Uredba Sveta (ES) št. 975/1999

z dne 29. aprila 1999

o določitvi zahtev za izvajanje ukrepov na področju razvojnega sodelovanja, ki prispevajo k doseganju splošnega cilja razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 130w Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v skladu s postopkom iz člena 189c Pogodbe [2],

(1) ker je treba določiti postopke za izvajanje ukrepov na področju razvojnega sodelovanja, ki prispevajo k doseganju splošnega cilja razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine;

(2) ker je Svet hkrati s to uredbo sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 976/1999 z dne 29. aprila 1999 o določitvi zahtev za izvajanje ukrepov Skupnosti, razen ukrepov na področju razvojnega sodelovanja, ki v okviru politike sodelovanja Skupnosti prispevajo k doseganju splošnega cilja razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine v tretjih državah [3];

(3) ker politika Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja prispeva k doseganju splošnega cilja razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine;

(4) ker člen F.2 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija spoštuje temeljne pravice, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisana v Rimu 4. novembra 1950, in ki kot splošna načela prava Skupnosti izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic;

(5) ker se politika Skupnosti o spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel ravna po prepričanju o univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, torej po načelih, na katerem temelji mednarodni sistem varstva človekovih pravic;

(6) ker je politika Skupnosti o spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel zakoreninjena v splošnih načelih, ki jih vzpostavljajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodni pakt o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah;

(7) ker se Skupnost zaveda soodvisnosti vseh človekovih pravic in ker naj bi se napredek pri gospodarskem in socialnem razvoju ter pri doseganju državljanskih in političnih pravic vzajemno spodbujala;

(8) ker se mora človekove pravice v smislu te uredbe obravnavati ob upoštevanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, pri čemer se upoštevajo tudi Ženev ska konvencija iz leta 1949 in Dodatni protokol k tej konvenciji iz leta 1977, Ženevska konvencija o statusu beguncev iz leta 1951, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948 ter drugi akti mednarodnega pogodbenega ali običajnega prava;

(9) ker resolucija o človekovih pravicah, demokraciji in razvoju, ki so jo sprejeli Svet in države članice na zasedanju v okviru Sveta 28. novembra 1991, določa smernice, postopke in praktične ukrepe, katerih cilj je spodbujanje državljanskih in političnih svoboščin, skupaj z gospodarskimi in socialnimi pravicami z vzorčnim političnim sistemom, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic;

(10) ker je politika Skupnosti o spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel plod pozitivnega in tvornega pristopa, v okviru katerega se človekove pravice in demokratična načela pojmujejo kot stvar skupnega interesa Skupnosti in njenih partnerjev in kot predmet dialoga, ki lahko pripelje do ukrepov za spodbujanje spoštovanja teh pravic in načel;

(11) ker naj bi se pozitivni pristop odražal v izvajanju ukrepov za podporo demokratizaciji, krepitvi pravne države in razvoju pluralistične in demokratične civilne družbe ter v ukrepih za ustvarjanje zaupanja, katerih cilj je preprečevanje sporov, podpora mirovnim pobudam in posvečanje vprašanju nekaznovanosti;

(12) ker naj bi finančne instrumente za podporo pozitivnim ukrepom v posameznih državah uporabljali na način, ki je skladen z geografskimi programi, in jih vključili v druge razvojne instrumente zaradi doseganja čim večjega vpliva in učinkovitosti;

(13) ker je poleg tega treba zagotoviti skladnost teh ukrepov z zunanjo politiko Evropske unije kot celote, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko;

(14) ker naj bi te ukrepe osredotočili zlasti na diskriminirane osebe ali osebe, ki trpijo zaradi revščine ali zapostavljenosti, otroke, ženske, begunce, migrante, manjšine, razseljene osebe, avtohtona ljudstva, zapornike in žrtve mučenja;

(15) ker podpora Skupnosti demokratizaciji in upoštevanju načel pravne države v okviru političnega sistema, ki spoštuje temeljne svoboščine posameznika, pomaga doseči cilje, določene v sporazumih, sklenjenimi med Skupnostjo in njenimi partnerji, v katerih je spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel bistveni element odnosov med pogodbenimi strankami;

(16) ker naj bi kakovost, vpliv in stalnost ukrepov ohranjali zlasti z zagotavljanjem večletnih programov za spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih načel v partnerstvu z oblastmi zadevnih držav ob upoštevanju njihovih posebnih potreb;

