda po sprejetju z večino kakor to določa člen 205(2) Pogodbe v primeru sklepov, ki jih mora Svet sprejeti na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v Odboru se ponderirajo na način, ki ga določa omenjeni člen. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme ukrepe, ki se uporabljajo takoj.

(b) Če ukrepi niso skladni z mnenjem Odbora, jih Komisija nemudoma posreduje Svetu. V tem primeru:

- Komisija odloži sprejetih ukrepov za obdobje, ki ga je treba določiti v vsakem aktu, ki ga sprejme Svet, vendar v nobenem primeru ne sme presegati treh mesecev od datuma obvestila,

- Svet lahko s kvalificirano večino v obdobju, določenem v prejšnji alinei, sprejme drugačen sklep.

4. Odbor lahko obravnava katero koli vprašanje, ki se nanaša na izvajanje te uredbe, ki mu ga predloži predsednik, vključno na zahtevo predstavnika neke države članice.

5. Odbor sprejme svoj poslovnik s kvalificirano večino.

Člen 15

Prerazporeditev sredstev

Ob pristopu k Evropski uniji država izgubi pravico do pomoči na podlagi te uredbe. Sredstva dana na voljo državi kandidatki zaradi njenega vključevanja v Evropsko unijo se dodelijo drugim državam kandidatkam, navedenim v členu 1(1). Prerazporeditev sredstev temelji na potrebi in sposobnosti države kandidatke, da pomoč absorbira ter na merilu iz člena 4.

Svet s kvalificirano večino, na predlog Komisije, sprejme sklep v katerem naznači splošna stališča glede prerazdelitve sredstev.

V luči sklepa iz drugega odstavka, ki ga sprejme Svet, Komisija sprejme odločitev o prerazporeditvi razpoložljivih sredstev med druge upravičenke, v skladu s postopkom iz člena 14.

Člen 16

Končne in prehodne določbe

Svet na predlog Komisije do 31. decembra 2006 ponovno preuči to uredbo. S predlogom ravna v skladu s postopkom, ki ga določa člen 308 Pogodbe.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se uporablja neposredno v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 21. junija 1999

Za Svet

Predsednik

G. Verheugen

[1] UL C 164, 29.5.1998, str. 4.

[2] Mnenje, podano 6. maja 1999 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 407, 28.12.1998.

[4] UL C 373, 2.12.1998.

[5] UL L 85, 20.3.1998, str. 1.

[6] UL L 375, 23.12.1989, str. 11. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES) št. 753/96 (UL L 103, 26.4.1996, str. 5).

[7] UL L 161, 26.6.1999, str. 87.

[8] UL L 161, 26.6.1999, str. 68.

[9] UL L 228, 9.9.1996, str. 1.

[10] UL L 139, 11.5.1998, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Vsebina vlog (člen 7(3)(a))

Vloge morajo vsebovati naslednje podatke:

1. naziv organa, ki je odgovoren za izvajanje, naravo ukrepa ter opis ukrepa;

2. strošek in lokacijo ukrepa, vključno z, kjer je to primerno, navedbo medsebojnega povezovanja in medsebojne povezljivosti ukrepov, ki so na isti prometni osi;

3. časovni razpored za izvedbo dela;

4. analizo stroškov in koristi, ki zajema tudi opredelitev neposrednih in posrednih učinkov na zaposlovanje v primerih, ko je taka opredelitev mogoča;

5. ocena vpliva na okolje, ki je podobna oceni, kot jo predvideva Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje [1];

6. podatke o skladnosti z zakonodajo o konkurenci in pravili za javna naročila;

7. finančni načrt ki zajema, kjer je to mogoče, podatke o ekonomski upravičenosti ukrepa ter celotni znesek, ki ga država upravičenka zahteva od ISPA, od EIB - vključno s predpristopnim aranžmajem ter drugimi viri Skupnosti ali držav članic, EBRD in Svetovne banke;

8. združljivost ukrepa s politiko Skupnosti;

9. podatke o dogovorih za zagotovitev učinkovite rabe in vzdrževanja objektov;

10. podatke (o okoljskih ukrepih) o kraju in prednostni nalogi ukrepa v nacionalni strategiji za varstvo okolja, kot je opredeljena v Državnem programu za prevzem pravnega reda EU;

11. podatke (o ukrepih glede prometa) o državni strategiji razvoja prometa ter o kraju in prednostni nalogi ukrepov v tej strategiji, vključno s stopnjo skladnosti s smernicami za vseevropska omrežja in vseevropsko prometno politiko.

