Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999

z dne 21. junija 1999

o splošnih določbah o Strukturnih skladih

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 161 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [4],

(1) ker člen 158 Pogodbe določa, da si Skupnost zaradi krepitve svoje ekonomske in socialne kohezije prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost najmanj razvitih regij ali otokov, vključno s podeželjem; ker člen 159 predvideva, da se ta dejavnost podpira prek Strukturnih skladov, Evropske investicijske banke (EIB) in drugih obstoječih finančnih instrumentov;

(2) ker mora v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988 o nalogah Strukturnih skladov in njihovi uspešnosti ter o koordiniranju njihovih aktivnosti med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov [5] Svet na predlog Komisije do 31. decembra 1999 ponovno preveriti to uredbo; ker je zaradi zagotavljanja boljše preglednosti zakonodaje Skupnosti zaželeno, da se določbe o Strukturnih skladih združijo v eni uredbi in da se razveljavita Uredba (EGS) št. 2052/88 in Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije aktivnosti različnih Strukturnih skladov na eni strani med seboj in na drugi strani z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov [6];

(3) ker bi bilo treba v skladu s členom 5 Protokola št. 6 o posebnih določbah glede Cilja 6 v okviru Strukturnih skladov na Finskem in Švedskem, priloženega k Aktu o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, hkrati z Uredbo (EGS) št. 2052/88 do konca leta 1999 ponovno preveriti določbe tega protokola;

(4) ker bi bilo treba zato, da se poveča koncentracija in poenostavi delovanje Strukturnih skladov, zmanjšati število prednostnih ciljev v primerjavi z Uredbo (EGS) št. 2052/88; ker bi bilo treba opredeliti, da so ti cilji spodbujati razvoj in strukturno prilagajanje regij, ki zaostajajo v razvoju, gospodarska in socialna preobrazba območij s strukturnimi težavami ter prilagajanje in posodabljanje politik in sistemov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja;

(5) ker Skupnost v svojem prizadevanju za krepitev ekonomske in socialne kohezije teži tudi k spodbujanju skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja gospodarskih dejavnosti, visoke stopnje zaposlenosti, enakosti med moškimi in ženskami ter visoke ravni varstva in izboljšanja okolja; ker bi moralo navedeno prizadevanje ob določanju in izvajanju aktivnosti Strukturnih skladov vključevati zlasti zahteve glede varstva okolja ter prispevati k odpravljanju neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami; ker lahko aktivnosti skladov omogočijo tudi uspešen boj zoper vsakršno diskriminacijo glede na raso, etnično pripadnost, invalidnost ali starost, zlasti z ovrednotenjem potreb, s finančnimi spodbudami in razširjenim partnerstvom;

(6) ker kulturni razvoj, kakovost naravnega okolja in kulturne krajine, kakovostna in kulturna razsežnost življenja ter razvoj turizma prispevajo k večji ekonomski in socialni privlačnosti regij, kolikor spodbujajo ustvarjanje trajnih delovnih mest;

(7) ker Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) prispeva zlasti k doseganju cilja spodbujati razvoj in strukturno prilagajanje regij, ki zaostajajo v razvoju, in h gospodarski in socialni preobrazbi območij s strukturnimi težavami;

(8) ker bi bilo treba naloge Evropskega socialnega sklada (ESS) prilagoditi, da bi se upoštevala in izvajala evropska strategija zaposlovanja;

(9) ker so strukturni vidiki skupne ribiške politike kot samostojne strukturne politike od leta 1993 sestavni del Strukturnih skladov; ker bi se moralo izvajanje v okviru Strukturnih skladov nadaljevati prek Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR); ker je pomoč iz FIUR za Cilj 1 vključena v programiranje tega cilja in ker sodi pomoč zunaj Cilja 1 v enoten program v vsaki zadevni državi članici;

(10) ker je Skupnost uvedla reformo skupne kmetijske politike, ki zajema strukturne in spremljevalne ukrepe za spodbujanje razvoja podeželja; ker bi moral Usmerjevalni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) v tem smislu še naprej prispevati k doseganju prednostnega cilja razvoja in strukturnega prilagajanja regij, ki zaostajajo v razvoju, z izboljševanjem učinkovitosti proizvodnih, predelovalnih in tržnih struktur za kmetijske in gozdarske proizvode ter z razvojem lastnega potenciala podeželskih območij; ker Jamstveni oddelek EKUJS prispeva k doseganju prednostnega cilja gospodarske in socialne preobrazbe območij s strukturnimi težavami v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb [7];

(11) ker bodo posebne določbe, ki se bodo uporabljale za posamezni sklad, določene v izvedbenih odločbah, sprejetih v skladu s členi 37, 148 in 162 Pogodbe;

(12) ker bi bilo treba podrobno opredeliti merila za določanje regij in območij, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči; ker je ustrezno, da določanje prednostnih regij in območij na ravni Skupnosti v ta namen temelji na skupnem sistemu klasifikacije regij, imenovanem "nomenklatura statističnih teritorialnih enot (NUTS)", ki ga je vzpostavil statistični urad Evropskih skupnosti v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi;

(13) ker bi morale biti kot regije, ki zaostajajo v razvoju, opredeljene tiste, katerih BDP na prebivalca znaša manj kakor 75 % poprečja Skupnosti; ker bi morala Komisija za zagotavljanje uspešne koncentracije pomoči na podlagi objektivnih statističnih podatkov to merilo dosledno uporabljati; ker bi moral najbolj oddaljene regije in območja z zelo nizko gostoto prebivalstva, ki jih v skladu s Protokolom št. 6, priloženim k Aktu o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, za obdobje 1995-1999 zajema Cilj 6, zajemati tudi Cilj 1 iz te uredbe;

(14) ker bi morala biti kot območja, na katerih poteka gospodarska in socialna preobrazba, opredeljena tista območja, na katerih potekajo socialno-ekonomske spremembe v industrijskem in storitvenem sektorju, nazadujoča podeželska območja, urbana območja v težavah in območja v krizi, ki so odvisna od ribištva; ker bi bilo treba zagotoviti dejansko koncentracijo pomoči na najbolj prizadetih območjih Skupnosti; ker bi morala ta območja določiti Komisija na predlog držav članic in v tesnem sodelovanju z njimi;

(15) ker bi bilo treba za zagotovitev, da bodo imele aktivnosti skladov značaj Skupnosti, določiti območja, na katerih potekajo socialno-ekonomske spremembe v industrijskem sektorju, ter nazadujoča podeželska območja na podlagi, kolikor je mogoče, objektivnih kazalnikov, ki se uporabljajo na ravni Skupnosti; ker bi moralo poleg tega prebivalstvo, ki je zajeto v ta prednostni cilj, na ravni Skupnosti kot celote predstavljati približno 10 % prebivalstva Skupnosti, kadar gre za industrijska območja, 5 %, kadar gre za podeželska območja, 2 %, kadar gre za urbana območja, in 1 %, kadar gre za ribiška območja; ker za zagotovitev, da vsaka država članica primerno prispeva k skupnemu prizadevanju za koncentracijo, v letu 2006 največje možno zmanjšanje deleža prebivalstva, zajetega v Cilj 2 iz te uredbe, ne sme znašati več kakor tretjino v primerjavi z zajetostjo v Cilj 2 in Cilj 5b v letu 1999 iz Uredbe (EGS) št. 2052/88;

(16) ker bi se morale zaradi učinkovitega programiranja regije, ki zaostajajo v razvoju in katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja Skupnosti, ujemati z območji, ki prejemajo pomoč držav članic na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe, in ker bi bilo treba upoštevati kakršne koli druge posebne ukrepe na podlagi člena 299(2) navedene pogodbe, sprejete v korist najbolj oddaljenih regij (francoskih čezmorskih departmajev, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov); ker bi se morala tudi območja, na katerih potekajo ekonomske in socialne spremembe, zvečine ujemati z območji, ki prejemajo pomoč držav članic na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe; ker bi moral biti cilj Skupnosti, da se do konca obdobja 2000-2006 z ustreznim prizadevanjem držav članic poveča usklajenost v primerjavi s sedanjim stanjem;

(17) ker je cilj prilagajanja in posodabljanja politik in sistemov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja zagotoviti finančno pomoč za regije in območja, ki niso zajeta v Cilj 1; ker bi moral biti Cilj 3 tudi referenčni okvir za zagotavljanje usklajenosti vseh aktivnosti na področju človeških virov v posamezni državi članici;

(18) ker bi morala biti pomoč ESS v okviru Cilja 2 namenjena regionalnim in lokalnim aktivnostim, ki ustrezajo posebnemu položaju na posameznem območju Cilja 2 in so koordinirane s pomočjo drugih Strukturnih skladov; ker mora biti vsak prispevek ESS za enotni programski dokument Cilja 2 tako visok, da upraviči ločeno upravljanje, in bi moral torej znašati najmanj 5 % skupnega prispevka Strukturnih skladov;

(19) ker bi morale regije, ki so bile leta 1999 zajete v prednostni cilj, a ne izpolnjujejo več meril za pridobitev pomoči, prejemati prehodno podporo, ki se postopoma zmanjšuje; ker bi morala biti ta podpora v letu 2000 nižja kakor v letu 1999;

(20) ker bi bilo treba predvideti določbe za razporeditev deležev razpoložljivih sredstev; ker bi se morala ta sredstva dodeljevati letno in bi morala biti predvsem koncentrirana na regije, ki zaostajajo v razvoju, vključno s tistimi, ki prejemajo prehodno podporo;

(21) ker bi morali biti skupni letni prejemki vsake države članice iz Strukturnih skladov na podlagi te uredbe — skupaj s pomočjo iz Kohezijskega sklada — omejeni s splošno zgornjo mejo, odvisno od nacionalne absorpcijske sposobnosti;

(22) ker bi morala Komisija okvirno dodeliti odobrene pravice za prevzem obveznosti za vsak prednostni cilj na podlagi ustreznih objektivnih meril; ker bi morala Komisija 4 % tako dodeljenih odobrenih pravic državam članicam dodeliti na sredi obdobja; ker bi se ob priznavanju posebnega prizadevanja za mirovni proces na Severnem Irskem program PEACE moral nadaljevati do leta 2004; ker je treba vzpostaviti poseben program pomoči za obdobje 2000-2006 za švedske regije na ravni NUTS II, ki niso vključene v seznam iz člena 3(2) in izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu Avstrije, Švedske in Finske;

(23) ker bi bilo treba 5,35 % vseh razpoložljivih odobrenih pravic za prevzem obveznosti nameniti za pobude Skupnosti ter 0,65 % za inovativne sheme in tehnično pomoč;

(24) ker morajo biti za potrebe programiranja razpoložljive odobrene pravice Strukturnih skladov pavšalno indeksirane in je treba indeksacijo po potrebi tehnično uskladiti do 31. decembra 2003;

(25) ker bi morala do leta 2006 za sklade še naprej veljati temeljna načela reforme Strukturnih skladov iz leta 1988; ker so dosedanje izkušnje pokazale, da so za večjo poenostavitev in preglednost načel potrebne izboljšave; ker bi morala zlasti uspešnost veljati za temeljno načelo;

(26) ker bi bilo treba zato, da bi bile aktivnosti Strukturnih skladov uspešne in pregledne, natančno opredeliti pristojnosti držav članic in Skupnosti; ker bi morale biti navedene pristojnosti podrobno določene za posamezne stopnje programiranja, spremljanja, vrednotenja in nadzora; ker bi morale biti v skladu z načelom subsidiarnosti in brez poseganja v pooblastila, ki jih ima Komisija, za izvajanje in spremljanje pomoči pristojne predvsem države članice;

(27) ker bi morale aktivnosti Skupnosti dopolnjevati ali prispevati k aktivnostim držav članic; ker bi bilo treba zato, da se zagotovi znatna dodana vrednost, okrepiti partnerstvo; ker to zadeva regionalne in lokalne oblasti ter druge pristojne oblasti, vključno s tistimi, ki so odgovorne za okolje in za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, ter gospodarske in socialne partnerje in druge pristojne subjekte; ker bi se morali relevantni partnerji vključiti v pripravo, spremljanje in ovrednotenje pomoči;

(28) ker bi bilo treba določiti potek programiranja od prve zasnove do končnega upravičenca in ta potek v državah članicah poenostaviti s širšimi smernicami, ki jih pripravi Komisija za ustrezne in dogovorjene politike Skupnosti v zvezi s Strukturnimi skladi;

(29) ker bi moralo programiranje zagotavljati koordinacijo Strukturnih skladov med seboj ter z drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti in EIB; ker se ta koordinacija nanaša tudi na kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil;

(30) ker morajo biti dejavnosti Strukturnih skladov in aktivnosti, ki jih pomagajo financirati, združljive z drugimi politikami Skupnosti ter upoštevati zakonodajo Skupnosti in ker bi bilo treba predvideti posebne določbe; ker bi moralo v tem pogledu razširjanje in izkoriščanje rezultatov raziskav in tehnološkega razvoja, ki potekajo v okviru Strukturnih skladov, zagotavljati varstvo pravic, povezanih s pridobivanjem in izkoriščanjem znanja, ter potekati v skladu s pravili Skupnosti o konkurenci;

(31) ker bi bilo treba določiti enostavnejša merila in načine za preverjanje in izvajanje načela dodatnosti;

(32) ker bi bilo treba poenostaviti sistem programiranja, tako da se določi enotna doba sedmih let za načrtovanje; ker bi morale biti oblike in število shem pomoči v ta namen omejeni, tako da bi imele praviloma obliko enotne integrirane pomoči za posamezno regijo, da se posploši uporaba enotnih programskih dokumentov za prednostne cilje in da se veliki projekti in globalna nepovratna sredstva vključijo v druge oblike pomoči;

(33) ker bi bilo treba zato, da bi okrepili celosten pristop k razvoju — ob ustreznem upoštevanju posebnosti zadevnih regij — zagotoviti usklajenost aktivnosti raznih skladov in politik Skupnosti, strategije zaposlovanja, gospodarskih in socialnih politik držav članic ter njihovih regionalnih politik;

(34) ker bi bilo treba zato, da bi pospešili in poenostavili postopke programiranja, razlikovati med pristojnostmi Komisije in držav članic; ker bi bilo treba v ta namen predvideti določbe, da Komisija na predlog držav članic sprejme strategije in razvojne prednostne naloge, ki bodo urejale programiranje, finančni prispevek Skupnosti in s tem povezane izvedbene rešitve, medtem ko bi države članice odločale o uporabi; ker bi bilo treba podrobno opredeliti tudi vsebino različnih oblik pomoči;

(35) ker bi moralo biti tako decentralizirano izvajanje aktivnosti Strukturnih skladov s strani držav članic zadostno zagotovilo glede načinov in kakovosti izvajanja, rezultatov aktivnosti in njihovega ovrednotenja, dobrega finančnega poslovodenja in nadzora nad njim;

(36) ker bi morala Komisija, po potrebi v sodelovanju z EIB, odobriti velike naložbene projekte, katerih vrednost presega določeni finančni znesek, da bi ovrednotila njihov vpliv in predvideno uporabo sredstev Skupnosti;

(37) ker bi bilo treba predvideti določbe za aktivnosti, ki so v interesu Skupnosti in se izvajajo na pobudo Komisije, da bi dopolnjevale tiste, ki se izvajajo v okviru prednostnih ciljev;

(38) ker bi se morale pobude Skupnosti osredotočati na spodbujanje čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja (Interreg), gospodarske in socialne prenove mest in urbanih sosesk v krizi (URBAN), oba financira ESRR, razvoja podeželja (Leader), ki ga financira Usmerjevalni oddelek EKUJS, in razvoja človeških virov glede na enake možnosti (EQUAL), ki ga financira ESS; ker je spodbujanje čezmejnega sodelovanja — zlasti glede na širitev transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja — v tem okviru še posebno pomembno; ker bi bilo treba nameniti ustrezno pozornost sodelovanju z najbolj oddaljenimi regijami; ker je treba okrepiti koordinacijo čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja in ukrepov, ki se izvajajo na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 3906/89 [8], Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 1279/96 [9] in Uredbe Sveta (ES) št. 1488/96 [10], predvsem glede na širitev Evropske unije in ob upoštevanju evropsko-sredozemskega partnerstva; ker bi bilo treba v okviru pobude EQUAL ustrezno upoštevati socialno in poklicno vključitev prosilcev za azil;

(39) ker bi morali Strukturni skladi podpirati študije, pilotne projekte in izmenjavo izkušenj, da bi spodbujali inovativne načine dela in metode z enostavnim in preglednim izvajanjem;

(40) ker bi bilo za okrepitev učinka finančnega vzvoda sredstev Skupnosti, tako da bi se, kolikor je mogoče, opirali na zasebne vire financiranja in bolj upoštevali donosnost projektov, treba diverzificirati oblike pomoči iz Strukturnih skladov in diferencirati stopnje pomoči, zato da bi se uveljavljal interes Skupnosti, spodbujala uporaba raznovrstnih finančnih virov in omejil prispevek skladov s spodbujanjem uporabe ustreznih oblik pomoči; ker bi bilo treba v ta namen določiti znižane stopnje udeležbe pri naložbah v podjetja in infrastrukturne projekte, ki ustvarjajo znaten prihodek; ker bi bilo treba za namene te uredbe okvirno določiti, da je znatni čisti prihodek tisti, ki znaša najmanj 25 % celotnih stroškov naložbe;

(41) ker bi bilo treba v skladu z načelom subsidiarnosti v zvezi z izdatki, ki so upravičeni do povračila, uporabljati ustrezne nacionalne predpise, kjer ni predpisov Skupnosti, čeprav jih Komisija lahko sprejme, če so potrebni za zagotavljanje enotne in uravnotežene uporabe Strukturnih skladov v Skupnosti; ker bi bilo treba natančno opredeliti začetni in končni datum, ko so izdatki upravičeni do povračila, in določiti, da se naložbenih projektov ne sme bistveno spreminjati; ker bi moral zato, da se zagotovi učinkovitost in trajen učinek pomoči iz skladov, del pomoči ali vsa pomoč ostati vezana le na tisto aktivnost, katere narava ali izvedbeni pogoji se ne spremenijo toliko, da bi to povzročilo odklon aktivnosti, ki prejema pomoč, od prvotnih ciljev;