(17) ker so za učinkovito in dosledno ukrepanje potrebne posebne značilnosti politike glede človekovih pravic in demokratičnih načel, ki naj bi se upoštevale in odražale preko vzpostavitve prilagodljivih, preglednih in hitrih postopkov odločanja za financiranje ukrepov in projektov na tem področju;

(18) ker mora biti Skupnost sposobna hitrega odziva na izredna stanja ali razmere posebnega pomena, da bi s tem okrepila verodostojnost in učinkovitost svoje zavezanosti spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel v državah, kjer se pojavijo takšne razmere;

(19) ker se mora pri postopkih za dodelitev pomoči in ocenjevanja projektov zlasti upoštevati posebnosti prejemnikov pomoči Skupnosti na tem področju, namreč nepridobitno naravo njihovih dejavnosti, tveganje, ki mu je izpostavljeno osebje, ki so pogosto prostovoljci, včasih sovražno okolje, v katerem delujejo, in omejeno možnost ukrepanja, ki jim jo nudijo lastna sredstva;

(20) ker mora razvoj civilne družbe vključevati nastop in organiziranje novih akterjev in ker bi morala v tem smislu Skupnost v tretjih državah, prejemnicah pomoči, po potrebi zagotoviti finančna sredstva partnerjem, ki nimajo na tem področju nobenih predhodnih izkušenj;

(21) ker je treba sklepe o financiranju projektov za spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih načel sprejeti nepristransko brez rasnega, verskega, kulturnega, socialnega ali etničnega razlikovanja med organizacijami, ki so prejemnice pomoči Skupnosti, in osebami ali skupinami, na katere se nanašajo podprti projekti, in jih ne smejo voditi politični vidiki;

(22) ker je treba uvesti postopke izvajanja in upravljanja pomoči za spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih načel, ki jo financira Skupnost iz svojega skupnega proračuna;

(23) ker je referenčni finančni znesek v smislu točke 2 Deklaracije Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 6. marca 1995 [4] vključen v to uredbo za celotno trajanje programa brez poseganja v pristojnosti proračunskih organov, opredeljenih s Pogodbo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Cilji

Člen 1

Namen te uredbe je določitev postopkov za izvajanje ukrepov Skupnosti, ki v okviru politike Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja prispeva k doseganju splošnega cilja, razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ukrepi, navedeni v tej uredbi, se izvajajo na ozemlju držav v razvoju ali pa so neposredno povezani z razmerami, ki nastanejo v državah v razvoju.

Člen 2

V mejah člena 1 in skladno z zunanjo politiko Evropske unije kot celote Evropske skupnosti zagotavlja tehnično in finančno pomoč ukrepom, katerih cilj je:

1. spodbujanje in zaščita človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razglašenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih aktih o razvoju in krepitvi demokracije in pravne države, zlasti:

(a) spodbujanje in varstvo državljanskih in političnih pravic;

(b) spodbujanje in varstvo gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic;

(c) spodbujanje in varstvo človekovih pravic diskriminiranih oseb ali oseb, ki trpijo zaradi revščine ali zapostavljenosti, kar bo prispevalo k zmanjšanju revščine in socialne izključenosti;

(d) podpora manjšinam, etničnim skupinam in avtohtonim ljudstvom;

(e) podpora lokalnim, nacionalnim, regionalnim ali mednarodnim institucijam, vključno z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z varstvom, spodbujanjem ali zaščito človekovih pravic;

(f) podpora rehabilitacijskim središčem za žrtve mučenja in organizacijam, ki nudijo konkretno pomoč žrtvam zlorabe človekovih pravic, ali pomoč pri izboljšanju pogojev v krajih, kjer je ljudem odvzeta prostost, da bi s tem preprečili mučenje ali slabo ravnanje;

(g) podpora izobraževanju, usposabljanju in ozaveščanju glede človekovih pravic;

(h) podpora ukrepom za nadzor človekovih pravic, vključno z usposabljanjem opazovalcev;

(i) spodbujanje načela enakih možnosti in nediskriminacijskih postopkov, vključno z ukrepi za boj proti rasnemu razlikovanju in sovraštvu do tujcev;

(j) spodbujanje in varstvo temeljnih svoboščin, navedenih v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, zlasti svobode mnenja, izražanja in vesti, ter pravice do uporabe lastnega jezika;

2. podpora procesom demokratizacije, zlasti:

(a) spodbujanje in krepitev pravne države, zlasti ohranjanje neodvisnosti in krepitev sodstva ter podpora humanemu zaporniškemu sistemu; podpora ustavnim in zakonodajnim reformam; podpora pobudam za ukinitev smrtne kazni;