[1] UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, spremenjena z Direktivo 97/11/EC (UL L 73, 14.3.1997, str. 5).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Ocena ukrepov (člen 7(3)(b) in (4))

A. Pri oceni ukrepov je treba uporabiti naslednja merila, da se zagotovi visoka kakovost v skladu s členom 2:

1. ekonomske in socialne koristi, vključno za vzvode zasebnega financiranja, ki bo sorazmerna z razpoložljivimi sredstvi; ocena se opravi z vidika analize stroškov in koristi;

2. dogovori za zagotovitev učinkovitega upravljanja ukrepov;

3. prednostne naloge, določene v Partnerstvih za pristop za področja intervencije;

4. prispevek ukrepov k izvajanju politike Skupnosti za okolje ter rezultat ocene vpliva na okolje iz Priloge 1;

5. prispevek ukrepov k vseevropskim omrežjem in skupnim prometnim politikam;

6. vzpostavitev ustreznega ravnotežja med področji okolja in prometno infrastrukturo;

7. upoštevanje možnih alternativnih oblik financiranja, kot je navedeno v členu 6.

B. Komisija lahko povabi EIB, EBRD ali Svetovno banko, da po potrebi sodelujejo pri oceni ukrepov. Komisija mora preučiti vloge za pomoč, še zlasti da preveri ustreznost upravnih in finančnih mehanizmov za učinkovito izvajanje ukrepa.

C. Komisija mora oceniti ukrepe, da določi njihov pričakovani vpliv v smislu ciljev te uredbe, z uporabo ustreznih količinskih kazalcev. Države upravičenke morajo zagotoviti vse potrebne informacije, določene v Prilogi 1, vključno z rezultati študij izvedljivosti in ocen, navedbo alternativ, ki niso bile sprejete, ter usklajevanje ukrepov skupnega interesa, ki so na isti prometni poti, da bo ta ocena čimbolj učinkovita.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Finančno poslovodenje in nadzor (člen 9(5))

1. V vsaki državi upravičenki se določi osrednji organ, prek katerega se usmerijo sredstva Skupnosti, odobrena na podlagi ISPA.

Vodja tega organa mora biti polno odgovoren za upravljanje sredstev v zadevni državi upravičenki

2. Sistemi upravljanja in nadzora držav upravičenk morajo omogočati zadostno revizijsko sledljivost, ki zlasti omogoča:

- uskladitev končnih obračunov, potrjenih Komisiji, z računovodskimi evidencami in dokazili na različnih upravnih ravneh,

- preverjanje prenosov razpoložljivih sredstev Skupnosti in drugih sredstev,

- proučitev tehničnih in finančnih načrtov projekta, poročil o napredku, razpisnih postopkov in postopkov za dodelitev pogodbe na različnih upravnih ravneh.

3. Postopek, ki ga je treba upoštevati pri dodeljevanju del, sklepanju pogodb za dobave ali storitve, mora biti opredeljen v finančnem memorandumu ter mora biti v skladu s ključnimi načeli, določenimi v naslovu X Finančne uredbe, in zlasti:

- ukrepe, ki so zajeti v finančnem memorandumu, mora država upravičenka izvajati v tesnem sodelovanju s Komisijo, ki ohrani odgovornost za uporabo dodeljenih sredstev,

- Komisija mora v tesnem sodelovanju z državo upravičenko zagotoviti, da lahko sodelujoči v razpisnih postopkih enakopravno konkurirajo, da ni diskriminacije ter da je izbrana ponudba ekonomsko najbolj ugodna.

Vendar so lahko v skladu z 12. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1266/1999 namenska sredstva predmet razširjenega decentraliziranega upravljanja, zlasti glede predhodne odobritve Komisije za pripravo razpisov, vrednotenje ponudb ter oddajo pogodb ter finančnega upravljanja.

Te določbe, ki se opredelijo v finančnem memorandumu z državo upravičenko, morajo upoštevati njeno kvantitativno in kvalitativno sposobnost za finančno upravljanje in nadzor.