(42) ker bi bilo treba predpise in postopke za prevzemanje obveznosti in izvrševanje plačil poenostaviti; ker bi bilo treba v ta namen prevzeti proračunske obveznosti enkrat na leto skladno z večletno finančno perspektivo in finančnim načrtom pomoči ter izvršiti plačila v obliki predplačila in naknadnega povračila dejanskih izdatkov; ker bi bilo treba skladno z veljavno sodno prakso morebitne obresti od predplačila obravnavati kot sredstva države članice in ker bi jih bilo treba zato, da se poveča učinek skladov, uporabiti za iste namene kot predplačilo;

(43) ker bi bilo treba zagotoviti dobro finančno poslovodenje, tako da se zagotovi, da so izdatki primerno utemeljeni in potrjeni ter da so plačila vezana na izpolnjevanje temeljnih obveznosti glede spremljanja programiranja, finančnega nadzora in uporabe prava Skupnosti;

(44) ker bi bilo treba za zagotavljanje dobrega upravljanja sredstev Skupnosti izboljšati napovedovanje in izvrševanje izdatkov; ker bi morale v ta namen države članice Komisiji redno pošiljati napovedi glede porabe sredstev Skupnosti in ker bi morala biti posledica kakršne koli zamude pri finančnem izvajanju povračilo predplačila in samodejno prenehanje prevzetih obveznosti;

(45) ker bi bilo treba v prehodnem obdobju od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2001 vsako sklicevanje na evro praviloma razumeti kot sklicevanje na evro kot monetarno enoto iz drugega stavka člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi evra [11];

(46) ker je eno izmed zagotovil za uspešnost aktivnosti Strukturnih skladov učinkovito spremljanje; ker bi bilo treba izboljšati spremljanje in natančneje opredeliti pristojnosti na tem področju; ker bi bilo zlasti treba razločevati naloge upravljanja od nalog spremljanja;

(47) ker bi bilo treba določiti enotni organ upravljanja za vsako pomoč in njegove odgovornosti; ker bi morale te odgovornosti vključevati predvsem zbiranje podatkov o rezultatih in njihovo sporočanje Komisiji, zagotavljanje dobrega finančnega izvajanja, organiziranje vrednotenja in spoštovanje obveznosti v zvezi z obveščanjem javnosti in prava Skupnosti; ker bi bilo torej treba za spremljanje pomoči predvideti redna srečanja med Komisijo in organom upravljanja;

(48) ker bi bilo treba določiti, da je nadzorni odbor organ, ki ga imenuje država članica, in da nadzoruje pomoč, preverja, kako jo organ upravljanja upravlja, zagotavlja spoštovanje lastnih smernic in izvedbenih pravil ter preučuje ovrednotenja;

(49) ker so kazalniki in letna poročila o izvajanju bistvenega pomena za spremljanje in bi jih bilo treba natančneje opredeliti, da bi zanesljivo izražali napredek shem pomoči in kakovost programiranja;

(50) ker bi bilo treba za zagotavljanje učinkovitega in pravilnega izvajanja določiti obveznosti držav članic na področju sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, odkrivanja in popravljanja nepravilnosti ter kršitev prava Skupnosti;

(51) ker bi bilo treba brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora v tem pogledu izboljšati sodelovanje med državami članicami in Komisijo, zlasti z rednimi posvetovanji med državami članicami in Komisijo, da bi se preučili ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, in bi se Komisiji omogočilo, da po potrebi zahteva korektivne ukrepe;

(52) ker bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnost držav članic glede preganjanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev ter pristojnost Komisije, kjer države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti;

(53) ker sta uspešnost in vpliv aktivnosti Strukturnih skladov odvisna tudi od izboljšanega in bolj poglobljenega vrednotenja; ker bi bilo treba s tem v zvezi določiti pristojnosti držav članic in Komisije ter postopke za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja;

(54) ker bi bilo treba sheme pomoči ovrednotiti z vidika njihove priprave, vmesnega pregleda in presoje vpliva ter bi moral biti postopek vrednotenja vključen v spremljanje pomoči; ker bi bilo treba v ta namen natančno opredeliti cilje in vsebino posamezne faze vrednotenja ter izboljšati ovrednotenje stanja na socialnem in ekonomskem področju, na področju okolja in na področju enakosti med moškimi in ženskami;

(55) ker vmesno vrednotenje in zadržanje dela prvotno odobrenih pravic v obliki rezerve omogočata, da se v posamezni državi članici na podlagi doseženih rezultatov dodeli dodatno financiranje; ker bi morale take dodelitve temeljiti na objektivnih, enostavnih in preglednih merilih, ki izražajo učinkovitost in kakovost upravljanja in finančnega izvajanja;

(56) ker je treba vsaka tri leta predložiti poročilo o doseženem napredku pri uresničevanju ekonomske in socialne kohezije, ki bi moralo vsebovati analize stanja v regijah Skupnosti ter njihovega ekonomskega in socialnega razvoja;

(57) ker bi bilo treba za dobre partnerske odnose in ustrezno promoviranje pomoči Skupnosti zagotoviti najširše možno informiranje in obveščanje javnosti; ker bi morali biti organi, odgovorni za upravljanje pomoči, odgovorni tudi za ta vidik in za obveščanje Komisije o sprejetih ukrepih;

(58) ker bi bilo treba določiti način delovanja odborov, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju te uredbe;

(59) ker bi bilo treba določiti posebne prehodne določbe, ki bodo omogočale pripravo novega programiranja takoj po začetku veljavnosti te uredbe in zagotavljale, da do priprave regionalnih razvojnih načrtov in shem pomoči po novem sistemu pomoč državam članicam ne bo prekinjena,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I

CILJI IN NALOGE

Člen 1

Cilji

Dejavnosti Skupnosti prek Strukturnih skladov, Kohezijskega sklada, Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropske investicijske banke (EIB) ter drugih obstoječih finančnih instrumentov podpirajo uresničevanje splošnih ciljev iz členov 158 in 160 Pogodbe. Strukturni skladi, EIB in drugi obstoječi finančni instrumenti vsak na ustrezen način prispevajo k doseganju naslednjih treh prednostnih ciljev:

1. spodbujanju razvoja in strukturnemu prilagajanju regij, ki zaostajajo v razvoju, v nadaljevanju "Cilj 1";

2. podpiranju gospodarske in socialne preobrazbe območij s strukturnimi težavami, v nadaljevanju "Cilj 2";

3. podpiranju prilagajanja in posodabljanja politik in sistemov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, v nadaljevanju "Cilj 3". Ta cilj zagotavlja finančno pomoč regijam, ki niso zajete v Cilj 1, in predstavlja referenčni okvir politike za vse ukrepe, namenjene spodbujanju razvoja človeških virov na posameznem nacionalnem ozemlju, ne glede na posebnosti posamezne regije.

Skupnost z uresničevanjem teh ciljev prispeva k skladnemu, uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju gospodarskih dejavnosti, razvoju zaposlovanja in človeških virov, varstvu in izboljšanju okolja ter k odpravljanju neenakosti in spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami.

Člen 2

Sredstva in naloge

1. V tej uredbi pomenijo "Strukturni skladi" Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Usmerjevalni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) in Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR), v nadaljevanju "skladi".

2. V skladu s členi 33, 146 in 160 Pogodbe prispevajo skladi, vsak skladno s posebnimi določbami, ki urejajo njihove aktivnosti, k doseganju Cilja 1, Cilja 2 in Cilja 3 na naslednji način:

Cilj 1 : ESRR, ESS, Usmerjevalni oddelek EKUJS in FIUR;

Cilj 2 : ESRR in ESS;

Cilj 3 : ESS.

3. FIUR prispeva k strukturnim ukrepom v ribiškem sektorju v regijah, ki niso zajete v Cilj 1, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1263/1999 z dne 21. junija 1999 o finančnem instrumentu za usmerjanje ribištva [12].

Jamstveni oddelek EKUJS prispeva k doseganju Cilja 2 v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

4. Skladi prispevajo k financiranju pobud Skupnosti ter k podpiranju inovativnih ukrepov in tehnične pomoči.

Ukrepi tehnične pomoči se izvajajo v okviru programiranja, opredeljenega v členih 13 do 27, ali na pobudo Komisije na podlagi člena 23.

5. Druga sredstva proračuna Skupnosti, ki jih je mogoče uporabljati za doseganje ciljev iz člena 1, so zlasti tista, ki so dodeljena drugim strukturnim ukrepom in Kohezijskemu skladu.

Komisija in države članice zagotovijo, da so aktivnosti skladov v skladu z drugimi politikami in aktivnostmi Skupnosti, zlasti na področju zaposlovanja, enakosti med moškimi in ženskami, socialne politike in poklicnega usposabljanja, skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike, prometa, energetike in vseevropskih omrežij, ter da so zahteve varstva okolja vključene v opredelitve in izvajanje aktivnosti skladov.

6. EIB sodeluje pri doseganju ciljev iz člena 1 v skladu s postopki, določenimi v njenem statutu.

Drugi obstoječi finančni instrumenti, ki bi lahko prispevali k doseganju ciljev iz člena 1, vsak v skladu s posebnimi določbami, ki urejajo njihove aktivnosti, so Evropski investicijski sklad in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom) (posojila, jamstva), v nadaljevanju "drugi finančni instrumenti".

POGLAVJE II

GEOGRAFSKA OPREDELITEV OBMOČIJ, KI LAHKO PRIDOBIJO POMOČ V OKVIRU PREDNOSTNIH CILJEV

Člen 3

Cilj 1

1. Regije, ki jih zajema Cilj 1, so tiste regije na ravni II nomenklature statističnih teritorialnih enot (raven NUTS II), katerih BDP na prebivalca, merjen po kupni moči in izračunan na podlagi zneskov Skupnosti za zadnja tri leta, ki so na voljo 26. marca 1999, znaša manj kakor 75 % povprečja Skupnosti.

Ta cilj zajema tudi najbolj oddaljene regije (francoske čezmorske departmaje, Azore, Kanarske otoke in Madeiro), ki so pod pragom 75 %, in območja, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 6 za obdobje 1995-1999 v skladu s Protokolom št. 6 k Aktu o pristopu Avstrije, Finske in Švedske.

2. Komisija sestavi seznam regij, ki jih zajema Cilj 1, ob doslednem upoštevanju prvega pododstavka odstavka 1, brez poseganja v člen 6(1) in drugi pododstavek člena 7(4).

Ta seznam velja sedem let od 1. januarja 2000.

Člen 4

Cilj 2

1. Regije, ki jih zajema Cilj 2, so tiste regije s strukturnimi problemi, katerih socialno-gospodarska preobrazba se podpira v skladu s členom 1(2) in katerih prebivalstvo ali površina je dovolj obsežna. To so zlasti območja, na katerih potekajo socialno-ekonomske spremembe v industrijskem in storitvenem sektorju, nazadujoča podeželska območja, urbana območja v težavah in območja v krizi, ki so odvisna od ribištva.

2. Komisija in države članice poskušajo zagotoviti, da se pomoč dejansko koncentrira na najbolj prizadeta območja in na najustreznejši geografski ravni. Prebivalstvo območij iz odstavka 1 ne sme presegati 18 % celotnega prebivalstva Skupnosti. Skladno s tem Komisija za vsako državo članico določi zgornjo mejo prebivalstva na podlagi naslednjih dejavnikov:

(a) celotnega prebivalstva območij NUTS III vsake države članice, ki izpolnjujejo merila iz odstavkov 5 in 6;

(b) resnosti strukturnih problemov na nacionalni ravni v vsaki državi članici v primerjavi z drugimi zadevnimi državami članicami. Ta resnost se oceni na podlagi celotne brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti zunaj regij, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 1;

(c) potrebe, da se zagotovi, da vsaka država članica primerno prispeva k skupnemu prizadevanju za koncentracijo, kakor je opredeljeno v tem pododstavku; največje možno zmanjšanje prebivalstva, zajetega v Cilju 2, ne presega ene tretjine prebivalstva, zajetega leta 1999 v Cilju 2 in Cilju 5b iz Uredbe (EGS) št. 2052/88.

Komisija zagotovi državam članicam vse informacije, ki jih ima na voljo, v zvezi z merili iz odstavkov 5 in 6.

3. Ob upoštevanju zgornjih mej iz odstavka 2 države članice Komisiji predlagajo seznam značilnih območij, ki predstavljajo:

(a) regije na ravni NUTS III ali najbolj prizadeta območja v teh regijah, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 5 ali merila iz odstavka 6;

(b) območja, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 7 ali merila iz odstavka 8 ali posebna merila držav članic iz odstavka 9.

Države članice zagotovijo statistične in druge informacije na najustreznejši geografski ravni, ki jih Komisija potrebuje za ovrednotenje teh predlogov.

4. Brez poseganja v člen 6(2) Komisija na podlagi informacij iz odstavka 3 v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico sestavi seznam območij, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 2, ob upoštevanju nacionalnih prednostnih nalog.

Območja, ki izpolnjujejo merila iz odstavkov 5 in 6, morajo v vsaki državi članici vključevati najmanj 50 % prebivalstva, ki ga zajema Cilj 2, razen v primeru ustrezno utemeljenih objektivnih okoliščin.

5. Območja, na katerih potekajo socialno-ekonomske spremembe iz odstavka 1, so teritorialna enota ali spadajo k teritorialni enoti na ravni NUTS III, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a) povprečna stopnja brezposelnosti v zadnjih treh letih nad povprečjem Skupnosti;

(b) odstotni delež zaposlenosti v industriji glede na celotno zaposlenost v katerem koli referenčnem letu od leta 1985 enak ali višji od povprečja Skupnosti;

(c) opazno zmanjšanje zaposlenosti v industriji v primerjavi z referenčnim letom, izbranim v skladu z (b).

6. Podeželska območja iz odstavka 1 morajo biti teritorialna enota ali spadati k teritorialni enoti na ravni NUTS III, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a) gostota prebivalstva manj kakor 100 ljudi na km2 ali odstotni delež zaposlenosti v kmetijstvu glede na celotno zaposlenost, ki je enak ali višji od dvakratnega povprečja Skupnosti v katerem koli referenčnem letu od leta 1985;

(b) povprečna stopnja brezposelnosti v zadnjih treh letih nad povprečjem Skupnosti ali zmanjšanje števila prebivalstva od leta 1985.

7. Urbana območja iz odstavka 1 so gosto naseljena območja, ki izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih meril:

(a) stopnja dolgotrajne brezposelnosti višja od povprečja Skupnosti;

(b) visoka stopnja revščine, vključno z neustreznimi stanovanjskimi razmerami;

(c) posebno prizadeto okolje;

(d) visoka stopnja kriminalitete in prestopništva;

(e) nizka raven izobraženosti prebivalstva.

8. Od ribištva odvisna območja iz odstavka 1 so obalna območja, v katerih število delovnih mest v ribiški industriji predstavlja znaten odstotek celotne zaposlenosti in ki se spopadajo s strukturnimi socialno-ekonomskimi problemi zaradi prestrukturiranja ribiškega sektorja, kar povzroča znatno zmanjšanje števila delovnih mest v tem sektorju.

9. Pomoč Skupnosti se lahko nanaša tudi na območja z znatnim deležem prebivalstva ali površine, ki spadajo v eno izmed naslednjih kategorij:

(a) območja, izpolnjujoča merila iz odstavka 5, ki mejijo na industrijska območja, območja, izpolnjujoča merila iz odstavka 6, ki mejijo na podeželska območja, območja, izpolnjujoča merila iz odstavka 5 ali merila iz odstavka 6, ki mejijo na regijo, zajeto v Cilju 1;

(b) podeželska območja s socialno-ekonomskimi problemi, ki so posledica staranja ali upadanja aktivnega prebivalstva v kmetijstvu;

(c) območja, katerih pomembne in preverljive značilnosti kažejo, da se spopadajo ali jih ogrožajo resni strukturni problemi ali visoka stopnja brezposelnosti zaradi trenutnega ali predvidenega prestrukturiranja ene ali več dejavnosti v kmetijskem, industrijskem ali storitvenem sektorju.

10. Posamezno območje lahko dobi pomoč le v okviru Cilja 1 ali le v okviru Cilja 2.

11. Seznam območij velja sedem let od 1. januarja 2000.

Kadar je v regiji večja kriza, lahko Komisija na predlog države članice v letu 2003 spremeni seznam območij v skladu z odstavki 1 do 10, ne da bi se pri tem povečal delež prebivalstva znotraj posamezne regije iz člena 13(2).

Člen 5

Cilj 3

Območja, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 3, so tista, ki ne izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 1.

Člen 6

Prehodna podpora

1. Regije, ki so bile v letu 1999 zajete v Cilj 1 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2052/88 in niso navedene v drugem pododstavku člena 3(1) in (2) te uredbe, od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2005 ne glede na člen 3 še naprej prejemajo prehodno podporo iz skladov v okviru Cilja 1.

Komisija ob sprejetju seznama iz člena 3(2) v skladu s členom 4(5) in (6) sestavi seznam območij na ravni NUTS III, pripadajočih tistim regijam, ki naj v letu 2006 prejemajo prehodno podporo iz skladov v okviru Cilja 1.

Vendar pa lahko Komisija na predlog države članice v okviru omejitev glede prebivalstva na območjih iz drugega pododstavka in v skladu z določbami drugega pododstavka člena 4(4) ta območja nadomesti z območji na ravni NUTS III ali manjšimi, pripadajočimi tistim regijam, ki izpolnjujejo merila iz člena 4(5) do (9).

Območja regij, ki niso na seznamu iz drugega in tretjega pododstavka, v letu 2006 še naprej prejemajo podporo le iz ESS, FIUR in Usmerjevalnega oddelka EKUJS, in sicer v enaki obliki pomoči.

2. Ne glede na člen 4 prejemajo regije, ki so bile v letu 1999 zajete v Cilj 2 in Cilj 5(b) v skladu z Uredbo (EGS) št. 2052/88 in niso na seznamu iz člena 4(4) te uredbe, od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2005 prehodno podporo iz ESRR v okviru Cilja 2 v skladu s to uredbo.

Ta območja prejemajo od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2006 podporo iz ESS v okviru Cilja 3 na enaki podlagi kakor območja Cilja 3, iz Jamstvenega oddelka EKUJS v okviru njegove podpore za razvoj podeželja in iz FIUR v okviru njegovih strukturnih ukrepov v ribiškem sektorju zunaj Cilja 1.