(b) spodbujanje delitve oblasti, zlasti neodvisnosti sodstva in zakonodajne od izvršilne oblasti ter spodbujanje institucionalnih reform;

(c) spodbujanje pluralizma na politični ravni in na ravni civilne družbe s krepitvijo institucij, potrebnih za ohranjanje pluralistične narave te družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, in s spodbujanjem neodvisnih in odgovornih medijev ter podporo svobodi tiska in spoštovanju pravice do svobode združevanja in zborovanja;

(d) spodbujanje odgovornega vodenja uprave, zlasti s podpiranjem upravne odgovornosti ter s preprečevanjem in bojem proti korupciji;

(e) spodbujanje udeležbe prebivalstva v postopkih odločanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti s spodbujanjem enake udeležbe moških in žensk v civilni družbi, gospodarskem življenju in politiki;

(f) podpora volilnim postopkom, zlasti s podpiranjem neodvisnih volilnih komisij, zagotavljanjem materialne, tehnične in pravne pomoči pri pripravi volitev, vključno z volilnimi popisi, s sprejemanjem ukrepov za spodbujanje udeležbe posebnih skupin, zlasti žensk, v volilnem postopku in z usposabljanjem opazovalcev;

(g) podpora nacionalnim prizadevanjem za ločitev civilnih in vojaških funkcij, usposabljanje civilnega in vojaškega osebja in njihovo ozaveščanje glede človekovih pravic;

3. podpora ukrepom za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in demokratizacije s preprečevanjem sporov in reševanjem njihovih posledic v tesnem sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi, kar se zlasti nanaša na:

(a) podporo pri vzpostavitvi institucij in kadrov, vključno z vzpostavitvijo lokalnih sistemov zgodnjega obveščanja;

(b) podporo ukrepom za uravnoteženo porazdelitev možnosti in premostitev obstoječih razlik med skupinami z različno identiteto;

(c) podporo ukrepom, ki olajšujejo mirno spravo med različnimi skupinskimi interesi, vključno s podporo ukrepom za ustvarjanje zaupanja, ki se nanašajo na človekove pravice in demokratizacijo, da bi s tem preprečili spore in ponovno vzpostavili državljanski mir;

(d) spodbujanje mednarodnega humanitarnega prava in njegovo upoštevanje s strani vseh udeležencev spora;

(e) podporo mednarodnim, regionalnim ali lokalnim organizacijam, vključno z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem, razreševanjem in obravnavanjem posledic sporov, vključno s podporo za vzpostavitev ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč in ustanovitvijo stalnega mednarodnega kazenskega sodišča, ter podporo in pomoč žrtvam kršitev človekovih pravic.

Člen 3

Za dosego teh ciljev lahko podpora Skupnosti vključuje financiranje:

1. dejavnosti za povečanje ozaveščenosti, informiranje in usposabljanje zadevnih agencij in javnosti;

2. ukrepov, ki so potrebni za prepoznavanje in pripravo projektov, to je:

(a) študije prepoznavanja in izvedljivosti;

(b) izmenjava tehničnega znanja in izkušenj med evropskimi organizacijami in organi v tretjih državah;

(c) stroški, ki izhajajo iz razpisov, zlasti ocene ponudb in priprave projektne dokumentacije;

(d) financiranje splošnih študij o politiki Skupnosti na področjih, na katere se nanaša ta uredba;

3. izvajanja projektov:

(a) tehnična pomoč ter tuje in domače osebje za pomoč pri izvajanju projektov;

(b) nakup in/ali dobava izdelkov ali opreme, nujno potrebnih za izvajanje ukrepov, v izjemnih okoliščinah in če je to upravičeno tudi nakup ali najem nepremičnin;

(c) če je to potrebno, dejavnosti za poudarjanje značaja ukrepov Skupnosti;

4. ukrepi za spremljanje, revizijo in oceno ukrepov Skupnosti;

5. dejavnosti za obrazložitev ciljev in rezultatov teh ukrepov javnosti v zadevnih državah ter upravno in tehnično pomoč v vzajemno korist Komisije in prejemnika.

POGLAVJE II

Postopki izvajanja pomoči

Člen 4

1. Partnerji, ki so upravičeni do finančne pomoči po tej uredbi, so regionalne in mednarodne organizacije, nevladne organizacije, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti in uradne agencije, organizacije s sedežem v Skupnosti in javni ali zasebni inštituti in izvajalci.