4. Ustrezne notranje in zunanje finančne kontrole mora izvesti v skladu z mednarodno sprejetimi revizorskimi standardi pristojni državni organ za finančni nadzor, ki mora biti neodvisen, da lahko izvaja to nalogo. Vsako leto je treba revizijski načrt in povzetek rezultatov opravljenih revizij poslati Komisiji. Revizorska poročila bodo na voljo Komisiji.

Komisija in država upravičenka morata pri usklajevanju programov in metod revizij sodelovati, da je izkoristek opravljenih revizij čim večji.

Država upravičenka mora v primerih, ko preglede izvajajo uslužbenci Komisije ali njeni ustrezno pooblaščeni predstavniki, zagotoviti, da imajo te osebe pravico na mestu samem pregledati vso pripadajočo dokumentacijo in račune, ki se nanašajo na postavke, financirane iz finančnega memoranduma. Države upravičenke morajo pomagati računskemu sodišču pri izvajanju revizij, ki se nanašajo na uporabo sredstev, odobrenih na podlagi ISPA.

Pristojni organi morajo zagotoviti razpoložljivost vse dokazil glede izdatkov za vsak projekt za obdobje petih let po zadnjem plačilu, ki se nanaša na projekt.

5. Finančni memorandum z vsako državo upravičenko mora vsebovati naslednje določbe za finančne korekcije:

Če se pri izvajanju izkaže, da ukrep ne opravičuje dela ali celotne dodeljene pomoči, mora Komisija zadevo ustrezno pregledati ter zlasti zahtevati od države upravičenke, da v določenem času da svoj komentar ter odpravi vse nepravilnosti.

Po pregledu iz odstavka 1 lahko Komisija zmanjša, začasno prekine ali ukine pomoč za zadevni ukrep, če pregled pokaže nepravilnosti, neustrezno kombinacijo sredstev ali neupoštevanje katerega od pogojev pri odločitvi o dodelitvi pomoči, ter zlasti kakršno koli pomembno spremembo, ki vpliva na vrsto ali pogoje izvajanja ukrepa, za katerega ni bilo zaprošeno soglasje Komisije. Pri vsakem zmanjšanju ali ukinitvi pomoči je treba nakazane vsote vrniti.

Če Komisija meni,da nepravilnost ni bila odpravljena ali da del ali celoten postopek ne opravičuje celote ali dela pomoči, ki ji je bila dodeljena, mora Komisija zadevo ustrezno preiskati ter zahtevati od države prejemnice, da v določenem času da svoj komentar. Po preiskavi lahko Komisija, če država prejemnica ni sprejela ukrepov za odpravo nepravilnosti:

(a) zmanjša ali ukine morebitni predujem;

(b) ukine vso ali del pomoči, ki je bila dodeljena za ta ukrep.

Komisija mora določiti obseg popravka nepravilnosti ob upoštevanju vrste nepravilnosti in obsega nepravilnosti v sistemih upravljanja in nadzora. Zneski, ki jih je treba vrniti zaradi neupravičenosti do pomoči, je treba povrniti Komisiji. Temu znesku se prištejejo obresti iz naslova zamude plačila v skladu z dogovori, ki jih sprejme Komisija.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Spremljanje in naknadna ocena (člen 11)

A. Spremljanje se mora izvajati s skupaj dogovorjenim postopkom poročanja, vzorčnimi preverjanji ter ustanovitvijo ad-hoc odborov. Izvaja se s sklicevanjem na fizične in finančne kazalce. Kazalci se bodo nanašali na specifičen značaj projekta in njegove cilje. Urejeni bodo tako, da bodo pokazali stopnjo, ki jo je ukrep dosegel glede na prvotno začrtan načrt in cilje, ter napredek, dosežen pri upravljanju, ter vse na to vezane težave.

B. Odbori se ustanovijo v dogovoru med zadevno državo upravičenko in Komisijo. Oblasti ali organi, ki jih imenuje država upravičenka, Komisija in, kjer je to primerno, EIB, imajo svoje predstavnike v odborih. Lokalne in regionalne oblasti ter zasebna podjetja, kadar so pristojni za izvajanje projekta in če se jih projekt neposredno tiče, imajo prav tako predstavnike v teh odborih.

C. Za vsak ukrep mora oblast ali organ, ki je zanj odgovoren, Komisiji predložiti poročilo o napredku v treh mesecih po koncu vsakega polnega leta izvajanja.