POGLAVJE III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 7

Sredstva in koncentracija

1. Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti skladov v obdobju 2000 do 2006 znašajo 195 milijard EUR v cenah iz leta 1999.

Letna razporeditev teh sredstev je prikazana v Prilogi.

2. Razporeditev proračunskih sredstev po ciljih je taka, da so pretežno skoncentrirana na regije Cilja 1.

69,7 % sredstev Strukturnih skladov bo dodeljenih Cilju 1, vključno s 4,3 % za prehodno podporo (i. e. skupno 135,9 milijard EUR).

11,5 % sredstev Strukturnih skladov bo dodeljenih Cilju 2, vključno z 1,4 % za prehodno podporo (i. e. skupno 22,5 milijard EUR).

12,3 % sredstev Strukturnih skladov bo dodeljenih Cilju 3 (i. e. skupno 24,05 milijard EUR).

Zneski, navedeni za Cilj 1, Cilj 2 in Cilj 3, ne vključujejo finančnih sredstev iz odstavka 6 niti financiranja za FIUR zunaj Cilja 1.

3. Komisija na podlagi preglednih postopkov določi po državah članicah okvirno razporeditev odobrenih pravic za prevzem obveznosti, ki so na voljo za programiranje iz členov 13 do 19, pri čemer za Cilj 1 in Cilj 2 v celoti upošteva enega ali več objektivnih meril, podobnih tistim iz Uredbe (EGS) št. 2052/88, in sicer: prebivalstvo,ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči, regionalno razvitost, nacionalno razvitost in sorazmerno resnost strukturnih problemov, zlasti stopnjo brezposelnosti.

Razporeditev po državah članicah za Cilj 3 načelno temelji na prebivalstvu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči, stanju zaposlenosti in resnosti problemov, kakršni so socialna izključenost, raven izobraženosti in usposobljenosti ter udeležba žensk na trgu dela.

Za Cilj 1 in Cilj 2 so v teh razporeditvah ločeno navedene dodelitve odobrenih pravic za regije in območja, ki so upravičeni do prehodne podpore. Te dodelitve se določijo v skladu z merili iz prvega pododstavka. Letna razporeditev teh odobrenih pravic se od 1. januarja 2000 postopno zmanjšuje in je leta 2000 nižja kakor leta 1999. Profil prehodne podpore se lahko v soglasju s Komisijo prilagodi posebnim potrebam posameznih regij, pod pogojem, da so upoštevana dodeljena finančna sredstva za vsako regijo.

Komisija na podlagi preglednih postopkov določi po državah članicah tudi okvirno razporeditev odobrenih pravic za prevzem obveznosti, na voljo za strukturne ukrepe v ribiškem sektorju v regijah, ki jih ne zajema Cilj 1, kakor je navedeno v prvem pododstavku člena 2(3).

4. V okviru Cilja 1 se vzpostavi program PEACE za obdobje 2000 do 2004 v podporo mirovnemu procesu na Severnem Irskem v korist Severne Irske in mejnih območij Irske.

V okviru Cilja 1 se vzpostavi poseben program pomoči za švedske regije na ravni NUTS II, ki niso vključene v seznam iz člena 3(2) in izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu Avstrije, Švedske in Finske, za obdobje 2000 do 2006.

5. 4 % odobrenih pravic za prevzem obveznosti, predvidenih v okvirni razporeditvi za posamezno državo, navedenih v odstavku 3, se dodeli v skladu s členom 44.

6. Za obdobje iz odstavka 1 se 5,35 % odobrenih pravic za prevzem obveznosti iz Strukturnih skladov, navedenih v odstavku 1, nameni za financiranje pobud Skupnosti.

0,65 % odobrenih pravic iz odstavka 1 se nameni financiranju inovativnih ukrepov in tehnične pomoči skladno s členoma 22 in 23.

7. Za namene programiranja in poznejšo vključitev zneskov iz odstavka 1 v splošni proračun Evropskih skupnosti se ti od 1. januarja 2000 indeksirajo 2 % na leto.

Komisija po potrebi najpozneje do 31. decembra 2003 pregleda indeksacijo dodeljenih sredstev za obdobje 2004 do 2006 zaradi tehničnih prilagoditev na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij o gospodarskih gibanjih. Razlika glede na začetno programiranje se prerazporedi in se vključi v znesek iz odstavka 5.

8. Skupni letni prejemki vsake države članice iz Strukturnih skladov na podlagi te uredbe — skupaj s pomočjo iz Kohezijskega sklada — naj ne bi presegali 4 % nacionalnega BDP.

POGLAVJE IV

ORGANIZACIJA

Člen 8

Dopolnjevanje in partnerstvo

1. Aktivnosti Skupnosti dopolnjujejo ali prispevajo k ustreznim nacionalnim aktivnostim. Pripravijo se ob tesnem posvetovanju, v nadaljevanju "partnerstvu", med Komisijo in državo članico, skupaj z oblastmi in organi, ki jih določi država članica v okviru nacionalnih pravil in obstoječe prakse, in sicer z:

- regionalnimi in lokalnimi oblastmi in drugimi pristojnimi javnimi oblastmi,

- gospodarskimi in socialnimi partnerji,

- vsemi drugimi ustreznimi pristojnimi organi v tem okviru.

Partnerstvo se izvaja v popolni usklajenosti z zadevnimi institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pooblastili vsakega partnerja, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku.

Pri določanju najustreznejšega partnerstva na nacionalni, regionalni, lokalni ali drugi ravni, država članica omogoči široko in uspešno povezovanje vseh ustreznih organov v skladuznacionalnimi pravili in prakso, pri tem pa upošteva potrebo po spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami ter spodbujanju trajnostnega razvoja z vključevanjem zahtev glede varstva in izboljšanja okolja.

Vse določene stranke, v nadaljevanju "partnerji", so partnerji, ki si prizadevajo doseči skupni cilj.

2. Partnerstvo zajema pripravo, financiranje, spremljanje in vrednotenje pomoči. Države članice zagotovijo udeležbo relevantnih partnerjev na različnih stopnjah programiranja, upoštevajoč časovne omejitve za vsako stopnjo.

3. Pri uporabi načela subsidiarnosti so za izvajanje pomoči pristojne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z ureditvijo, specifično za vsako državo članico, in brez poseganja v pooblastila Komisije, predvsem glede izvrševanja splošnega proračuna Evropskih skupnosti.

4. Države članice sodelujejo s Komisijo za zagotovitev, da so sredstva skladov Skupnosti uporabljena v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

5. Komisija se o strukturni politiki Skupnosti vsako leto posvetuje z organizacijami na evropski ravni, ki predstavljajo socialne partnerje.

Člen 9

Opredelitve pojmov

V tej uredbi pomeni:

(a) programiranje: večstopenjski proces organiziranja, odločanja in financiranja izvajanja skupnih ukrepov Skupnosti in držav članic na večletni podlagi za uresničevanje ciljev iz člena 1;

(b) razvojni načrt (v nadaljevanju "načrt"): analiza stanja, ki jo pripravi država članica z vidika ciljev iz člena 1 in prednostnih potreb za uresničevanje teh ciljev, skupaj s strategijo, načrtovanimi prednostnimi nalogami delovanja in njihovimi posebnimi cilji ter s tem povezanimi okvirnimi finančnimi sredstvi;

(c) referenčni okvir politike Cilja 3:dokument, ki opisuje kontekst pomoči, namenjene zaposlovanju in razvoju človeških virov na celotnem ozemlju vsake države članice, in opredeljuje povezanost s prednostnimi nalogami iz nacionalnega akcijskega načrta zaposlovanja;

(d) okvir podpore Skupnosti: dokument, ki ga odobri Komisija v soglasju z zadevno državo članico potem, ko je bila izdelana ocena načrta, ki ga je predložila država članica, ter vsebuje strategijo in prednostne naloge za delovanje skladov in države članice, njihove posebne cilje, prispevek posameznih skladov in drugih finančnih virov. Ta dokument je razdeljen na prednostne naloge in se izvaja z enim ali več operativnimi programi;

(e) pomoč: oblike pomoči skladov, to so:

(i) operativni programi ali enotni programski dokumenti;

(ii) programi pobud Skupnosti;

(iii) podpora za tehnično pomoč in inovativne ukrepe;

(f) operativni program: dokument za izvajanje okvira podpore Skupnosti, ki ga odobri Komisija, in zajema sveženj usklajenih prednostnih nalog, obsegajočih večletne ukrepe, ki jih je mogoče uresničevati s pomočjo enega ali več skladov, enega ali več drugih obstoječih finančnih instrumentov in EIB. Integrirani operativni program pomeni operativni program, ki se financira iz več kakor enega sklada;

(g) enotni programski dokument: enotni dokument, ki ga odobri Komisija, in vsebuje enake informacije kakor okvir podpore Skupnosti in operativni program;

(h) prednostna naloga: ena izmed prednostnih nalog strategije, sprejete v okviru podpore Skupnosti ali posamezne pomoči; zanjo so določeni prispevek iz skladov in drugih finančnih instrumentov in ustrezna finančna sredstva države članice, pa tudi sveženj podrobno opredeljenih ciljev;

(i) globalna nepovratna sredstva: tisti del pomoči, katerega izvajanje in upravljanje se poveri enemu ali več pooblaščenim posrednikom v skladu s členom 27(1), vključno z lokalnimi oblastmi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami, in se predvsem uporabi kot pomoč lokalnim razvojnim pobudam. Odločitev o uporabi globalnih nepovratnih sredstev sprejme država članica v soglasju s Komisijo oziroma, v dogovoru z državo članico, organ upravljanja.

Kadar gre za programe pobud Skupnosti in inovativne ukrepe, lahko Komisija sklene, da bo uporabila globalna nepovratna sredstva za celotno ali za del pomoči. Kadar gre za pobude Skupnosti, se tak sklep lahko sprejme samo s predhodnim soglasjem zadevnih držav članic;

(j) ukrep: sredstvo, s katerim se izvaja prednostna naloga skozi več let in ki omogoča financiranje aktivnosti. Vsaka shema pomoči na podlagi člena 87 Pogodbe ali vsaka pomoč, ki jo odobrijo organi, ki jih določijo države članice, ali vsaka skupina shem pomoči ali tovrstnih nepovratnih sredstev pomoči, ali njihove kombinacije, ki imajo enak namen, so opredeljene kot ukrep;

(k) aktivnost: vsak projekt ali akcija, ki jo izvajajo končni upravičenci do pomoči;

(l) končni upravičenci: organi in javna ali zasebna podjetja, odgovorna za naročanje aktivnosti. Kadar gre za sheme pomoči na podlagi člena 87 Pogodbe in za pomoči, ki jih odobrijo organi, ki jih določijo države članice, so končni upravičenci tisti organi, ki odobrijo pomoč;

(m) programsko dopolnilo: dokument o izvajanju strategije in prednostnih nalog pomoči, ki vsebuje podrobne elemente na ravni ukrepa, kakor to določa člen 18(3), in ki ga sestavi država članica ali organ upravljanja ter se po potrebi prilagodi v skladu s členom 34(3). Predloži se Komisiji v vednost;

(n) organ upravljanja: vsak javni ali zasebni organ ali subjekt na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki ga določi država članica, ali država članica, če sama opravlja te naloge, da upravlja pomoč za namene te uredbe. Če država članica določi organ upravljanja, ki ni ona sama, določi vse podrobnosti svojega razmerja z organom upravljanja in njegovo razmerje s Komisijo. Če država članica tako določi, je za zadevno pomoč organ upravljanja lahko isti subjekt kakor plačilni organ;

(o) plačilni organ: eden ali več nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov ali subjektov, ki jih določijo države članice, da sestavljajo in vlagajo zahtevke za plačilo in prejemajo plačila od Komisije. Država članica določi vse podrobnosti svojega razmerja s plačilnim organom in njegovo razmerje s Komisijo.

Člen 10

Koordinacija

1. Koordinacija med različnimi skladi se izvaja zlasti prek:

(a) načrtov, okvirov podpore Skupnosti, operativnih programov in enotnih programskih dokumentov (kakor so opredeljeni v členu 9), vključno z referenčnim okvirom v skladu s členom 9(1)(c), kjer je to ustrezno;

(b) spremljanja in vrednotenja pomoči, ki se izvaja v okviru posameznega cilja;

(c) smernic iz odstavka 3.

2. Komisija in država članica skladno z načelom partnerstva zagotovita koordinacijo pomoči iz različnih skladov med slednjimi ter s pomočjo iz EIB in drugih obstoječih finančnih instrumentov.

Pomoč Skupnosti, zagotovljena v obliki nepovratnih sredstev, se lahko zaradi doseganja čim večje spodbude uporabljenih proračunskih sredstev ob uporabi ustreznih finančnih instrumentov ustrezno kombinira s posojili in jamstvi. Ta kombinacija se lahko pri sestavljanju okvira podpore Skupnosti ali enotnega programskega dokumenta določi skupaj z EIB. Pri tem se lahko upoštevajo uravnoteženost predlaganega finančnega načrta, prispevek iz skladov in zasledovani razvojni cilji.

3. Najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te uredbe in nato pred vmesnim pregledom iz člena 42 ter vsakič po posvetovanju z vsemi državami članicami Komisija objavi širše smernice za ustrezne in dogovorjene politike Skupnosti v zvezi s cilji iz člena 1, da pomaga pristojnim nacionalnim in regionalnim oblastem pri izdelavi razvojnih načrtov in pri morebitni reviziji pomoči. Take smernice se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 11

Dodatnost

1. Da bi dosegli dejanski ekonomski vpliv, odobrene pravice skladov ne smejo nadomestiti javnih ali drugih enakovrednih strukturnih izdatkov države članice.

2. V ta namen določita Komisija in zadevna država članica raven javnih ali drugih ustreznih strukturnih izdatkov, ki jo mora država članica med programskim obdobjem ohranjati za vse regije, zajete v Cilju 1.

Komisija in zadevna država članica za Cilj 2 in Cilj 3 skupaj za aktivno politiko trga dela in, če je utemeljeno, za druge aktivnosti, katerih namen je omogočiti doseganje rezultatov teh dveh ciljev, določita raven izdatkov, ki jo mora država članica med programskim obdobjem ohranjati na nacionalni ravni.

Ob upoštevanju določb četrtega pododstavka država članica in Komisija določita takšne izdatke, preden Komisija odobri okvir podpore Skupnosti ali enotne programske dokumente v zvezi z zadevno državo članico, in jih vključita v te dokumente.

Praviloma je raven izdatkov iz prvega in drugega pododstavka najmanj enaka znesku povprečnih letnih realnih izdatkov v prejšnjem programskem obdobju in se določi glede na splošne makroekonomske okoliščine, v katerih poteka financiranje, pri čemer se upoštevajo nekatere specifične gospodarske razmere, in sicer privatizacija, izjemna raven javnih ali drugih enakovrednih strukturnih prizadevanj države članice v prejšnjem programskem obdobju in nacionalna gospodarska gibanja.

Upošteva se tudi kakršno koli zmanjšanje izdatkov Strukturnih skladov v primerjavi z obdobjem 1994-1999.

3. V programskem obdobju so tri preverjanja dodatnosti na teritorialni ravni iz odstavka 2:

(a) predhodno preverjanje, kakor je opisano v tretjem pododstavku odstavka 2, ki zagotovi referenčni okvir za celotno programsko obdobje;

(b) vmesno preverjanje najpozneje tri leta po odobritvi okvira podpore Skupnosti ali enotnih programskih dokumentov in praviloma najpozneje do 31. decembra 2003, po koncu katerega se, če so gospodarske razmere v zadevni državi članici povzročile znatno odstopanje javnih prihodkov ali zaposlenosti od pričakovanj ob predhodnem preverjanju, Komisija in država članica lahko dogovorita za revizijo ravni strukturnih izdatkov, ki bi jo bilo treba doseči;

(c) preverjanje pred 31. decembrom 2005.

V ta namen država članica zagotovi Komisiji ustrezne informacije ob predložitvi načrtov, ob vmesnem preverjanju in ob preverjanju pred 31. decembrom 2005. Po potrebi se uporabijo metode statističnega ocenjevanja.

Neodvisno od teh preverjanj lahko država članica kadarkoli med programskim obdobjem Komisijo obvesti o okoliščinah, ki bi lahko onemogočile ohranjanje ravni izdatkov iz odstavka 2.

Člen 12

Združljivost

Aktivnosti, ki se financirajo iz skladov ali prejemajo pomoč iz EIB ali kakega drugega finančnega instrumenta, morajo biti v skladu z določbami Pogodbe in pravnih aktov, sprejetih na njeni podlagi, ter s politikami in dejavnostmi Skupnosti, vključno s pravili o konkurenci, oddaji javnih naročil, varstvu in izboljšavah okolja, odpravljanju neenakosti in spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami.

NASLOV II

PROGRAMIRANJE

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE O CILJU 1, CILJU 2 IN CILJU 3

Člen 13

Geografska pokritost

1. Načrti, predloženi v okviru Cilja 1, se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša, praviloma pa se nanašajo na eno regijo na ravni NUTS II. Vendar lahko države članice predložijo skupen razvojni načrt za nekatere ali vse njihove regije, vključene v seznam iz člena 3(2), člena 6(1) in člena 7(4), pod pogojem, da ta načrt vsebuje elemente, naštete v členu 16.

2. Načrti, predloženi v okviru Cilja 2, se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša, praviloma pa se nanašajo na vsa območja v okviru ene regije na ravni NUTS II, vključene v seznam iz člena 4(4) in člena 6(2). Vendar lahko države članice predložijo načrt za nekatere ali vse regije, vključene v seznam iz člena 4(4) in člena 6(2), pod pogojem, da ta načrt vsebuje elemente, naštete v členu 16. Kjer načrti zajemajo druge regije kakor tiste, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 2, je treba razlikovati med aktivnostmi, ki se izvajajo v regijah ali območjih, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 2, in aktivnostmi, ki se izvajajo drugje.

3. Načrti, predloženi v okviru Cilja 3, obsegajo pomoč na ozemlju države članice zunaj regij, zajetih v Cilj 1, in ob upoštevanju splošnih potreb območij s strukturnimi problemi socialno-gospodarske preobrazbe zagotavljajo referenčni okvir za razvoj človeških virov za celotno nacionalno ozemlje.