2. Ukrepi, ki jih Skupnost financira v skladu s to uredbo, izvaja Komisija na prošnjo partnerjev iz odstavka 1 ali na lastno pobudo.

Člen 5

Da bi bili upravičeni do pomoči Skupnosti, morajo imeti partnerji iz člena 4(1) svoj glavni sedež v tretji državi, ki je upravičena do pomoči Skupnosti po tej uredbi, ali v državi članici Skupnosti. Takšen sedež mora biti dejansko središče za sprejemanje odločitev glede vseh ukrepov, ki se financirajo v skladu s to uredbo. Izjemoma se lahko sedež nahaja v drugi tretji državi.

Člen 6

Brez poseganja v institucionalno in politično okolje, v katerem delujejo partnerji iz člena 4(1), se pri ugotavljanju primernosti organa za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti upoštevajo zlasti naslednji dejavniki:

(a) njegova zavezanost zaščiti, spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel brez razlikovanja;

(b) njegove izkušnje pri spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel;

(c) njegove zmogljivosti za upravljanje in finančno poslovodenje;

(d) njegove tehnične in logistične zmogljivosti glede na načrtovane ukrepe;

(e) po potrebi rezultati vseh izvedenih predhodnih ukrepov, zlasti tistih, ki jih je financirala Skupnost;

(f) njegova sposobnost vzpostavljanja delovnega sodelovanja z drugimi elementi civilne družbe v zadevnih tretjih državah in usmerjanja pomoči lokalnim organizacijam, ki so odgovorne civilni družbi.

Člen 7

1. Pomoč se partnerjem iz člena 4(1) dodeli le v primeru, če se zavežejo upoštevati pogoje dodeljevanja in izvajanja, ki jih določi Komisija, in katerim so pogodbeno zavezani.

2. Dejavnosti, ki jih pomaga financirati Skupnost, se izvajajo v skladu s cilji, ki jih določi Komisija v finančni odločitvi.

3. Finančna pomoč Skupnosti se v skladu s to uredbo odobri v obliki subvencij.

4. Če so ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, predmet finančnih sporazumov med Skupnostjo in državami prejemnicami, je v takšnih sporazumih določeno, da Skupnost nase ne prevzema plačila davkov, dajatev in carin.

Člen 8

1. Udeležba pri razpisih in dodeljevanje pogodb sta pod enakimi pogoji dostopna vsem fizičnim ali pravnim osebam države prejemnice in držav članic. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko razširi na druge države.

2. Dobave izvirajo iz držav članic ali države prejemnice. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih lahko izvirajo iz drugih držav.

Člen 9

1. Zaradi doseganja doslednosti in povezljivosti ter zagotavljanja čim večje učinkovitosti ukrepov, lahko Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami po potrebi sprejme kakršne koli usklajevalne ukrepe.

2. V vsakem primeru Komisija za namene odstavka 1 spodbuja:

(a) vzpostavitev sistema za izmenjavo in sistematično analizo informacij o ukrepih, ki jih financirajo, ali njihovo financiranje proučujejo Skupnost in države članice;

(b) usklajevanje izvajanja ukrepov na kraju samem z rednimi sestanki zaradi izmenjave informacij med predstavniki Komisije in držav članic v državi prejemnici;

(c) podporo skladnemu pristopu glede humanitarne pomoči in, kadar je to mogoče, vključitev varstva človekovih pravic v okvir humanitarne pomoči.

POGLAVJE III

Postopki izvajanja ukrepov

Člen 10

Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju od 1999 do 2004 znaša 260 milijonov EUR.

Letna dodeljena sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnih načrtov.

Člen 11

Komisija načrtuje, ocenjuje, sprejema odločitve in upravlja, nadzoruje in ovrednoti ukrepe po tej uredbi v skladu s proračunskimi in drugimi veljavnimi postopki. Določi pogoje za dodelitev, zbiranje in izvajanje pomoči v skladu s to uredbo.

Člen 12

1. V skladu s postopkom iz člena 13(2) sprejme Komisija naslednje:

- odločitve o ukrepih, katerih financiranje po tej uredbi prekorači 1 milijon EUR, in o vseh spremembah takšnih ukrepov, zaradi katerih bi se prvotno dogovorjena vsota povišala za več kakor 20 %,

- programe, namenjene zagotavljanju skladnega okvira za delovanje v posamezni državi ali regiji ali na posameznem področju, kjer sta obseg in zahtevnost opredeljenih potreb takšna, da bodo verjetno obstajale še naprej.