D. Na podlagi rezultatov spremljanja ter ob upoštevanju komentarjev odbora za spremljanje mora Komisija, če je to potrebno, na predlog držav prejemnic prilagoditi prvotno odobreni znesek in pogoje za odobritev pomoči kakor tudi predvideni finančni načrt.

Komisija bo opredelila ustrezne dogovore za te prilagoditve ter jih razvrstila glede na naravo in pomen.

E. Oblast ali organ, odgovoren za ukrep, mora Komisiji predložiti končno poročilo v šestih mesecih po dokončanju ukrepa ali faze projekta. Končno poročilo bo zajemalo:

1. opis prevzetega dela, skupaj s fizičnimi pokazatelji, opredelitvijo stroškov po vrsti dela in ukrepe, izvedene glede na posamezne člene odločbe o dodelitvi pomoči;

2. certificiranje skladnosti dela z odločbo o dodelitvi pomoči;

3. prvo oceno obsega, v katerem so bili predvideni rezultati doseženi, vključno zlasti:

(a) dan začetka veljavnosti izvajanja ukrepa;

(b) navedbo wax, v katerem se bo z ukrepom po dokončanju upravljalo;

(c) potrditev, če je primerno, finančnih projekcij, zlasti glede operativnih stroškov in predvidenih prihodkov;

(d) potrditev družbenoekonomske projekcije, zlasti predvidenih stroškov in koristi;

(e) navedbo dejavnosti, izvedenih za zagotovitev varstva okolja ter njihovo ceno;

4. informacija o dejavnostih za obveščanje javnosti.

F. Naknadna ocena mora zajemati uporabo virov ter uspešnost in učinkovitost pomoči ter njene učinke. Zajemati mora dejavnike, ki pripomorejo k uspehu ali neuspehu izvajanja ukrepov ter dosežke in rezultate. Zatorej bodo po dokončanju ukrepov Komisija in države upravičenke ocenile način, vključno z uspešno in učinkovito rabo virov, kako so bili izvedeni. Ocena bo tudi zajela dejanske učinke njihovega izvajanja, da bo mogoče oceniti, ali so bili doseženi prvotni cilji. Ob tem bodo, med drugim, ocenili prispevek teh ukrepov k izvajanju politik Skupnosti na področju okolja ali prispevek vseevropskih omrežij in skupnih prometnih politik ter presodili o vplivu teh ukrepov na okolje.

G. Za večjo uspešnost pomoči, ki jo Skupnost nudi v okviru ISPA, mora Komisija zagotoviti, da se pri vodenju ISPA posebna pozornost posveti preglednosti upravljanja.

H. Podrobna pravila za spremljanje in oceno bodo določena v odločbah Komisije za odobritev ukrepov.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Letno poročilo Komisije (člen 12)

Letno poročilo mora vsebovati podatke o:

1. finančni pomoči, ki jo je Skupnost odobrila ali plačala v okviru ISPA, z letno razčlenitvijo po državi upravičenki in po vrsti projekta (okolje ali promet);

2. prispevku, ki ga je Skupnosti kot pomoč v okviru ISPA nudila državam upravičenkam za izvajanje okoljske politike Skupnosti in okrepitev vseevropskih prometnih infrastrukturnih omrežij; razmerju med ukrepi na področju okolja in ukrepih, ki se nanašajo na prometno infrastrukturo;

3. presoji skladnosti operacij pomoči Skupnosti v okviru ISPA s politikami Skupnosti, vključno s tistimi o varstvu okolja, prometu konkurenci in sklepanju javnih pogodb;

4. sprejetih ukrepih za zagotovitev koordinacije in doslednosti med ukrepi, financiranimi prek ISPA in ukrepi, financiranimi s prispevki iz proračuna Skupnosti, EIB in drugih finančnih instrumentov Skupnosti;

5. investicijah držav upravičenk na področju varstva okolja in prometne infrastrukture;

6. financiranih pripravljalnih študijah in ukrepih za tehnično podporo;

7. rezultatih presoje, spremljanja in ocene ukrepov, vključno z informacijo o vseh prilagoditvah ukrepov za uskladitev z rezultati presoje, spremljanja in ocene;

8. prispevku EIB k oceni ukrepov;

9. rezultatih izvedenih preverjanj, nepravilnostih in upravnih in sodnih postopkih, ki so v teku;

10. o dejavnostih za obveščanje javnosti.

--------------------------------------------------