Člen 14

Trajanje in revizija

1. Vsak načrt, okvir podpore Skupnosti, operativni program in enotni programski dokument zajema obdobje sedmih let, brez poseganja v člen 6 in prvi pododstavek člena 7(4).

Programsko obdobje se začne 1. januarja 2000.

2. Okviri podpore Skupnosti, operativni programi in enotni programski dokumenti se v skladu s tem naslovom ponovno preverijo in po potrebi prilagodijo na pobudo države članice ali Komisije v soglasju z državo članico, po vmesnem vrednotenju iz člena 42 in dodelitvi rezerve na podlagi rezultatov iz člena 44.

Revidirati jih je mogoče tudi v primeru znatnih sprememb v socialno-gospodarskem stanju in na trgu dela.

Člen 15

Priprava in odobritev

1. Države članice predložijo Komisiji načrt v zvezi s Ciljem 1, Ciljem 2 in Ciljem 3. Ta načrt izdelajo pristojne oblasti, ki jih določi država članica, na nacionalni, regionalni in drugi ravni. Pri pomoči v obliki enotnega programskega dokumenta se načrt obravnava kot osnutek enotnega programskega dokumenta.

Za Cilj 1 se okviri podpore Skupnosti uporabijo za vse regije, ki jih zajema Cilj 1, kjer pa je dodelitev Skupnosti manjša od 1000 milijonov EUR ali jih znatno ne presega, država članica praviloma predloži osnutek enotnega programskega dokumenta.

Za Cilj 2 in Cilj 3 se praviloma uporabi enotni programski dokument, vendar pa se države članice lahko odločijo za pripravo okvira podpore Skupnosti.

2. Države članice predložijo Komisiji načrte po posvetovanju s partnerji, ki izrazijo svoje mnenje ob upoštevanju roka iz drugega pododstavka.

Če z zadevno državo članico ni drugače dogovorjeno, se načrti predložijo najpozneje štiri mesece po izdelavi seznama regij iz člena 3(2) in seznama regij iz člena 4(4).

3. Komisija te načrte oceni, da ugotovi, ali so skladni s cilji te uredbe, upoštevajoč referenčni okvir iz člena 9(1)(c), druge politike Skupnosti in člen 41(2).

Prav tako Komisija vsak predlagan načrt za Cilj 3 oceni glede na usklajenost predvidenih ukrepov z nacionalnim načrtom za izvajanje evropske strategije zaposlovanja v skladu s členom 16(1)(b), pa tudi glede na to, kako in koliko so upoštevane splošne potrebe območij, ki se spopadajo s strukturnimi problemi socialno-gospodarske preobrazbe.

4. Kjer se, kakor to predvideva odstavek 1, pripravijo okviri podpore Skupnosti, jih Komisija sestavi v soglasju z zadevno državo članico in po postopkih iz členov 48 do 51. V pripravo okvirov podpore Skupnosti se lahko vključi EIB. Komisija odloči o prispevku iz skladov najpozneje pet mesecev po prejemu ustreznega načrta ali načrtov pod pogojem, da vsebujejo vse elemente, naštete v členu 16.

Komisija oceni predlagane operativne programe, ki jih predloži država članica, da ugotovi, ali so združljivi s cilji ustreznega okvira podpore Skupnosti in z drugimi politikami Skupnosti. Komisija odloči o prispevku skladov v skladu s členom 28(1) in v soglasju z zadevno državo članico pod pogojem, da predlogi vsebujejo vse elemente, naštete v členu 18(2).

Za pospešitev pregleda vlog in izvajanja programov lahko države članice hkrati s svojimi načrti predložijo osnutke operativnih programov. Ko Komisija sprejme odločitev o okviru podpore Skupnosti, Komisija v skladu s členom 28(1) odobri tudi operativne programe, predložene hkrati z načrti, pod pogojem, da vsebujejo vse elemente, naštete v členu 18(2).

5. Kjer se odloča, kakor to predvideva odstavek 1, o enotnih programskih dokumentih na podlagi načrtov, Komisija izvede to odločitev v soglasju z državo članico po postopkih iz členov 48 do 51. V pripravo enotnih programskih dokumentov se lahko vključi EIB. Komisija sprejme eno odločbo o enotnem programskem dokumentu in prispevku skladov na podlagi člena 28(1) najpozneje pet mesecev po prejemu ustreznega načrta pod pogojem, da vsebuje vse elemente, naštete v členu 19(3).

6. Država članica ali organ upravljanja sprejme programsko dopolnilo, opredeljeno v členu 9(m), po soglasju nadzornega odbora, če je programsko dopolnilo pripravljeno po odločitvi Komisije o prispevku skladov, ali po posvetovanju z relevantnimi partnerji, če je pripravljeno pred odločitvi o prispevku skladov. V slednjem primeru nadzorni odbor bodisi potrdi programsko dopolnilo bodisi zahteva prilagoditev v skladu s členom 34(3).

V treh mesecih po odločbi Komisije o odobritvi operativnega programa ali enotnega programskega dokumenta pošlje država članica Komisiji v vednost programsko dopolnilo v enotnem dokumentu.

7. Odločbe Komisije o okviru podpore Skupnosti ali enotnem programskem dokumentu se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Na zahtevo Evropskega parlamenta mu Komisija pošlje v vednost te odločbe ter okvir podpore Skupnosti in enotne programske dokumente, ki jih je odobrila.

POGLAVJE II

VSEBINA PROGRAMIRANJA ZA CILJ 1, CILJ 2 IN CILJ 3

Člen 16

Načrti

1. Načrti, predloženi v okviru Cilja 1, Cilja 2 in Cilja 3, temeljijo na ustreznih nacionalnih in regionalnih prednostnih nalogah in upoštevajo okvirne smernice iz člena 10(3) ter vključujejo:

(a) opis sedanjega stanja, kvantificiran, kjer je mogoče, bodisi kar zadeva neskladja, vrzeli in razvojni potencial v regijah, ki jih zajema Cilj 1, bodisi kar zadeva preobrazbo območij, ki jih zajema Cilj 2, bodisi kar zadeva razvoj človeških virov in politiko zaposlovanja v državi članici in na območjih, ki jih zajema Cilj 3, prav tako pa tudi opis namenjenih finančnih sredstev in najpomembnejših rezultatov aktivnosti prejšnjega programskega obdobja glede na razpoložljive rezultate vrednotenja;

(b) opis ustrezne strategije za uresničevanje ciljev iz člena 1 in prednostnih nalog, izbranih za trajnostni razvoj in preobrazbo regij in območij, vključno s podeželskimi območji, in s tem povezanega razvoja človeških virov in prilagajanja ter posodabljanja politik in sistemov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja.

Poleg naštetega v tej točki države članice v vsakem načrtu za Cilj 3 prikažejo, da so načrtovane prednostne naloge skladne z obstoječim nacionalnim načrtom zaposlovanja s sklicevanjem na opis glavnih ciljev strategije in glavnih sredstev za njihovo doseganje.

Podobno države članice prikažejo, da so aktivnosti na področju človeških virov in zaposlovanja, ki so predvidene v vsakem načrtu v okviru Cilja 2 in naj bi dobile pomoč ESS, vključene v strategijo preobrazbe, koordinirane z drugimi skladi in skladne s predhodnim vrednotenjem, ki se nanaša na človeške vire in zaposlovanje, iz člena 41(2). Če te potrebe ne predstavljajo znatnega zneska, se krijejo iz Cilja 3;

(c) prikaz načrtovane porabe in oblike finančnega prispevka iz skladov ter, kjer je primerno, iz EIB in drugih finančnih instrumentov, z vključeno informacijo o skupnem znesku iz Jamstvenega oddelka EKUJS za ukrepe iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999; predvidene potrebe po tehnični pomoči; prikaz dodatnosti v skladu s členom 11(2), ki ima takrat, kadar gre za Cilj 1, obliko okvirne skupne finančne preglednice, ki povzema javna ali njim enakovredna sredstva ter, kjer je primerno, ocenjena zasebna sredstva in strukturna sredstva Skupnosti za posamezne prednostne naloge, predlagane v načrtu.

V vsakem primeru se v načrtih ločeno navaja finančna pomoč, dodeljena območjem, ki prejemajo prehodno podporo, in pomoč, dodeljena območjem, ki so zajeta v Cilj 1 ali Cilj 2.

Pri pomoči ESS v okviru Cilja 2 ali Cilja 3 je lahko odstotek prispevka za območja Cilja 2 višji kakor za druga.

Za Cilj 3 ta finančni načrt prikaže koncentracijo odobrenih pravic, načrtovanih za območja s strukturnimi problemi socialno-gospodarske preobrazbe;

(d) poročilo o načinu posvetovanja partnerjev.

2. Za regije, zajete v okvir Cilja 1, načrti vključujejo vse ustrezne ukrepe za gospodarsko in socialno preobrazbo, razvoj človeških virov ob upoštevanju referenčnega okvira iz člena 9(1)(c) ter za razvoj podeželja in struktur v ribištvu.

Kjer je država članica v celoti zajeta v Cilj 1, načrt vključuje poudarke drugega pododstavka odstavka (1)(b).

3. Države članice navedejo podrobnosti v zvezi z vsakim skladom, vključno z zneskom predlaganega finančnega prispevka in orisom načrtovanih operativnih programov, zlasti glede njihovih specifičnih ciljev in glavnih vrst načrtovanih aktivnosti.

Člen 17

Okviri podpore Skupnosti

1. Okvir podpore Skupnosti zagotavlja koordinacijo celotne strukturne pomoči Skupnosti v zadevnih regijah, vključno s pomočjo za razvoj človeških virov v skladu s členom 1(3).

2. Vsak okvir podpore Skupnosti vključuje:

(a) strategijo in prednostne naloge za skupne ukrepe Skupnosti in države; njihove specifične cilje, kvantificirane, kjer je mogoče; ovrednotenje pričakovanega vpliva v skladu s členom 41(2); prikaz, kako so v tej strategiji in prednostnih nalogah upoštevane okvirne smernice iz člena 10(3), gospodarske politike, strategija za razvoj zaposlovanja z izboljševanjem prilagodljivosti in kvalifikacij ljudi ter, kadar je primerno, regionalne politike zadevne države članice;

(b) prikaz narave in trajanja operativnih programov, ki niso bili sprejeti hkrati z okvirom podpore Skupnosti, vključno z njihovimi specifičnimi cilji in izbranimi prednostnimi nalogami;

(c) okvirni finančni načrt, ki v skladu s členoma 28 in 29 za vsako prednostno nalogo podrobno določa za vsako leto dodeljena finančna sredstva, predvidena kot prispevek posameznega sklada, kjer je primerno EIB, in drugih finančnih instrumentov — vključno z informacijo o skupnem znesku iz Jamstvenega oddelka EKUJS za ukrepe iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999 — kadar neposredno prispevajo k zadevnemu finančnemu načrtu, pa tudi celotni znesek upravičenega javnega in ocenjenega zasebnega financiranja, ki ustreza prispevku posameznega sklada.

Kadar gre za Cilj 3, ta finančni načrt prikaže koncentracijo odobrenih pravic, načrtovanih za območja s strukturnimi problemi socialno-gospodarske preobrazbe.

Ta finančni načrt ločeno navaja financiranje, načrtovano za regije, ki prejemajo prehodno podporo.

Skupni prispevek skladov, načrtovan za vsako leto za vsak okvir podpore Skupnosti, mora biti združljiv z ustrezno finančno perspektivo in upoštevati postopno zmanjševanje iz tretjega pododstavka člena 7(3);

(d) določbe za izvajanje okvira podpore Skupnosti vključujejo:

- določitev organa upravljanja v smislu člena 9(n), odgovornega za upravljanje okvira podpore Skupnosti, ki ga določi država članica v skladu s členom 34,

- določbe o vključitvi partnerjev v nadzorne odbore, opisane v členu 35;

(e) kjer je primerno, informacije o odobrenih pravicah, potrebne za pripravo, spremljanje in vrednotenje pomoči.

V skladu s členom 11 okviri podpore Skupnosti vključujejo predhodno preverjanje načela dodatnosti in ustrezne informacije o preglednosti finančnih tokov, zlasti iz zadevne države članice v regije, ki so upravičene do pomoči.

Člen 18

Operativni programi

1. Pomoč, ki jo zajema okvir podpore Skupnosti, se praviloma zagotovi v obliki integriranega operativnega programa regije, kakor je opredeljeno v členu 9.

2. Vsak operativni program vsebuje:

(a) prednostne naloge programa, njihovo skladnost z ustreznim okvirom podpore Skupnosti, posebne cilje, kvantificirane, kjer je mogoče, in ovrednotenje pričakovanega vpliva v skladu s členom 41(2);

(b) kratek opis ukrepov, načrtovanih za izvedbo prednostnih nalog, vključno z informacijami, potrebnimi za preverjanje skladnosti s členom 87 Pogodbe glede shem pomoči; kjer je primerno, naravo ukrepov, potrebnih za pripravo, spremljanje in vrednotenje operativnega programa;

(c) okvirni finančni načrt, ki v skladu s členoma 28 in 29 za vsako prednostno nalogo podrobno določa za vsako leto dodeljena finančna sredstva, predvidena kot prispevek vsakega sklada, kjer je primerno EIB, in drugih finančnih instrumentov — vključno z informacijo o skupnem znesku iz Jamstvenega oddelka EKUJS za ukrepe iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999, če neposredno prispevajo k finančnemu načrtu, pa tudi celotni znesek upravičenega javnega in ocenjenega zasebnega financiranja, ki ustreza prispevku vsakega sklada.

Ta finančni načrt v skupnem prispevku različnih skladov ločeno navaja financiranje, načrtovano za regije, ki prejemajo prehodno podporo.

Skupni prispevek skladov, načrtovan za vsako leto, mora biti združljiv z ustrezno finančno perspektivo in upoštevati postopno zmanjševanje iz tretjega pododstavka člena 7(3);

(d) določbe za izvajanje operativnega programa vključujejo:

(i) določitev organa upravljanja s strani države članice v smislu člena 9(n), odgovornega za upravljanje operativnega programa v skladu s členom 34;

(ii) opis ureditve upravljanja operativnega programa;

(iii) opis sistemov spremljanja in vrednotenja, vključno z vlogo nadzornega odbora;

(iv) opredelitev postopkov za sprostitev in kroženje finančnih tokov, da se zagotovi preglednost tokov;

(v) opis specifičnih načinov in postopkov preverjanja operativnega programa.

3. Programsko dopolnilo vsebuje:

(a) ukrepe za izvajanje ustreznih prednostnih nalog v operativnem programu; predhodno vrednotenje kvantificiranih ukrepov v skladu s členom 41(3), kjer jih je mogoče kvantificirati; ustrezne kazalnike za spremljanje v skladu s členom 36;

(b) opredelitev kategorij končnih upravičencev do ukrepov;

(c) finančni načrt, ki v skladu s členoma 28 in 29 za vsak ukrep podrobno določa dodeljena finančna sredstva, predvidena kot prispevek zadevnega sklada, EIB, kjer je primerno, in drugih obstoječih finančnih instrumentov ter znesek upravičenih javnih finančnih sredstev ali drugega enakovrednega financiranja in ocenjenega zasebnega financiranja, ki ustreza prispevku posameznih skladov; odstotek prispevka sklada za ukrep se določi v skladu s členom 29 in skupnim zneskom sredstev skladov Skupnosti, dodeljenih zadevni prednostni nalogi.

Finančni načrt ločeno navaja financiranje, načrtovano za regije, ki prejemajo prehodno podporo.

Finančnemu načrtu je priložen opis ureditve za zagotavljanje sofinanciranja ukrepov ob upoštevanju institucionalnega, pravnega in finančnega sistema zadevne države članice;

(d) ukrepe, namenjene obveščanju javnosti o operativnem programu v skladu s členom 46;

(e) opis dogovora med Komisijo in zadevno državo članico o računalniški izmenjavi podatkov, če je mogoča, potrebnih za izpolnjevanje zahtev te uredbe glede upravljanja, spremljanja in vrednotenja.

Člen 19

Enotni programski dokumenti

1. Pomoč v okviru Cilja 2 in Cilja 3 ter pomoč v okviru Cilja 1, kakor je opredeljena v členu 15(1), ima praviloma obliko enotnih programskih dokumentov. Kadar gre za Cilj 2 in Cilj 3, se uporablja člen 15(1)(c).

2. Enotni programski dokument Cilja 1 vključuje vse ustrezne ukrepe za gospodarsko in socialno preobrazbo, za razvoj zaposlovanja z izboljševanjem prilagodljivosti in kvalifikacij ljudi ob upoštevanju referenčnega okvira iz člena 9(1)(c) ter za razvoj podeželja in struktur v ribištvu.

Enotni programski dokument Cilja 2 zagotavlja koordinacijo celotne strukturne pomoči Skupnosti v skladu s členom 41(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999, vključno s koordinacijo ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 33 navedene uredbe, vendar brez pomoči za razvoj človeških virov, odobrene v okviru Cilja 3, na vseh območjih, ki jih zajema Cilj 2.

Enotni programski dokument Cilja 3 zagotavlja koordinacijo celotne strukturne pomoči Skupnosti za razvoj človeških virov na območjih iz člena 5, brez pomoči, ki se za to področje odobri v okviru Cilja 2.

3. Vsak enotni programski dokument vsebuje naslednje elemente:

(a) strategijo in prednostne naloge za skupne ukrepe Skupnosti in države; njihove specifične cilje, kvantificirane, kjer je mogoče; ovrednotenje pričakovanega vpliva, zlasti na okolje, v skladu s členom 41(2); prikaz, kako so v tej strategiji in prednostnih nalogah upoštevane okvirne smernice iz člena 10(3), ekonomske politike, strategija za razvoj zaposlovanja z izboljševanjem prilagodljivosti in kvalifikacij ljudi in,kjerje primerno, regionalne politike zadevne države članice;

(b) kratek opis ukrepov, načrtovanih za izvedbo prednostnih nalog, vključno z informacijami, potrebnimi za preverjanje upoštevanja člena 87 Pogodbe glede shem pomoči; kjer je primerno, naravo ukrepov, potrebnih za pripravo, spremljanje in vrednotenje enotnega programskega dokumenta;

(c) okvirni finančni načrt, ki v skladu s členoma 28 in 29 za vsako prednostno nalogo podrobno opredeljuje za vsako leto dodeljena finančna sredstva, predvidena kot prispevek vsakega sklada, EIB, kjer je primerno, in drugih finančnih instrumentov — vključno z informacijo o skupnem znesku iz Jamstvenega oddelka EKUJS za ukrepe iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999 — če neposredno prispevajo k finančnemu načrtu, pa tudi skupni znesek upravičenega javnega ali drugega enakovrednega financiranja in ocenjenega zasebnega financiranja, ki ustreza prispevku posameznega sklada.