2. Komisija obvesti odbor iz člena 13 o finančnih odločitvah, ki jih ima namen sprejeti glede projektov in programov, katerih stroški znašajo manj kakor 1 milijon EUR. Obvestilo predloži najmanj en teden pred sprejetjem odločitve.

Člen 13

1. Komisiji pomaga Odbor za človekove pravice in demokracijo (v nadaljevanju "odbor"), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2. Ob sklicevanju na ta člen predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način iz navedenega člena. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, sprejme predlagane ukrepe Komisija.

Člen 14

1. Komisija lahko financira izredne ukrepe v znesku največ 2 milijona EUR. Izredni ukrepi se štejejo kot potrebni v primeru nujnih in nepredvidljivih potreb zaradi nenadne prekinitve procesa demokratizacije ali nastopa kriznega stanja ali izjemne in takojšnje nevarnosti za celotno prebivalstvo ali del prebivalstva neke države, kar predstavlja resno nevarnost za temeljne pravice in svoboščine posameznika.

2. Če so ti pogoji izpolnjeni, Komisija ukrepa po posvetovanju z državami članicami in pri tem uporabi najučinkovitejša sredstva. Države članice imajo za uveljavljanje kakršnih koli ugovorov na voljo pet delovnih dni. V primeru ugovorov odbor iz člena 13 preveri vprašanje na svojem naslednjem sestanku.

3. Komisija obvesti odbor iz člena 13 na svojem naslednjem sestanku o vseh izrednih ukrepih, ki se financirajo v skladu s temi določbami.

Člen 15

Odbor lahko preveri vsa splošna ali specifična vprašanja o pomoči Skupnosti na tem področju, tvorno pa naj bi prispeval tudi k izboljšanju skladnosti ukrepov Evropske unije na področju človekovih pravic in demokratizacije, namenjenih tretjim državam. Enkrat letno preveri načrtovanje za naslednje proračunsko leto ali razpravlja o splošnih smernicah za ukrepe iz te uredbe, ki bi se morali izvajati prihodnje leto.

Člen 16

1. Komisija redno ocenjuje ukrepe, ki jih Skupnost financira v skladu s to uredbo, da bi ugotovila, če so dosegli svoje cilje, in da bi pripravila smernice za izboljšanje učinkovitosti poznejših ukrepov. Komisija predloži odboru povzetek opravljenega ocenjevanja, ki bi ga lahko odbor po potrebi preveril. Državam članicam so na njihovo zahtevo na voljo ocenjevalna poročila.

2. Na zahtevo držav članic lahko Komisija skupaj z njimi oceni tudi rezultate ukrepov in programov Skupnosti, predvidenih s to uredbo.

Člen 17

V vseh pogodbah ali finančnih sporazumih, sklenjenih v skladu s to uredbo, je zlasti predvideno, da lahko Komisija in Računsko sodišče izvajata kontrolo na kraju samem in na sedežu partnerjev iz člena 4(1) v skladu z običajnimi postopki, ki jih je Komisija določila v skladu z veljavnimi predpisi, zlasti postopki finančne uredbe, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Člen 18

1. V roku enega meseca po sprejetju sklepa Komisija obvesti države članice o odobrenih ukrepih in projektih z navedbo zneskov, narave ukrepa, države prejemnice in vključenih partnerjev.

2. Komisija predloži po izteku vsakega proračunskega leta Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo s povzetkom ukrepov, financiranih v tistem letu.

Povzetek vsebuje podatke o partnerjih, ki so sodelovali pri izvajanju ukrepov iz člena 1.

Poročilo vsebuje tudi pregled zunanjih preverjanj, ki so bila morebiti opravljena, v njem pa se lahko, če je to primerno, predlaga posebne ukrepe.

Člen 19

Komisija predloži tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu celovito oceno ukrepov, ki jih je Skupnost financirala v skladu s to uredbo, priložijo pa se ji lahko primerni predlogi o prihodnji uporabi te uredbe.

Člen 20

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se do 31. decembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 29. aprila 1999

Za Svet

Predsednik

W. Müller

[1] UL C 282, 18.9.1997, str. 14.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 1997 (UL C 371, 8.12.1997, str. 74), Skupno stališče Sveta z dne 25. januarja 1999 (UL C 58, 1.3.1999, str. 17) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 1999 (še ni objavljen v Uradnem listu).

[3] UL L 120, 8.5.1999, str. 8.

[4] UL C 102, 4.4.1996, str. 4.

--------------------------------------------------