Ta finančni načrt ločeno navaja financiranje, načrtovano za regije, ki prejemajo prehodno podporo.

Skupni prispevek skladov, načrtovan za vsako leto, mora biti združljiv z ustrezno finančno perspektivo in upoštevati postopno zmanjševanje iz tretjega pododstavka člena 7(3).

Za Cilj 3 ta finančni načrt prikaže koncentracijo odobrenih pravic, načrtovanih za območja s strukturnimi problemi socialno-gospodarske preobrazbe;

(d) določbe za izvajanje enotnega programskega dokumenta vključujejo:

(i) določitev organa upravljanja s strani države članice v smislu člena 9, odgovornega za upravljanje enotnega programskega dokumenta v skladu s členom 34;

(ii) opis ureditve upravljanja enotnega programskega dokumenta;

(iii) opis sistemov spremljanja in vrednotenja, vključno z vlogo nadzornega odbora;

(iv) opredelitev postopkov za sprostitev in kroženje finančnih tokov, da se zagotovi preglednost tokov;

(v) opis specifičnih načinov in postopkov preverjanja enotnega programskega dokumenta;

(e) kjer je primerno, informacije o virih, potrebnih za pripravo, spremljanje in vrednotenje pomoči.

V skladu s členom 11 so v enotni programski dokument vključeni predhodno preverjanje načela dodatnosti za relevantni cilj ali cilje, dogovorjene med državo članico in Komisijo, in ustrezne informacije o preglednosti finančnih tokov, zlasti iz zadevne države članice v regije, upravičene do pomoči.

4. Vsak enotni programski dokument se dopolni s programskim dopolnilom, kakor je opredeljeno v členu 9(m) in opisano v členu 18(3).

POGLAVJE III

POBUDE SKUPNOSTI

Člen 20

Vsebina

1. Pobude Skupnosti zajemajo naslednja področja:

(a) čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje, namenjeno spodbujanju skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja celotnega območja Skupnosti ("Interreg");

(b) gospodarsko in socialno prenovo mest in urbanih sosesk v krizi ("URBAN"), katere namen je spodbujati trajnostni urbani razvoj;

(c) razvoj podeželja ("Leader");

(d) transnacionalno sodelovanje za spodbujanje novih metod boja zoper vse oblike diskriminacije in neenakosti v zvezi s trgom dela ("EQUAL").

2. Najmanj 2,5 % odobrenih pravic za prevzem obveznosti strukturnih skladov, navedenih v členu 7(1), se dodeli pobudi Interreg, v okviru katere je treba nameniti ustrezno pozornost čezmejnim aktivnostim, zlasti z vidika širitve in držav članic, ki imajo daljše meje z državami prosilkami, pa tudi boljšemu koordiniranju s programi Phare, Tacis in MEDA. Ustrezna pozornost se nameni tudi sodelovanju z najbolj oddaljenimi regijami.

V okviru pobude EQUAL se ustrezno upošteva socialno in poklicno vključevanje prosilcev za azil.

3. Programi, odobreni v okviru pobud Skupnosti, lahko zajemajo območja, ki niso navedena v členih 3 in 4.

Člen 21

Priprava, odobritev in izvajanje

1. V skladu s postopki iz členov 48 do 51 in po poslanem obvestilu o njih v vednost Evropskemu parlamentu Komisija določi smernice, ki za vsako pobudo opisujejo cilje, področje uporabe in ustrezne metode izvajanja. Te smernice se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Vsako območje iz člena 20(1) se financira samo iz enega sklada: območje iz odstavkov 1(a) in (b) iz ESRR, območje iz odstavka 1(c) iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS in območje iz odstavka 1(d) iz ESS. Z odločbo o prispevku sklada se lahko v uredbi, specifični za ta sklad, razširi njegovo področje uporabe z vključitvijo ukrepov, potrebnih za izvedbo programa pobud Skupnosti, brez prekoračitve posebnih določb.

3. Na podlagi predlogov, sestavljenih v skladu s smernicami iz odstavka 1 in člena 41(2), ki jih predloži ena ali več držav članic, Komisija odloči o programih pobud Skupnosti v skladu s členom 28.

4. Programi pobud Skupnosti se ponovno preverijo po vmesnem vrednotenju iz člena 42 in, če je treba, spremenijo na zahtevo ene ali več zadevnih držav članic ali Komisije v soglasju s to oziroma temi državami članicami.

5. Programi pobud Skupnosti zajemajo obdobje sedmih let, ki se začne 1. januarja 2000.

POGLAVJE IV

INOVATIVNE AKTIVNOSTI IN TEHNIČNA POMOČ

Člen 22

Inovativne aktivnosti

1. Skladi lahko financirajo inovativne aktivnosti na ravni Skupnosti na pobudo Komisije in po posvetu z odbori iz členov 48 do 51 o smernicah za različne vrste inovativnih aktivnosti, ob upoštevanju zgornje meje 0,40 % letnega financiranja posameznega sklada. Te aktivnosti vključujejo študije, pilotne projekte in izmenjave izkušenj.

Inovativne aktivnosti prispevajo k pripravi inovativnih metod in praks, katerih namen je izboljšati kakovost pomoči v okviru Cilja 1, Cilja 2 in Cilja 3. Izvajajo se preprosto, pregledno in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

2. Vsako področje dejavnosti pilotnih projektov se financira le iz enega sklada. Z odločbo o prispevku sklada se lahko v uredbi, specifični za ta sklad, razširi njegovo področje uporabe z vključitvijo ukrepov, potrebnih za izvedbo pilotnega projekta, brez prekoračitve posebnih določb.

Člen 23

Tehnična pomoč

Skladi lahko financirajo ukrepe za pripravo, spremljanje, vrednotenje in preverjanje, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, na pobudo ali v imenu Komisije in po posvetu z odbori iz členov 48 do 51 o različnih vrstah ukrepov, ob upoštevanju zgornje meje 0,25 % letnega financiranja iz posameznega sklada. Ti ukrepi vključujejo:

(a) študije o aktivnostih skladov, vključno s študijami splošne narave;

(b) ukrepe tehnične pomoči, izmenjavo izkušenj in informacij, namenjenih partnerjem, končnim upravičencem do pomoči iz skladov in javnosti;

(c) namestitev, delovanje in medsebojno povezavo računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in vrednotenje;

(d) izboljšave in vrednotenje metod in izmenjavo informacij o praksah na tem področju.

Člen 24

Odobritev inovativnih aktivnosti in tehnične pomoči

1. Komisija na podlagi informacij zadevnih držav članic o inovativnih aktivnostih oceni vloge za prispevek iz skladov na podlagi členov 22 in 23, pri čemer upošteva naslednje elemente:

(a) opis predlagane pomoči, njenega področja uporabe, vključno z geografsko pokritostjo, in njenih specifičnih ciljev;

(b) organe, ki bodo odgovorni za izvajanje pomoči, in upravičence;

(c) časovni razpored in finančni načrt, vključno s prispevki iz katerega koli drugega vira sredstev Skupnosti;

(d) določbe za zagotovitev učinkovitega in pravilnega izvajanja;

(e) vse druge informacije, potrebne za preverjanje združljivosti s politikami Skupnosti in smernicami iz člena 10(3).

Komisija odobri prispevek skladov, ko ji te informacije omogočijo oceniti vlogo.

2. Komisija takoj po odobritvi vloge obvesti zadevne države članice.

3. Brez poseganja v njihove obveznosti, ki izhajajo iz institucionalne ureditve, specifične za vsako državo članico, se finančne obveznosti držav članic v smislu te uredbe ne nanašajo na inovativne aktivnosti iz člena 22 ali ukrepe tehnične pomoči iz člena 23.

POGLAVJE V

VELIKI PROJEKTI

Člen 25

Opredelitev

Skladi lahko v okviru katere koli pomoči financirajo izdatke za velike projekte, to je tiste:

(a) ki zajemajo ekonomsko nedeljivo celoto del z natančno določeno tehnično funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje in

(b) katerih skupni strošek, upoštevan pri določitvi prispevka skladov, presega 50 milijonov EUR.

Člen 26

Odobritev in izvajanje

1. Če država članica ali organ upravljanja med izvajanjem pomoči predvidi prispevek skladov za velik projekt, o tem vnaprej obvesti Komisijo in zagotovi naslednje informacije:

(a) organ, ki bo odgovoren za izvajanje;

(b) naravo naložbe in njen opis, njeno vrednost in lokacijo;

(c) časovni razpored izvajanja projekta;

(d) analizo stroškov in koristi, vključno s finančnimi stroški in koristmi, oceno tveganja in informacijo o ekonomski upravičenosti projekta;

(e) in poleg tega:

- za naložbe v infrastrukturo: analizo stroškov in socialno-ekonomskih koristi projekta, vključno s prikazom pričakovane stopnje uporabe, predvidljivega vpliva na razvoj ali preobrazbo zadevne regije, in uporabo pravil Skupnosti o oddaji javnih naročil,

- za naložbe v proizvodne zmogljivosti: analizo tržnih možnosti v zadevnem sektorju in pričakovano donosnost projekta;

(f) neposredne in posredne učinke na stanje zaposlenosti, če je mogoče, na ravni Skupnosti;

(g) informacije, ki omogočajo presojo vpliva na okolje ter izvajanja načela preprečevanja in načel, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora obremenitve plačati povzročitelj, pa tudi presojo skladnosti s pravili Skupnosti o okolju;

(h) informacije, potrebne za oceno upoštevanja pravil o konkurenci, med drugim pravil o državni pomoči;

(i) prikaz vpliva prispevka skladov na izvedbo projekta;

(j) finančni načrt in skupna finančna sredstva, pričakovana iz prispevka skladov in katerega koli drugega vira sredstev Skupnosti.

2. Komisija oceni projekt, po potrebi v posvetovanju z EIB, glede na naslednje dejavnike:

(a) vrsto načrtovane naložbe in, kjer je primerno, pričakovanega prihodka;

(b) rezultate analize stroškov in koristi;

(c) rezultate presoje vpliva na okolje;

(d) usklajenost s prednostnimi nalogami ustrezne pomoči;

(e) skladnost z drugimi politikami Skupnosti;

(f) pričakovane ekonomske in socialne koristi, zlasti kar zadeva zaposlovanje, glede na namenjena finančna sredstva;

(g) koordinacijo finančnih instrumentov ter kombiniranje pomoči in posojil iz člena 10(2).

3. Komisija odloči, da potrdi ali spremeni raven pomoči Skupnosti v dveh mesecih od prejema informacij iz odstavka 1 ali v treh mesecih, če se izkaže, da je potrebno posvetovanje z EIB. Če meni, da projekt ne upravičuje dela ali celote prispevka iz skladov, lahko odloči, da zavrne odobritev dela ali celotnega prispevka, in navede svoje razloge za to.

POGLAVJE VI

GLOBALNA NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 27

Globalna nepovratna sredstva

1. Kjer se izvajanje ali upravljanje dela pomoči v skladu s členom 9(i) poveri posrednikom, morajo ti zagotoviti jamstva za svojo plačilno sposobnost ter dokazati sposobnosti in izkušnje iz upravnega in finančnega poslovodenja. Praviloma morajo imeti posredniki sedež ali predstavništvo v zadevni regiji ali regijah, vendar imajo lahko v omejenih in upravičenih okoliščinah sedež zunaj njih. Imeti morajo nekajletne izkušnje na ustreznem področju, poslovati v javnem interesu in ustrezno povezovati socialno-ekonomske interese, ki jih načrtovani ukrepi neposredno zadevajo.

2. Izbira globalnih nepovratnih sredstev je navedena v ustrezni odločbi o prispevku skladov kot posebna izvedbena določba, opredeljena v členu 18(2)(d) in členu 19(3)(d). Postopki za uporabo globalnih nepovratnih sredstev so predmet sporazuma med državo članico ali organom upravljanja in zadevnim posredniškim organom.

Pri programih pobud Skupnosti in inovativnih ukrepov je postopek za uporabo globalnih nepovratnih sredstev predmet sporazuma med Komisijo in zadevnim posredniškim organom. Pri programih pobud Skupnosti morajo biti ti postopki dogovorjeni tudi med zadevnimi državami članicami. Programsko dopolnilo iz člena 18 ne velja za tisti del pomoči, ki se nanaša na globalna nepovratna sredstva.

3. Postopki za uporabo globalnih nepovratnih sredstev podrobno opredeljujejo zlasti:

(a) ukrepe, ki jih je treba izvesti;

(b) merila za izbiro upravičencev;

(c) pogoje in deleže pomoči iz skladov, vključno z uporabo vseh natečenih obresti;

(d) način spremljanja, vrednotenja in zagotavljanja finančnega nadzora nad globalnimi nepovratnimi sredstvi;

(e) kjer je to primerno, uporabo bančne garancije, o čemer mora biti Komisija obveščena.

NASLOV III

PRISPEVKI IN FINANČNO POSLOVODENJE SKLADOV

POGLAVJE I

FINANČNI PRISPEVKI SKLADOV

Člen 28

Odločba o prispevkih iz skladov

1. Če so izpolnjene vse zahteve te uredbe, Komisija v petih mesecih od prejema vloge za pomoč sprejme eno samo odločbo o prispevkih vseh skladov. Kjer je to primerno, odločba ločeno izkazuje sredstva, dodeljena regijam in območjem, ki prejemajo prehodno podporo.

Za vsako prednostno nalogo pomoči se določi najvišji možni prispevek iz skladov.

Ukrep v danem obdobju ne more hkrati prejeti finančnega prispevka iz več kakor enega sklada.

Posamezni ukrep ali aktivnost je lahko hkrati upravičena do prispevka iz strukturnega sklada le v okviru enega cilja iz člena 1.

Nobena aktivnost ne more biti hkrati upravičena do prispevka iz sklada v okviru Cilja 1, Cilja 2 ali Cilja 3 in iz pobud Skupnosti.

Nobena aktivnost ne more biti hkrati upravičena do prispevka iz sklada v okviru Cilja 1, Cilja 2 ali Cilja 3 in iz Jamstvenega oddelka EKUJS.

Nobena aktivnost ne more biti hkrati upravičena do prispevka iz sklada na podlagi pobude Skupnosti in iz Jamstvenega oddelka EKUJS.

2. Prispevek skladov za operativne programe, uvedene za izvajanje okvira podpore Skupnosti, mora biti skladen s finančnim načrtom ustreznega okvira podpore Skupnosti, kakor je določeno v členu 17(2)(c).

3. Pri izvajanju ukrepov ima načelno prispevek skladov obliko nepovratne pomoči (v nadaljevanju "direktna pomoč"), pa tudi druge oblike, kakršne so vračljiva pomoč, subvencionirana obrestna mera, jamstvo, delež v lastniškem kapitalu, delež v tveganem kapitalu ali druge oblike financiranja.

Pomoč, vrnjena organu upravljanja ali drugemu organu javne oblasti, se ponovno dodeli v enak namen.

Člen 29

Diferenciacija deležev prispevkov

1. Prispevek skladov se diferencira glede na:

(a) težo specifičnih problemov zlasti regionalne ali socialne narave, ki se odpravljajo s pomočjo;

(b) finančno zmogljivost zadevne države članice, zlasti ob upoštevanju njene sorazmerne razvitosti in potrebe, da se izogne prevelikemu naraščanju proračunskih izdatkov;

(c) kjer je primerno, pomen, ki se v okviru ciljev skladov, določenih v členu 1, pripisuje pomoči in prednostnim nalogam s stališča Skupnosti za odpravljanje neenakosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami ter za varstvo in izboljšanje okolja, načelno z uporabo načela preprečevanja, načela preventivnega delovanja in načela, da plača povzročitelj obremenitve;

(d) pomen, ki se pripisuje pomoči in prednostnim nalogam z regionalnega in nacionalnega vidika;

(e) posebne značilnosti oblike pomoči in zadevne prednostne naloge, da bi se upoštevale potrebe, ugotovljene pri predhodnem vrednotenju, zlasti glede človeških virov in zaposlovanja;

(f) kar največjo možno izrabo finančnih sredstev iz finančnih načrtov, vključno s kombiniranjem javnih in zasebnih sredstev, uporabo ustreznih finančnih instrumentov v skladu s členom 10(2) in izbiro oblik financiranja, določenih v členu 28(3).

Kjer je prispevek ESS diferenciran v skladu s členom 16(1), se upoštevajo potrebe, ugotovljene pri predhodnem vrednotenju, predvsem na področju človeških virov in zaposlovanja.

2. Prispevek skladov za posamezno pomoč se izračuna bodisi glede na skupne stroške, ki so upravičeni do povračila, bodisi glede na skupne javne ali druge enakovredne izdatke, ki so upravičeni do povračila (nacionalne, regionalne ali lokalne in izdatke Skupnosti).

3. Za prispevek skladov veljajo naslednje zgornje meje:

(a) največ 75 % skupnih upravičenih stroškov in praviloma najmanj 50 % upravičenih javnih izdatkov pri ukrepih, ki se izvajajo v regijah, zajetih v Cilj 1. Kjer so regije v državi članici, ki prejema pomoč iz Kohezijskega sklada, se v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih prispevek Skupnosti lahko poveča do največ 80 % skupnih upravičenih stroškov ter največ 85 % skupnih upravičenih stroškov za najbolj oddaljene regije in odročne grške otoke, ki so onemogočeni zaradi svoje oddaljenosti;

(b) največ 50 % skupnih upravičenih stroškov in praviloma najmanj 25 % upravičenih javnih izdatkov pri ukrepih, ki se izvajajo na območjih, zajetih v Cilj 2 ali Cilj 3.

Pri naložbah v podjetja se pri prispevku skladov upošteva zgornja meja pomoči in kombinacij pomoči, kakor so določene na področju državnih pomoči.

4. Kjer zadevna pomoč vključuje financiranje naložb, ki ustvarjajo prihodek, se prispevek skladov za te naložbe določi glede na njihove posebne značilnosti, vključno z bruto dobičkom iz naslova samofinanciranja, ki bi ga praviloma pričakovali za zadevno kategorijo naložb glede na makroekonomske okoliščine, v katerih se bodo izvajale naložbe, in ne da bi se pri tem povečala nacionalna proračunska sredstva zaradi prispevka skladov.

V vsakem primeru za prispevek skladov veljajo naslednje zgornje meje:

(a) pri naložbah v infrastrukturo, ki ustvarja znaten neto prihodek, prispevek ne sme presegati:

(i) 40 % skupnih upravičenih stroškov v regijah, zajetih v Cilj 1, ki se lahko poveča za največ dodatnih 10 % v državah članicah, prejemnicah pomoči iz Kohezijskega sklada;

(ii) 25 % skupnih upravičenih stroškov v območjih, zajetih v Cilj 2;

(iii) ti deleži se lahko povečajo za zneske financiranja, ki niso direktna pomoč, pri čemer to povečanje ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov;

(b) pri naložbah v podjetja prispevek ne sme presegati:

(i) 35 % skupnih upravičenih stroškov v regijah, zajetih v Cilj 1;

(ii) 15 % skupnih upravičenih stroškov na območjih, zajetih v Cilj 2;

(iii) pri naložbah v mala in srednja podjetja se lahko ti deleži povečajo za zneske financiranja, ki niso direktna pomoč, pri čemer to povečanje ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov.

5. Sklicevanja v odstavkih 3 in 4 na regije in območja, zajete v Cilj 1 in Cilj 2, veljajo za regije in območja, ki prejemajo na eni strani prehodno podporo na podlagi člena 6(1) in podporo na podlagi člena 7(4) ter na drugi strani podporo na podlagi člena 6(2).

6. Ukrepi, ki se izvajajo na pobudo Komisije, navedeni v členih 22 in 23, se lahko financirajo v višini 100 % skupnih stroškov. Ukrepi, ki se izvajajo v imenu Komisije, navedeni v členu 23, se lahko financirajo v višini 100 % skupnih stroškov.

7. Deleži v tem členu se uporabljajo za ukrepe tehnične pomoči v okviru programiranja in za pobude Skupnosti.

Člen 30

Izpolnjevanje pogojev za pridobitev pomoči

1. Izdatki, povezani z aktivnostmi, so upravičeni do prispevka skladov le, če so te aktivnosti del zadevne pomoči.

2. Ne šteje se, da so izdatki upravičeni do prispevka skladov, če jih je končni upravičenec dejansko plačal pred datumom, ko je Komisija prejela vlogo za pomoč. Navedeni datum predstavlja začetni datum za upravičenost izdatkov.

Končni datum za upravičenost izdatkov je določen v odločbi o odobritvi prispevka skladov. Nanaša se na izvršena plačila končnih upravičencev. Komisija ga lahko podaljša na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice v skladu s členoma 14 in 15.

3. Za upravičenost izdatkov se uporabljajo ustrezni nacionalni predpisi, razen če Komisija po potrebi določi skupna pravila o upravičenosti izdatkov v skladu s postopkom iz člena 53(2).

4. Države članice zagotavljajo, da se prispevek skladov za aktivnost ohranja le, če se ta aktivnost v petih letih od datuma sklepa o prispevku skladov, ki ga sprejmejo pristojne nacionalne oblasti ali organ upravljanja, bistveno ne spremeni, tako da:

(a) vpliva na njeno naravo ali izvedbene pogoje ali daje podjetju ali javni organizaciji neupravičeno prednost in

(b) izhaja bodisi iz spremembe narave lastništva posameznega dela infrastrukture bodisi iz prenehanja ali spremembe lokacije proizvodne dejavnosti.

Države članice obvestijo Komisijo o vsaki taki spremembi. Kjer do take spremembe pride, se uporablja člen 39.

POGLAVJE II

FINANČNO POSLOVODENJE

Člen 31

Proračunske obveznosti

1. Proračunske obveznosti Skupnosti se prevzamejo z odločbo o odobritvi prispevka skladov.

2. Obveznosti v zvezi s pomočjo, ki naj bi se izvajala dve leti ali več, se praviloma prevzamejo na letni podlagi. Prvi del obveznosti nastane, ko Komisija izda odločbo o odobritvi pomoči. Naslednji deli obveznosti se praviloma prevzemajo vsako leto do 30. aprila.

Komisija samodejno odstopi od katerega koli dela prevzete obveznosti, ki ni poravnan s predplačilom ali za katerega ne prejme ustreznega zahtevka za plačilo iz člena 32(3), do konca drugega leta, ki sledi letu prevzema obveznosti, ali, kjer je primerno in za zadevne zneske, v dveh letih od dneva pozneje izdane odločbe Komisije o odobritvi ukrepa ali aktivnosti ali do izteka roka za predložitev končnega poročila iz člena 37(1); prispevek skladov za to pomoč se zmanjša za ta znesek.

Rok za samodejno prenehanje prevzetih obveznosti iz drugega pododstavka preneha teči za del obveznosti za aktivnosti, ki so na datum, določen za prenehanje prevzetih obveznosti, predmet sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom, pod pogojem, da Komisija pred tem dobi informacijo zadevne države članice o razlogih in da Komisija informacije objavi.

Komisija vsekakor pravočasno obvesti državo članico in plačilni organ, kadarkoli obstaja tveganje pri uporabi samodejnega prenehanja prevzete obveznosti, predvidenega v drugem pododstavku.

Če začne ta uredba veljati po 1. januarju 2000, se rok za samodejno prenehanje prevzetih obveznosti iz drugega pododstavka za prvo prevzeto obveznost podaljša za število mesecev od 1. januarja 2000 do datuma odločbe o prispevku skladov iz člena 28.

3. Za pomoč, ki se bo izvajala manj kakor dve leti, se prevzame obveznost za celotni znesek prispevka skladov, ko izda Komisija odločbo o odobritvi prispevka skladov.

Člen 32

Plačila

1. Komisija plača prispevek iz skladov plačilnim organom, ki so opredeljeni v členu 9(o), v skladu z ustreznimi proračunskimi obveznostmi.

Plačila se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost, nastalo na podlagi člena 31.

Plačila imajo lahko obliko predplačil, vmesnih plačil ali končnih plačil. Vmesna plačila in končna plačila se nanašajo na dejansko plačane izdatke, ki morajo biti v skladu s plačili, ki jih izvedejo končni upravičenci, in so podprta s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.

Glede na razpoložljiva sredstva Komisija izvede vmesna plačila najpozneje v dveh mesecih od prejema ustreznega zahtevka za plačilo, kakor je opisano v odstavku 3.

Plačilni organ zagotovi, da prejmejo končni upravičenci plačilo prispevka skladov čim hitreje in v celoti. Ne sme se uporabiti noben odbitek, zadržanje ali nadaljnja posebna dajatev, ki bi zmanjšala te zneske.

2. Ko nastopi prva obveznost, Komisija opravi predplačilo plačilnemu organu. To predplačilo znaša 7 % prispevka skladov za zadevno pomoč. Načelno se lahko porazdeli na največ dve proračunski leti, odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev.

Med trajanjem pomoči plačuje plačilni organ prispevek Skupnosti za izdatke v zvezi s to pomočjo v obliki predplačil.

Plačilni organ povrne Komisiji celotno ali delno predplačilo, odvisno od doseženega napredka pri izvajanju pomoči, če v 18 mesecih od odločbe o odobritvi prispevka skladov ni poslan Komisiji noben zahtevek za plačilo. Če se od predplačila natečejo kakršne koli obresti, jih plačilni organ dodeli za zadevno pomoč.

3. Komisija opravi vmesna plačila, da bi povrnila izdatke, ki so dejansko plačani na osnovi skladov in jih potrdi plačilni organ. Taka plačila se opravijo na ravni vsake pomoči in se izračunajo na ravni ukrepov, ki jih vsebuje finančni načrt programskega dopolnila. Za ta plačila veljajo naslednji pogoji:

(a) da je bilo Komisiji predloženo programsko dopolnilo, ki vsebuje informacije, podrobno opredeljene v členu 18(3);

(b) da je bilo Komisiji poslano zadnje predpisano letno poročilo o izvajanju, ki vsebuje informacije, podrobno opredeljene v členu 37;

(c) da je bilo Komisiji v roku poslano vmesno vrednotenje pomoči iz člena 42;

(d) da so sklepi, ki sta jih sprejela organ upravljanja in nadzorni odbor, skladni z celotnim zneskom prispevka skladov, odobren za zadevne prednostne naloge;

(e) da so bila vsa priporočila iz člena 34(2) upoštevana v določenem roku ali pa je država članica sporočila razloge, da bi pojasnila, zakaj ni sprejela nobenega ukrepa, kjer so ta priporočila namenjena odpravi hujših pomanjkljivosti v sistemu spremljanja ali upravljanja, ki slabijo primerno finančno poslovodenje pomoči; da so bili upoštevani vsi zahtevani korektivni ukrepi iz člena 38(4), če se zahtevek za plačilo nanaša na zadevni ukrep ali več ukrepov;

(f) da ni bilo nobenega sklepa o odložitvi plačila po prvem pododstavku člena 39(2) in Komisija ni sprejela nobenega sklepa o začetku postopka zaradi kršitve v smislu člena 226 Pogodbe v zvezi z enim ali več ukrepi, ki so predmet zadevnega zahtevka.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen in zahtevek za plačilo torej ni ustrezen, Komisija takoj obvesti državo članico in plačilni organ, ta dva pa sprejmeta potrebne ukrepe za izboljšanje stanja.

Države članice zagotovijo, kolikor se le da, da se zahtevki za vmesna plačila predložijo Komisiji v svežnjih trikrat na leto, pri čemer se zadnji zahtevek predloži najpozneje do 31. oktobra.

Zahtevki za vmesna plačila za vsako prednostno nalogo ločeno navajajo izdatke, ki nastanejo v regijah in območjih, ki prejemajo prehodno podporo.

Skupni seštevek plačil iz odstavka 2 in tega odstavka, izvršenih v zvezi s pomočjo, ne sme presegati 95 % prispevka skladov za to pomoč.

4. Končno plačilo pomoči se izvrši, če:

(a) plačilni organ predloži Komisiji potrjeno izjavo o dejansko plačanih izdatkih v šestih mesecih od končnega roka za plačilo, določenega v odločbi o odobritvi prispevka skladov;

(b) je predloženo končno poročilo o izvajanju in ga Komisija potrdi;

(c) država članica pošlje Komisiji izjavo iz člena 38(1)(f).

5. Končno plačilo se na zahtevo države članice ne da več popraviti, če plačilni organ v devetih mesecih od datuma končnega plačila ne pošlje zahtevka Komisiji.

6. Države članice določijo organe, pooblaščene za izdajo potrdil in izjav iz odstavkov 3 in 4.

7. Države članice vsako leto najpozneje do 30. aprila pošljejo Komisiji svoje dopolnjene napovedi zahtevkov za plačilo za tekoče leto in napovedi za naslednje leto.

8. Komisija določi ustrezne plačilne postopke, skladne s cilji teh določb, za inovativne ukrepe iz člena 22 in ukrepe iz člena 23 ter obvesti odbore iz členov 48 do 51.

Člen 33

Uporaba evra

Zneski v odločbah, obveznosti in plačila Komisije se izrazijo in izvršijo v evrih v skladu z ureditvijo, ki jo bo določila Komisija po postopku iz člena 53(2).

NASLOV IV

USPEŠNOST POMOČI IZ SKLADOV

POGLAVJE I

SPREMLJANJE

Člen 34

Upravljanje, ki ga izvaja organ upravljanja

1. Brez poseganja v člen 8(3) je organ upravljanja, kakor je opredeljen v členu 9(n), odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja in izvajanja ter zlasti za:

(a) vzpostavitev sistema za zbiranje zanesljivih finančnih in statističnih podatkov o izvajanju, za določitev kazalnikov spremljanja iz člena 36 in za vrednotenje v skladu s členoma 42 in 43 ter za posredovanje teh podatkov v skladu z ureditvijo, dogovorjeno med državo članico in Komisijo, če je mogoče z uporabo računalniških sistemov, ki omogočajo izmenjavo podatkov s Komisijo, kakor je opredeljeno v členu 18(3)(e);

(b) prilagoditev v skladu z odstavkom 3 in izvajanje programskega dopolnila v smislu člena 18(3), brez poseganja v člen 35;

(c) pripravo letnega poročila o izvajanju in predložitev Komisiji po pridobitvi odobritve nadzornega odbora;

(d) organiziranje vmesnega vrednotenja iz člena 42 v sodelovanju s Komisijo in državo članico;

(e) zagotavljanje, da imajo organi, ki sodelujejo pri upravljanju in izvajanju pomoči, bodisi ločen računovodski sistem bodisi ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi s pomočjo;

(f) zagotavljanje pravilnosti aktivnosti, ki se financirajo iz pomoči, zlasti z izvajanjem notranjega nadzora v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in z odzivanjem na morebitne ugotovitve ali zahteve po korektivnih ukrepih, sprejete na podlagi prvega pododstavka člena 38(4), ali na priporočila za prilagoditve na podlagi odstavka 2 tega člena v skladu z določbami navedenih členov;

(g) zagotavljanje skladnosti s politikami Skupnosti, kakor so določene v členu 12; v okviru uporabe pravil Skupnosti o oddaji javnih naročil, morajo obvestila, poslana v objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti, natančno navajati projekte, za katere je bil zaprošen ali odobren prispevek iz skladov;

(h) skladnost z obveznostmi glede informiranja in obveščanja javnosti, navedenih v členu 46.

Brez poseganja v določbe te uredbe organ upravljanja deluje pri izvajanju svojih nalog v skladu z instituticionalnim, pravnim in finančnim sistemom zadevne države članice.

2. Komisija in organ upravljanja vsako leto ob predložitvi letnega poročila o izvajanju iz člena 37 pregledata glavne rezultate prejšnjega leta v skladu z ureditvijo, ki se določi v soglasju z državo članico in zadevnim organom upravljanja.

Po tem pregledu Komisija lahko da državi članici in organu upravljanja pripombe. Država članica obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi teh pripomb. Kjer v ustrezno utemeljenih primerih Komisija meni, da so sprejeti ukrepi neprimerni, lahko državi članici in organu upravljanja priporoči spremembe za izboljšanje uspešnosti načina spremljanja ali upravljanja pomoči, skupaj z razlogi za vsako tako priporočilo. Ob prejemu takih priporočil organ upravljanja predstavi ukrepe, sprejete za izboljšanje načina spremljanja ali upravljanja, ali pa mora pojasniti, zakaj jih ni sprejel.

3. Organ upravljanja na zahtevo nadzornega odbora ali na lastno pobudo prilagodi programsko dopolnilo, ne da bi spremenil skupni znesek prispevka skladov, odobren za zadevno prednostno nalogo ali njene posebne cilje. Po odobritvi nadzornega odbora v enem mesecu obvesti Komisijo o prilagoditvi.

O vseh spremembah elementov, vsebovanih v odločbi o prispevku skladov, odloči Komisija v soglasju z zadevno državo članico v štirih mesecih od odobritve nadzornega odbora.

Člen 35

Nadzorni odbori

1. Vsak okvir podpore Skupnosti ali enotni programski dokument in vsak operativni program nadzira nadzorni odbor.

Nadzorne odbore ustanovi država članica v soglasju z organom upravljanja po posvetovanju s partnerji. Partnerji spodbujajo uravnoteženo udeležbo žensk in moških.

Nadzorni odbori se ustanovijo najpozneje v treh mesecih od odločbe o prispevku skladov. Nadzorni odbori delujejo v okviru pristojnosti, vključno s sodno pristojnostjo, države članice.

2. Predstavnik Komisije in, kjer je primerno, EIB sodeluje pri delu nadzornega odbora kot svetovalec.

Nadzorni odbor sestavi svoj poslovnik ob upoštevanju institucionalnega, pravnega in finančnega sistema zadevne države članice ter ga uskladi z organom upravljanja.

Nadzornemu odboru načelno predseduje predstavnik države članice ali organa upravljanja.

3. Nadzorni odbor se mora prepričati o uspešnosti in kakovosti izvajanja pomoči. V ta namen:

(a) na podlagi člena 15 potrdi ali prilagodi programsko dopolnilo, vključno s fizičnimi in finančnimi kazalniki za spremljanje pomoči. Njegovo odobritev je treba pridobiti, preden se opravijo kakršne koli nadaljnje prilagoditve;

(b) v šestih mesecih od odobritve pomoči preuči in odobri merila za izbiro aktivnosti, ki se financirajo v okviru vsakega ukrepa;

(c) periodično preuči napredek pri doseganju specifičnih ciljev pomoči;

(d) preveri rezultate izvajanja, zlasti uresničevanje posameznih ciljev, določenih za različne ukrepe, in vmesno vrednotenje iz člena 42;

(e) preuči in odobri letna in končna poročila o izvajanju, preden so poslana Komisiji;

(f) preuči in odobri katerikoli predlog za spremembo vsebine sklepa Komisije o prispevku skladov;

(g) v vsakem primeru lahko predlaga organu upravljanja kakršno koli prilagoditev ali revizijo pomoči, ki bi omogočila doseganje ciljev iz člena 1 ali izboljšala upravljanje pomoči, vključno s finančnim poslovodenjem. Kakršno koli prilagajanje pomoči se opravi v skladu s členom 34(3).

Člen 36

Kazalniki za spremljanje

1. Organ upravljanja in nadzorni odbor zagotavljata spremljanje s fizičnimi in finančnimi kazalniki, določenimi v operativnem programu, enotnem programskem dokumentu ali programskem dopolnilu. Pri določitvi teh kazalnikov bi morali upoštevati okvirno metodologijo in seznam primerov kazalnikov, ki ga objavi Komisija, pa tudi kategorizacijo področij pomoči, ki jo bo predlagala Komisija po začetku veljavnosti te uredbe. Kazalniki se nanašajo na posebne značilnosti zadevnih pomoči, na njihove cilje in na socialno-ekonomski, strukturni in okoljski položaj zadevne države članice in njenih regij ter upoštevajo, kjer je primerno, obstoj regij ali območij, ki prejemajo prehodno podporo. Med te kazalnike sodijo zlasti tisti, ki se uporabljajo za dodelitev rezerve iz člena 44.

2. Ti kazalniki prikazujejo za posamezno pomoč:

(a) posebne cilje, kvantificirane, kjer je mogoče, za ukrepe in prednostne naloge ter njihovo medsebojno usklajenost;

(b) doseženo raven pomoči, kar zadeva fizično izvajanje, rezultate in takoj, ko je to izvedljivo, njen vpliv na ustrezni ravni (prednostni nalogi ali ukrepu);

(c) raven uresničitve finančnega načrta.

Če narava pomoči to omogoča, statistični podatki prikažejo strukturo prejemnikov po spolu in po velikosti podjetij, ki prejemajo pomoč.

3. Finančni kazalniki in kazalniki napredka morajo biti takšni, da je informacije iz odstavkov 2(a), (b) in (c) mogoče ločeno izkazati za velike projekte.

Člen 37

Letna in končna poročila o izvajanju

1. Pri večletni pomoči predloži organ upravljanja Komisiji v šestih mesecih po izteku vsakega koledarskega leta izvajanja letno poročilo o izvajanju, kakor je predvideno v členu 34(1)(c). Končno poročilo se predloži Komisiji najpozneje v šestih mesecih po končnem datumu za upravičenost izdatkov.

Za vsako pomoč, ki se bo izvajala manj kakor dve leti, organ upravljanja predloži Komisiji samo končno poročilo. Poročilo se predloži v šestih mesecih od zadnjega plačila, ki ga izvrši plačilni organ.

Preden se poročilo pošlje Komisiji, ga pregleda in odobri nadzorni odbor.

Ko Komisija prejme letno poročilo o izvajanju, v dveh mesecih sporoči, če poročilo po njenem mnenju ni zadovoljivo, in pri tem navede razloge; sicer velja, da je poročilo sprejeto. Pri končnem poročilu mora Komisija odgovoriti v petih mesecih po prejemu poročila.

2. Vsa letna in končna poročila o izvajanju vključujejo naslednje informacije:

(a) vsako spremembo splošnih pogojev, ki je pomembna za izvajanje pomoči, zlasti glavna socialno-ekonomska gibanja, spremembe v nacionalni, regionalni ali sektorski politiki ali referenčnem okviru iz člena 9(c) in, kjer je to primer, njihove vplive na medsebojno usklajenost pomoči posameznih skladov ter usklajenost med pomočjo skladov in pomočjo drugih finančnih instrumentov;

(b) napredek pri izvajanju prednostnih nalog in ukrepov za vsak sklad glede posebnih ciljev, kvantificiranih, kadar in kjer je mogoče, s fizičnimi kazalniki in kazalniki rezultatov ter vpliva iz člena 36 na ustrezni ravni (prednostna naloga ali ukrep);

(c) finančno izvajanje pomoči z navedbo skupnih izdatkov za vsak ukrep, ki jih je dejansko plačal plačilni organ, in zapisa o skupnih plačilih, prejetih od Komisije, ter s kvantificiranimi finančnimi kazalniki iz člena 36(2)(c); finančno izvajanje na območjih, ki prejemajo prehodno podporo, se predloži posebej za vsako prednostno nalogo; finančno izvajanje Jamstvenega oddelka EKUJS za ukrepe iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999 se predloži na ravni skupnega zneska finančnega izvajanja;

(d) ukrepe, ki sta jih uvedla organ upravljanja in nadzorni odbor, da bi zagotovila kakovost in uspešnost izvajanja, zlasti:

(i) spremljanje, finančni nadzor in vrednotenje ukrepov, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov;

(ii) povzetek vseh pomembnih problemov, ki so se pojavili pri upravljanju pomoči, in vseh uvedenih ukrepov, vključno z odzivi na priporočila za prilagoditve na podlagi člena 34(2) ali zahteve po korektivnih ukrepih na podlagi člena 38(4);

(iii) uporabo tehnične pomoči;

(iv) ukrepe, uvedene za zagotavljanje obveščanja javnosti o pomoči v skladu s členom 46;

(e) ukrepe, uvedene za zagotavljanje združljivosti s politikami Skupnosti, kakor je določeno v členu 12, ter za zagotavljanje koordinacije celotne strukturne pomoči Skupnosti iz člena 17(1) in drugega pododstavka člena 19(2);

(f) poseben razdelek, kjer je primerno, o napredku in financiranju velikih projektov ter globalnih nepovratnih sredstev.

POGLAVJE II

FINANČNI NADZOR

Člen 38

Splošne določbe

1. Brez poseganja v pristojnost Komisije glede izvrševanja splošnega proračuna Evropskih skupnosti so za finančni nadzor pomoči odgovorne predvsem države članice. V ta namen sprejmejo zlasti naslednje ukrepe:

(a) preverjajo, ali so bili vzpostavljeni sistemi upravljanja in nadzora in ali se izvajajo tako, da je zagotovljena učinkovita in pravilna uporaba sredstev skladov Skupnosti;

(b) posredujejo opis teh sistemov Komisiji;

(c) zagotavljajo, da se pomoč upravlja v skladu z vsemi veljavnimi predpisi Skupnosti in da se sredstva, ki so jim dana na razpolago, uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

(d) potrjujejo, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, točne, in zagotavljajo, da izhajajo iz računovodskih sistemov, ki temeljijo na preverljivih spremnih listinah;

(e) preprečujejo, odkrivajo in popravljajo nepravilnosti, o njih uradno obveščajo Komisijo v skladu s predpisi in obveščajo Komisijo o napredku upravnih in sodnih postopkov;

(f) ko je posamezna pomoč zaključena, predložijo Komisiji izjavo, ki jo sestavi oseba ali organ, ki deluje neodvisno od določenega organa upravljanja. Ta izjava povzema ugotovitve pregledov, izvedenih v predhodnih letih, in oceni veljavnost zahtevka za končno plačilo ter zakonitost in pravilnost transakcij, zajetih v končnem potrdilu o izdatkih. Države članice lahko priložijo svoje lastno mnenje k temu potrdilu, če menijo, da je potrebno;

(g) sodelovanje s Komisijo za zagotovitev, da se sredstva skladov Skupnosti uporabljajo po načelih dobrega finančnega poslovodenja;

(h) povračilo vsakega izgubljenega zneska zaradi odkrite nepravilnosti in, kjer je primerno, zaračunavanje zamudnih obresti.

2. Komisija, ki je odgovorna za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti, zagotovi, da upravljalni in nadzorni sistemi držav članic nemoteno delujejo, tako da se sredstva skladov Skupnosti učinkovito in pravilno uporabljajo.

V ta namen lahko, brez poseganja v preglede, ki jih opravijo države članice v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, uradniki in uslužbenci Komisije v skladu z ureditvami, dogovorjenimi z državo članico, v okviru sodelovanja iz odstavka 3 izvedejo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev aktivnosti, ki jih financirajo skladi, ter upravljalnih in nadzornih sistemov, če to sporočijo najmanj en delovni dan prej. Komisija obvesti zadevno državo članico, zato da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki in uslužbenci države članice lahko sodelujejo pri teh pregledih.

Komisija lahko zahteva od zadevne države članice, da izvede pregled na kraju samem, zato da preveri pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki in uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri teh pregledih.

3. Komisija in države članice na podlagi dvostranskih upravnih dogovorov sodelujejo pri koordiniranju načrtov, metod in izvajanju pregledov, zato da se dosežejo največji možni koristni učinki izvedenih pregledov. Takoj si izmenjajo rezultate izvedenih pregledov.

Najmanj enkrat na leto in v vsakem primeru pred letnim pregledom, predvidenim v členu 34(2), se preverijo in ovrednotijo:

(a) rezultati pregledov, ki jih izvedeta država članica in Komisija;

(b) vse morebitne pripombe drugih nacionalnih ali nadzornih organov Skupnosti ali institucije;

(c) finančni vpliv opaženih nepravilnosti, ukrepi, ki so bili že uvedeni ali so še potrebni za njihovo odpravo, in kjer je potrebno, prilagoditve upravljalnih in nadzornih sistemov.

4. Po tem pregledu in ovrednotenju ter brez poseganja v ukrepe, ki jih nemudoma sprejme država članica po tem členu in členu 39, lahko Komisija pripravi ugotovitve, zlasti glede finančnega vpliva odkritih nepravilnosti. Te ugotovitve se naslovijo na državo članico in organ upravljanja za zadevno pomoč. Ugotovitvam se lahko po potrebi priložijo zahteve po korektivnih ukrepih, da se odpravijo pomanjkljivosti v upravljanju in popravijo odkrite nepravilnosti, ki še niso bile odpravljene. Država članica ima možnost dati pripombe k tem ugotovitvam.

Če po pripombah države članice ali v njihovi odsotnosti Komisija sprejme sklepne ugotovitve, država članica uvede potrebne ukrepe v rokih, določenih za izpolnitev zahtev Komisije, in obvesti Komisijo o svojih ukrepih.

5. Brez poseganja v ta člen lahko Komisija po ustreznem preverjanju odloži celotno vmesno plačilo ali njegov del, če ugotovi, da je zadevni izdatek povezan s hujšo nepravilnostjo, ki ni bila popravljena, in da je potreben takojšen ukrep. Komisija obvesti zadevno državo članico o sprejetem ukrepu in razlogih zanj. Če po petih mesecih razlogi za odložitev ostanejo ali zadevna država članica ne obvesti Komisije o ukrepih, sprejetih za odpravo hujše nepravilnosti, se uporabijo določbe iz člena 39.

6. Za obdobje treh let, če ni drugače dogovorjeno z dvostranskimi upravnimi dogovori, ki sledi končnemu plačilu Komisije za katero koli pomoč, odgovorni organi na razpolago Komisiji hranijo vse spremne listine (bodisi izvirnike bodisi overjene različice na splošno sprejetih nosilcih podatkov, ki se ujemajo z izvirniki) glede izdatkov in pregledov zadevne pomoči. To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnih postopkov bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.

Člen 39

Finančni popravki

1. Države članice so odgovorne predvsem za raziskavo nepravilnosti, ukrepanje ob dokazu večje spremembe, ki vpliva na naravo ali pogoje za izvajanje ali nadzor pomoči, in za izvedbo potrebnih finančnih popravkov.

Država članica izvede zahtevane finančne popravke v zvezi s posamezno ali sistemsko nepravilnostjo. Popravki, ki jih izvede država članica, preklicujejo celoten ali delni prispevek Skupnosti. Sredstva skladov Skupnosti, sproščena na ta način, lahko država članica ponovno uporabi za zadevno pomoč v skladu z določbami, ki se opredelijo na podlagi člena 53(2).

2. Če po končanju potrebnega preverjanja Komisija ugotovi, da:

(a) država članica ni izpolnila svojih obveznosti po odstavku 1; ali

(b) celotna aktivnost ali njen del ne upravičuje niti delnega niti celotnega prispevka iz skladov; ali

(c) obstajajo hujše pomanjkljivosti v upravljalnih ali nadzornih sistemih, ki lahko vodijo v sistemske nepravilnosti,

Komisija odloži zadevna vmesna plačila in z navedbo svojih razlogov zahteva, da država članica predloži svoje pripombe, in kjer je primerno, v določenem časovnem obdobju izvede popravke.

Če država članica nasprotuje ugotovitvam Komisije, jo ta povabi na zaslišanje, v katerem se obe strani v sodelovanju, ki temelji na partnerstvu, trudita doseči dogovor o ugotovitvah in na njih temelječih sklepih.

3. Na koncu obdobja, ki ga določi Komisija, lahko ta, če ni dosežen dogovor in država članica ne opravi popravkov in ob upoštevanju pripomb države članice, v treh mesecih odloči, da:

(a) zmanjša plačilo na račun iz člena 32(2); ali

(b) izvede potrebne finančne popravke s preklicem celotnega ali delnega prispevka skladov za zadevno pomoč.

Komisija pri določanju zneska popravka v skladu z načelom sorazmernosti upošteva vrsto nepravilnosti ali spremembe ter obseg in finančne posledice pomanjkljivosti, ugotovljenih v upravljalnih ali nadzornih sistemih države članice.

Če ni sprejet sklep, da se stori bodisi (a) bodisi (b), odložitev vmesnih plačil takoj preneha.

4. Vsak neupravičeno prejeti znesek, ki ga je treba povrniti, se vrne Komisiji skupaj z zamudnimi obrestmi.

5. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 32.

POGLAVJE III

VREDNOTENJE

Člen 40

Splošne določbe

1. Da se lahko meri uspešnost strukturne pomoči Skupnosti, je ta pomoč predmet predhodnega, vmesnega in naknadnega vrednotenja, namenjenega presoji njenega vpliva glede na cilje iz člena 1 in analizi njenih učinkov na specifične strukturne probleme.

2. Uspešnost aktivnosti skladov se meri po naslednjih merilih:

(a) njihov skupni vpliv na cilje iz člena 158 Pogodbe ter zlasti na krepitev ekonomske in socialne kohezije Skupnosti;

(b) vpliv prednostnih nalog, predlaganih v razvojnih načrtih, in prednostnih nalog, predvidenih v vsakem okviru podpore Skupnosti in v vsaki pomoči.

3. Pristojne oblasti držav članic in Komisija zberejo ustrezna sredstva in zbirajo podatke, potrebne za zagotovitev, da se lahko to vrednotenje izvede kar najučinkoviteje. V tej zvezi se za vrednotenje uporabijo različne podrobnosti, ki jih omogočijo sistemi spremljanja, po potrebi dopolnjene z zbiranjem informacij, ki izboljšajo njeno relevantnost.

Na pobudo držav članic ali Komisije je mogoče potem, ko se obvesti zadevna država članica, uvesti dopolnilna vrednotenja, če je primerno, tematska, da se prepoznajo prenosljive izkušnje.

4. Rezultati vrednotenja so na zahtevo na voljo javnosti. Za rezultate vrednotenja, predvidenega v členu 42, je potrebno soglasje nadzornega odbora v skladu z institucionalnimi določbami posamezne države članice.

5. Postopki vrednotenja so določeni v okviru podpore Skupnosti in v oblikah pomoči.

Člen 41

Predhodno vrednotenje

1. Predhodno vrednotenje je podlaga za pripravo razvojnih načrtov, pomoči in programskega dopolnila ter tvori njihov del.

Za predhodno vrednotenje so odgovorni organi, ki jim je naložena priprava načrtov, pomoči in programskega dopolnila.

2. Pri pripravi načrtov in pomoči vključuje predhodno vrednotenje analizo prednosti, slabosti in možnosti zadevne države članice, regije ali sektorja. Glede na merila, našteta v členu 40(2)(a), se ocenita usklajenost strategije in ciljev, izbranih po specifičnih značilnostih zadevnih regij ali območij, vključno z demografskimi gibanji, in pričakovani vpliv načrtovanih prednostnih nalog za delovanje, s kvantifikacijo njihovih posebnih ciljev glede na izhodiščno stanje, kjer je to mogoče.

Predhodno vrednotenje med drugim upošteva stanje na področju konkurenčnosti in inovativnosti, majhnih in srednje velikih podjetij, zaposlenosti in trga dela ob upoštevanju evropske strategije zaposlovanja, okolja in enakosti med moškimi in ženskami ter vključuje zlasti:

(a) predhodno vrednotenje socialnih in ekonomskih razmer, zlasti gibanj na nacionalnem trgu dela, vključno s tistimi v regijah, ki se srečujejo s specifičnimi problemi na področju zaposlovanja, in skupne strategije na področju razvoja človeških virov, pa tudi načina, kako je ta strategija povezana z nacionalno strategijo zaposlovanja, kakršna je določena v nacionalnih akcijskih načrtih;

(b) predhodno vrednotenje stanja okolja zadevne regije, zlasti tistih območij okolja, na katera bo pomoč predvidoma znatno vplivala; predpisov za zagotovitev vključitve okoljske razsežnosti v to pomoč in njihove skladnosti s kratko- in dolgoročnimi cilji na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (npr. načrti za upravljanje okolja); predpisov za zagotovitev skladnosti s pravili Skupnosti o okolju. Predhodno vrednotenje daje opis, kolikor je mogoče kvantificiran, obstoječega stanja okolja ter oceno pričakovanega vpliva strategije in pomoči na stanje okolja;

(c) predhodno vrednotenje stanja glede enakosti med moškimi in ženskami, kar zadeva možnosti na trgu dela in obravnavanje na delu, vključno s specifičnimi omejitvami za vsako skupino, oceno pričakovanega vpliva strategije in pomoči, zlasti na vključevanje žensk in moških na trg dela, na izobraževanje in poklicno usposabljanje, na uveljavljanje žensk v poslu ter na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Predhodno vrednotenje preveri ustreznost predvidenega načina izvajanja in spremljanja, usklajenost s politikami Skupnosti in upoštevanje okvirnih smernic iz člena 10(3).

Upošteva rezultate vrednotenja prejšnjih programskih obdobij.

3. Vrednotenje ukrepov v programskem dopolnilu prikaže usklajenost s cilji ustreznih prednostnih nalog, kvantificira njihove posebne cilje, kjer je to pri prednostnih nalogah mogoče, in pozneje preveri ustreznost meril za izbor, kakršna so predvidena na podlagi člena 35(3)(b).

Člen 42

Vmesno vrednotenje

1. Vmesno vrednotenje glede na predhodno ovrednotenje preveri začetne rezultate pomoči, njihovo ustreznost in doseganje ciljev. Oceni tudi uporabo finančnih sredstev ter potek spremljanja in izvajanja.

2. Za izvajanje vmesnega vrednotenja je odgovoren organ upravljanja v sodelovanju s Komisijo in državo članico. Zajame vsak okvir podpore Skupnosti in vsako pomoč. Izvede jo neodvisni evalvator, predloži se nadzornemu odboru za okvir podpore Skupnosti ali zadevno pomoč v skladu s členom 35(3) in nato pošlje Komisiji, praviloma tri leta po sprejetju okvira podpore Skupnosti ali pomoči in najpozneje do 31. decembra 2003 glede na revizijo iz člena 14(2).

3. Komisija preveri ustreznost in kakovost vrednotenja na podlagi meril, ki jih Komisija in država članica soglasno vnaprej opredelita z namenom revizije pomoči in dodelitve rezerve iz člena 44.

4. Vmesno ovrednotenje se v nadaljevanju za vsak okvir podpore Skupnosti in pomoč dopolnjuje in konča najpozneje do 31. decembra 2005 zaradi priprave poznejše pomoči.

Člen 43

Naknadno vrednotenje

1. Naknadno vrednotenje se, ob upoštevanju že razpoložljivih rezultatov vrednotenja, nanaša na koristno uporabo sredstev, uspešnost in učinkovitost pomoči in njen vpliv ter oblikuje ugotovitve za politiko ekonomske in socialne kohezije. Nanaša se na dejavnike, ki prispevajo k uspehu ali neuspehu izvajanja, ter na dosežke in rezultate, vključno z njihovo trajnostjo.

2. Za naknadno vrednotenje je odgovorna Komisija v sodelovanju z državo članico in organom upravljanja. Naknadno vrednotenje se nanaša na pomoč, izvajajo pa jo neodvisni evalvatorji. Zaključi se najpozneje tri leta po koncu programskega obdobja.

POGLAVJE IV

REZERVA NA PODLAGI DOSEŽENIH REZULTATOV

Člen 44

Dodelitev rezerve na podlagi doseženih rezultatov

1. Vsaka država članica ob tesnem sodelovanju s Komisijo oceni v okviru posameznega cilja in najpozneje do 31. decembra 2003 dosežene rezultate vsakega operativnega programa ali enotnega programskega dokumenta na podlagi omejenega števila kazalnikov za spremljanje, ki kažejo uspešnost, upravljanje in finančno izvajanje ter merijo vmesne rezultate glede na posebne začetne cilje.

Te kazalnike določi država članica ob tesnem posvetovanju s Komisijo ob upoštevanju vseh ali dela kazalnikov z okvirnega seznama, ki ga predlaga Komisija, in se kvantificirajo v obstoječih letnih poročilih o izvajanju, pa tudi v poročilu o vmesnem vrednotenju. Za uporabo teh kazalnikov so odgovorne države članice.

2. Komisija ob tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami na podlagi predlogov iz vsake države članice in ob upoštevanju njenih specifičnih institucionalnih značilnosti ter ustreznega programiranja na sredi obdobja in najpozneje do 31. marca 2004 dodeli za vsak cilj odobrene pravice za prevzem obveznosti iz člena 7(5) za operativne programe ali enotne programske dokumente ali njihove prednostne naloge, ki štejejo za uspešne. Operativni programi ali enotni programski dokumenti se prilagodijo v skladu s členoma 14 in 15.

NASLOV V

POROČILA IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI

Člen 45

Poročila

1. Na podlagi člena 159 Pogodbe mora Komisija v triletnih intervalih predložiti Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o napredku, doseženem pri uresničevanju ekonomske in socialne kohezije, in o prispevku skladov, Kohezijskega sklada, EIB in drugih finančnih instrumentov. To poročilo vključuje zlasti:

(a) napredek pri uresničevanju ekonomske in socialne kohezije, vključno s socialno-ekonomskim stanjem v regijah in z zaznanimi spremembami, ter analizo neposrednih investicijskih tokov in njihovega vpliva na stanje zaposlenosti v Skupnosti;

(b) vlogo skladov, Kohezijskega sklada, EIB in drugih finančnih instrumentov, pa tudi vpliv drugih politik Skupnosti in nacionalnih politik pri uresničevanju tega procesa;

(c) vse morebitne predloge v zvezi z ukrepi in politikami Skupnosti, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi se okrepila ekonomska in socialna kohezija.

2. Komisija vsako leto do 1. novembra predstavi Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o izvajanju te uredbe v predhodnem letu. To poročilo vključuje zlasti:

(a) aktivnosti vsakega sklada, koristno uporabo njihovih proračunskih sredstev in koncentracijo pomoči, uporabo drugih finančnih instrumentov, za katere je pristojna Komisija, in koncentracijo njihovih sredstev; ta pregled vključuje:

- letno razporeditev odobrenih in plačanih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah za vsak sklad, vključno s tistimi iz naslova pobud Skupnosti,

- letno ovrednotenje inovativnih aktivnosti in tehnične pomoči;

(b) koordinacijo pomoči iz skladov med skladi in s pomočjo, ki jo odobri EIB in drugi obstoječi finančni instrumenti;

(c) takoj ko so na voljo, rezultate vrednotenj iz člena 42 — z navedbo vseh prilagoditev pomoči — in člena 43 ter vrednotenje usklajenosti ukrepov skladov s politikami Skupnosti iz člena 12;

(d) seznam velikih projektov, ki so bili upravičeni do prispevka iz skladov;

(e) rezultate pregledov, ki jih izvede Komisija v skladu s členom 38(2) in od njih pridobljena spoznanja, vključno z navedbo števila in zneskov zabeleženih nepravilnosti ter navedbo finančnih popravkov, izvedenih na podlagi člena 39(2);

(f) informacije o mnenjih odborov v skladu s členi 48 do 51.

Člen 46

Informacije in obveščanje javnosti

1. Za namene posvetovanj iz člena 15(2) države članice zagotovijo obveščanje javnosti o razvojnih načrtih.

2. Brez poseganja v člen 23(1) je organ upravljanja odgovoren za zagotavljanje obveščanja javnosti o celotnem programu in zlasti za informiranje:

(a) morebitnih končnih upravičencev, strokovnih združenj, gospodarskih in socialnih partnerjev, organizacij, ki spodbujajo enakost med moškimi in ženskami, in relevantnih nevladnih organizacij o možnostih, ki jih daje pomoč;

(b) široke javnosti o vlogi, ki jo ima Skupnost pri zadevni pomoči in njenih rezultatih.

3. Države članice se posvetujejo s Komisijo in jo v skladu s členom 37(2) vsako leto seznanijo s pobudami, sprejetimi za namene, določene v odstavkih 1 in 2 tega člena.

NASLOV VI

ODBORI

Člen 47

Splošne določbe

1. Komisiji pri izvajanju te uredbe pomagajo štirje odbori:

(a) Odbor za razvoj in preobrazbo regij;

(b) Odbor na podlagi člena 147 Pogodbe;

(c) Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja;

(d) Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu.

2. Kjer odbori, navedeni v odstavku 1(a), (c) in (d), delujejo kot posvetovalni odbori na podlagi členov 48, 50 in 51, se uporablja naslednji postopek:

- predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnega ukrepa,

- odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve; kjer je primerno, se lahko da zadeva na glasovanje,

- mnenja se zabeležijo v zapisniku; poleg tega ima vsaka država članica pravico zahtevati, da se njeno stališče zabeleži v zapisniku,

- Komisija čim bolj upošteva mnenja, ki jih da odbor. Komisija odbor obvesti o načinu, kako so bila njegova mnenja upoštevana.

3. Kjer odbori, navedeni v odstavku 1(a), (c) in (d), delujejo kot upravljalni odbori na podlagi členov 48, 50 in 51, se uporablja naslednji postopek:

- predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnega ukrepa,

- odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 205(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Ko je zadeva dana na glasovanje znotraj odbora, se glasovi predstavnikov držav članic ponderirajo na način iz navedenega člena. Predsednik ne glasuje,

- Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj. Vendar kadar niso v skladu z mnenjem, ki ga je dal odbor, Komisija o tem takoj obvesti Svet. V tem primeru:

- lahko Komisija odloži uporabo ukrepa, za katerega se je odločila, za največ en mesec od datuma tega sporočila,

- lahko Svet s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v roku, predvidenem v zgornji podalinei.

4. Komisija posreduje poročila iz člena 45 odborom. Komisija lahko zaprosi katerikoli odbor za mnenje o katerem koli vprašanju v zvezi s pomočjo skladov razen o pomoči, predvideni v tem naslovu. To vključuje vprašanja, ki jih obravnavajo predvsem drugi odbori.

5. Mnenje vsakega odbora se sporoči drugim odborom, navedenim v tem naslovu.

6. Vsak odbor sprejme svoj poslovnik.

7. Evropski parlament je redno obveščen o delu odborov.

Člen 48

Odbor za razvoj in preobrazbo regij

1. Odbor za razvoj in preobrazbo regij, ki se ustanovi pri Komisiji, je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije. EIB imenuje predstavnika, ki nima glasovalne pravice.

2. Odbor deluje kot upravljalni odbor v skladu s postopkom, določenim v členu 47(3), kadar obravnava:

(a) izvedbene določbe iz člena 53(2).

Z drugimi odbori se posvetuje v skladu z njihovo posvetovalno pristojnostjo o zgoraj navedenih izvedbenih določbah, če se nanašajo nanje;

(b) izvedbene določbe iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1261/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. junija 1999 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) [13];

(c) smernice, ki se nanašajo na pobude Skupnosti iz člena 20(1)(a) ("Interreg") in 20(1)(b) ("Urban");

(d) smernice za različne vrste inovativnih ukrepov, predvidenih za uporabo člena 22 pri podpori iz ESRR.

3. Odbor deluje kot posvetovalni odbor v skladu s postopkom, določenim v členu 47(2), kadar obravnava naslednje zadeve:

(a) oblikovanje in revizijo seznama območij, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 2;

(b) okvire podpore Skupnosti in ustrezne informacije, vsebovane v enotnih programskih dokumentih za Cilj 1 in Cilj 2;

(c) vrste ukrepov tehnične pomoči v skladu s členom 23 pri podpori iz ESRR;

(d) katera koli druga vprašanja, ki se nanašajo na člene 20 do 22.

Člen 49

Odbor na podlagi člena 147 Pogodbe

1. Odbor, ustanovljen na podlagi člena 147 Pogodbe, je sestavljen iz dveh vladnih predstavnikov, dveh predstavnikov delavskih organizacij in dveh predstavnikov organizacij delodajalcev iz vsake države članice. Član Komisije, ki predseduje odboru, lahko to funkcijo poveri kateremu od visokih uradnikov Komisije.

Za vsako državo članico je imenovan namestnik za vsako skupino predstavnikov iz prvega odstavka. V odsotnosti enega ali obeh članov je namestniku samodejno dana pravica do sodelovanja v postopkih.

Člane in namestnike imenuje Svet na predlog Komisije za obdobje treh let. Lahko so ponovno imenovani. Svet si glede sestave odbora prizadeva, da zagotovi pravično zastopanost različnih skupin. EIB imenuje za točke dnevnega reda, ki se nanašajo nanjo, predstavnika, ki nima glasovalne pravice.

2. Odbor:

(a) daje mnenja o osnutkih odločb Komisije o enotnih programskih dokumentih in okvirih podpore Skupnosti za Cilj 3, pri podpori iz ESS pa tudi o okvirih podpore Skupnosti in ustreznih informacijah iz enotnih programskih dokumentov za Cilj 1 in Cilj 2;

(b) daje mnenje o izvedbenih določbah, predvidenih v členu 53(2);

(c) se zaprosi, da svetuje o izvedbenih določbah iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1262/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. junija 1999 o Evropskem socialnem skladu (ESS) [14];

(d) daje mnenja o osnutku smernic Komisije, ki se nanašajo na pobude Skupnosti iz člena 20(1)(d) ("EQUAL"), in za različne vrste inovativnih ukrepov v okviru člena 22 pri podpori iz ESS. Komisija mu lahko tudi predloži nadaljnja vprašanja v smislu členov 20 do 22;

(e) se zaprosi, da svetuje o vrstah ukrepov tehnične pomoči v skladu s členom 23 pri podpori iz ESS.

3. Za sprejetje mnenja odbora je potrebna absolutna večina pravilno oddanih glasov. Komisija odbor obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja.

Člen 50

Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja

1. Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja, ki se ustanovi pri Komisiji, je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije. EIB imenuje predstavnika, ki nima glasovalne pravice.

2. Odbor deluje kot upravni odbor v skladu s postopkom, določenim v členu 47(3), kadar obravnava:

(a) izvedbene in prehodne določbe iz členov 34, 50 in 53 Uredbe (ES) št. 1257/1999;

(b) smernice, ki se nanašajo na pobudo Skupnosti iz člena 20(1)(c) ("Leader").

3. Odbor deluje kot posvetovalni odbor v skladu s postopkom, določenim v členu 47(2), kadar obravnava naslednje zadeve:

(a) oblikovanje in revizija seznama območij, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 2;

(b) dele pomoči, ki se nanašajo na kmetijske strukture in razvoj podeželja, vključene v osnutke odločb Komisije v zvezi z okviri podpore Skupnosti in ustreznimi informacijami, vsebovanimi v enotnih programskih dokumentih, za regije v okviru Cilja 1 in Cilja 2;

(c) izvedbene določbe iz člena 53(2);

(d) vrste ukrepov tehnične pomoči v skladu s členom 23 pri podpori iz EKUJS;

(e) katera koli druga vprašanja, ki se nanašajo na člene 20 do 22.

Člen 51

Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu

1. Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu, ki se ustanovi pri Komisiji, je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije. EIB imenuje predstavnika, ki nima glasovalne pravice.

2. Odbor deluje kot upravljalni odbor v skladu s postopkom, določenim v členu 47(3), kadar obravnava:

(a) izvedbene določbe iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1263/1999;

(b) smernice za razne vrste inovativnih ukrepov, predvidenih za uporabo člena 22 pri podpori iz FIUR.

3. Odbor deluje kot posvetovalni odbor v skladu s postopkom, določenim v členu 47(2), kadar obravnava naslednje zadeve:

(a) oblikovanje in revizija seznama območij, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 2;

(b) dele pomoči, ki se nanašajo na strukture v ribištvu, vključene v osnutek odločbe Komisije v zvezi z okviri podpore Skupnosti in ustreznimi informacijami, vsebovanimi v enotnih programskih dokumentih v okviru Cilja 1 ali Cilja 2;

(c) izvedbene določbe, predvidene v členu 53(2);

(d) vrste ukrepov tehnične pomoči v skladu s členom 23 pri podpori iz FIUR;

(e) katera koli druga vprašanja, ki se nanašajo na člen 22.

NASLOV VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo niti na celotni ali delni preklic pomoči, ki jo odobri Svet ali Komisija na podlagi uredb Sveta (EGS) št. 2052/88 in (EGS) št. 4253/88 ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za to pomoč na 31. decembra 1999.

2. Vloge za prispevek iz skladov za aktivnosti, ki se predložijo na podlagi uredb (EGS) št. 2052/88 in (EGS) št. 4253/88, obravnava in odobrava Komisija na podlagi teh uredb najpozneje do 31. decembra 1999.

3. Komisija pri določitvi okvirov podpore Skupnosti in pomoči upošteva vsak ukrep, ki ga je že odobril Svet ali Komisija pred začetkom veljavnosti te uredbe in je imel finančne posledice v obdobju, ki ga zajemajo ti okviri podpore in pomoč. Za te ukrepe ni potrebna skladnost s členom 30(2).

4. Ne glede na datum, določen v členu 30(2), se lahko dejansko plačani izdatek, glede katerih Komisija prejme vlogo za pomoč med 1. januarjem in 30. aprilom 2000 in ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, šteje za upravičenega do prispevka iz skladov od 1. januarja 2000.

5. Obveznost za delne zneske, namenjene za aktivnosti ali programe, ki jih je odobrila Komisija pred 1. januarjem 1994, vendar zanje do 31. marca 2001 ne prejme vloge za končno plačilo, samodejno preneha najpozneje 30. septembra 2001, neupravičeno plačane zneske je treba vrniti, kar pa ne vpliva na aktivnosti ali programe, ki so bili odloženi zaradi sodnih postopkov.

Obveznost za delne zneske, namenjene za aktivnosti ali programe, ki jih je odobrila Komisija med 1. januarjem 1994 in 31. decembrom 1999, vendar zanje do 31. marca 2003 ne prejme vloge za končno plačilo, samodejno preneha najpozneje 30. septembra 2003, neupravičeno plačane zneske je treba vrniti, kar pa ne vpliva na aktivnosti ali programe, ki so bili odloženi zaradi sodnih postopkov.

Člen 53

Izvajanje

1. Za izvajanje te uredbe je pristojna Komisija.

2. Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje členov 30, 33, 38, 39 in 46 v skladu s členom 48(2)(a). V skladu z enakim postopkom in, kjer se pokaže za nujno, v nepredvidenih okoliščinah sprejme tudi druge določbe za izvajanje te uredbe.

Člen 54

Razveljavitev

Brez poseganja v člen 52(1) se s 1. januarjem 2000 razveljavita uredbi (EGS) št. 2052/88 in (EGS) št. 4253/88.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi veljajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 55

Klavzula o pregledu

Svet pregleda to uredbo na predlog Komisije najpozneje do 31. decembra 2006.

O predlogu odloča v skladu s postopkom, določenim v členu 161 Pogodbe.

Člen 56

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Členi 28, 31 in 32 se uporabljajo od 1. januarja 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 21. junija 1999

Za Svet

Predsednik

G. Verheugen

[1] UL C 176, 9.6.1998, str. 1.

[2] Privolitev dana 6. maja 1999 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 407, 28.12.1998, str. 74.

[4] UL C 373, 2.12.1998, str. 1.

[5] UL L 185, 15.7.1988, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3193/94 (UL L 337, 24.12.1994, str. 11).

[6] UL L 374, 31.12.1988, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3193/94.

[7] UL C 160, 26.6.1999, str. 80.

[8] UL L 375, 23.12.1989, str. 11 (Phare). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 753/96 (UL L 103, 26.4.1996, str. 5).

[9] UL L 165, 4.7.1996, str. 1 (Tacis).

[10] UL L 189, 30.07.1996, str. 1 (MEDA). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 780/98 (UL L 113, 15.4.1998, str. 2).

[11] UL L 139, 11.5.1998, str. 1.

[12] UL L 161, 26.6.1999, str. 54.

[13] UL L 161, 26.6.1999, str. 43.

[14] UL L 161, 26.6.1999, str. 48.

--------------------------------------------------

PRILOGA

STRUKTURNI SKLADI

Letna razporeditev odobrenih pravic za prevzem obveznosti za obdobje 2000-2006

(iz člena 7(1))

(v milijonih EUR — v cenah iz leta 1999) |

2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 |

29430 | 28840 | 28250 | 27670 | 27080 | 27080 | 26660 |

--------------------------------------------------