Uradni list L 277 , 14/10/1998 str. 0017 - 0025
Direktiva Sveta 98/76/ES z dne 1. oktobra 1998 o spremembah Direktive 96/26/ES o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu SVET EVROPSKE UNIJE JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 75(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2], ob delovanju v skladu s postopkom, ki ga določa člen 189c Pogodbe [3], (1) ker lahko razlike med državnimi predpisi držav o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni usposobljenosti vodijo do izkrivljanja konkurence; (2) ker je zato na tem področju treba nadaljevati s postopkom usklajevanja v okviru delovanja notranjega trga z nadaljnjo krepitvijo enotnih pravil, ki jih določa Direktiva 96/26/ES [4]; (3) ker je zaradi razvoja trga cestnega prevoza blaga in zaradi operativnih zahtev notranjega trga treba razširiti področje veljavnosti Direktive 96/26/ES na nekatere kategorije cestnih prevoznikov blaga za najem ali plačilo, ki uporabljajo vozila z majhno nosilnostjo, kot so kurirske službe, ob upoštevanju posebne izjeme za podjetja, ki opravljajo prevoz blaga po cesti na kratkih razdaljah, pri čemer uporabljajo vozila z največjo dovoljeno maso od 3,5 do 6 ton; (4) ker bi bilo treba poostriti zahteve glede dobrega ugleda, skupaj z zahtevami o varstvu okolja in poklicni odgovornosti; (5) ker bi bilo treba v zvezi s finančnim položajem določiti višjo minimalno raven ustreznega razpoložljivega kapitala in rezerv ter vsakih pet let določiti vrednost evra v tistih državnih valutah, ki niso vključene v tretjo fazo monetarne unije, da bi se izognili neskladnostim na trgu; (6) ker morajo kandidati za cestne prevoznike glede strokovne usposobljenosti predložiti dokazilo o usklajeni minimalni stopnji usposabljanja iz istih predmetov in o posedovanju spričeval, sestavljenih v skladu s primerljivim modelom, ki potrjujejo usklajeno minimalno stopnjo strokovne usposobljenosti na podlagi enotnih načinov izpitnega preverjanja znanja v vseh državah članicah, še zlasti na komercialnem področju; ker je v ta namen treba tudi uskladiti nekatere vidike organiziranja izpitnega preverjanja; (7) ker to ne vpliva na pravico držav članic do organiziranja obveznih pripravljalnih tečajev za izpite iz strokovne usposobljenosti za kandidate, ki izpite opravljajo prvič in so običajno rezidenti njihovih ozemelj; (8) ker se med državami članicami zato stopnje znanja, ki se upoštevajo za izdajo spričevala o strokovni usposobljenosti, brez poseganja v Direktivo 92/26/ES razlikujejo; ker se zaradi teh razlik državni ukrepi zelo verjetno precej razlikujejo v okviru opredelitve iz Priloge I k omenjeni direktivi, zlasti kar zadeva usposobljenost prevoznikov, kakovost prevozov in varnost v cestnem prometu; (9) ker bi bilo treba za omejeno obdobje in po posvetovanju s Komisijo sprejeti, da lahko države članice zahtevajo opravljanje dodatnega izpita od oseb, ki še nikoli niso pridobile spričevala o strokovni usposobljenosti v državi članici, vendar so opravile izpit o strokovni usposobljenosti v eni državi članici, medtem ko so imele stalno bivališče v drugi državi članici, kjer nameravajo prvič začeti opravljati dejavnost cestnega prevoznika; ker mora tak dodaten izpit zajemati področja, kjer se državni vidiki dejavnosti razlikujejo od tistih v državi članici, kjer so te osebe opravile izpit, zlasti posebni državni, komercialni, socialni, davčni in tehnični vidiki ali vidike v povezavi z organizacijo trga in zakonom o gospodarskih družbah; (10) ker je treba uvesti prehodne ukrepe za izvajanje Direktive 96/26/ES v Avstriji, na Finskem in Švedskem; (11) ker je treba v rednih časovnih presledkih preverjati, ali pooblaščeni prevozniki še izpolnjujejo zahteve o dobrem ugledu, finančnem položaju in strokovni usposobljenosti; (12) ker morajo države članice določiti kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter v interesu tekočega delovanja notranjega trga, SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Direktiva 96/26/ES se spremeni kot sledi: (1) v členu 1(2) - se prva alinea nadomesti z naslednjim: - ""poklicna dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu" dejavnost vsakega podjetja, ki prevaža blago za najem ali plačilo z motornim vozilom ali s kombinacijo vozil;" - doda se naslednja alinea: - ""običajno prebivališče" pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, kar pomeni najmanj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih in poklicnih vezi ali pri osebi brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesne povezave med njo in krajem, kjer živi. Vendar se za običajno prebivališče osebe, katere poklicne vezi so v drugem kraju kot njene osebne vezi in zato izmenoma živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj njenih osebnih vezi pod pogojem, da se ta oseba redno vrača v ta kraj. Ta zadnji pogoj se ne zahteva, če oseba živi v državi članici zaradi opravljanja časovno omejene naloge. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni prenosa običajnega prebivališča." (2) v členu 2: - odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: "1. Ta direktiva se ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika blaga z motornimi vozili ali s kombinacijo vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3,5 tone. Vendar lahko države članice to mejo znižajo za vse ali samo nekatere vrste prevozov." - sedanje besedilo odstavka 2 postane odstavek 2(a) in vstavi se naslednji pododstavek: - "(b) Med podjetji, v katerih se poklicna dejavnost cestnega prevoznika blaga opravlja z vozili z največjo dovoljeno maso med 3,5 tone in 6 ton, lahko države članice potem, ko o tem obvestijo Komisijo, v celoti ali delno izvzemajo iz uporabe te direktive tista podjetja, ki opravljajo samo lokalni prevoz in imajo manjši vpliv na trg prevoznih storitev zaradi kratkih razdalj njihovih prevozov." (3) v členu 3: - odstavek 2(c) se nadomesti z naslednjim: - "(c) so bile obsojene za hude kršitve veljavnih pravil o: - plačilnih pogojih in pogojih zaposlovanja v tem poklicu, ali - cestnem tovornem ali potniškem prometu, kot je primerno, zlasti pravil v zvezi s časom vožnje in počitka voznikov, masami in dimenzijami gospodarskih vozil, varnostjo v cestnem prometu in varnostjo vozil, varstvu okolja in drugih pravil, ki se nanašajo na poklicno odgovornost." - odstavek 3(c) se nadomesti z naslednjim: - "(c) Podjetje mora imeti razpoložljiv kapital in rezerve v višini 9000 evrov, če se uporablja samo eno vozilo, in najmanj 5000 evrov za vsako dodatno vozilo. Za namene te direktive se vrednost evra v tistih državnih valutah, ki niso vključene v tretjo fazo monetarne unije, določi vsakih pet let. Uporabiti je treba tečaje, ki so pridobljeni prvi delovni dan oktobra in so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Veljati začnejo 1. januarja v naslednjem koledarskem letu." - odstavek 3(d) se nadomesti z naslednjim: - "(d) Za namene točk (a), (b) in (c) lahko pristojni organ sprejme ali zahteva kot dokazilo potrdilo ali zagotovilo, ki ga izda banka ali druga ustrezno usposobljena institucija. Tako potrdilo ali zagotovilo sta lahko dana z bančno garancijo, po možnosti v obliki jamstva ali poroštva ali drugega podobnega dokumenta." - odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: "4. (a) Pogoj za strokovno usposobljenost so znanja v skladu s stopnjo usposabljanja, ki je določena v Prilogi I, in sicer iz predmetov, navedenih v njej. Ugotavlja se z obveznim pisnim izpitom, ki ga lahko dopolnjuje ustni izpit v obliki, opisani v Prilogi I in ki jo je določil organ ali telo, ki ga v ta namen imenuje država članica. (b) Države članice lahko oprostijo opravljanja izpita kandidate, ki predložijo dokazilo o najmanj petletnih praktičnih izkušnjah v prevoznem podjetju na vodstvenem položaju pod pogojem, da ti kandidati opravijo preizkus, ki ga določijo države članice v skladu s Prilogo I. (c) Države članice lahko diplomante z določenimi visokošolskimi ali tehničnimi diplomami, ki so dokaz dobrega znanja iz predmetov, zajetih v Prilogi I, ki jih države članice v ta namen določijo, oprostijo opravljanja izpita iz tistih predmetov, ki jih te diplome zajemajo. (d) Spričevalo, ki ga izda organ ali telo iz točke (a), se predloži kot dokazilo o strokovni usposobljenosti. To spričevalo se sestavi v skladu z obliko spričevala, določeno v Prilogi Ia. (e) Glede kandidatov, ki nameravajo dejansko in stalno voditi podjetja, ki opravljajo samo domače prevoze, lahko države članice določijo, da zahtevano znanje za ugotavljanje strokovne usposobljenosti zajema le predmete, ki se nanašajo na domače prevoze. V tem primeru spričevalo o strokovni usposobljenosti, katerega vzorec vsebuje Priloga Ia te direktive, navede, da je imetnik usposobljen za dejansko in stalno vodenje podjetij, ki opravljajo prevoze samo v državi članici, ki je spričevalo izdala. (f) Po posvetovanju s Komisijo lahko država članica zahteva od vsake fizične osebe s spričevalom o strokovni usposobljenosti, ki ga izda pristojni organ druge države članice po 1. oktobru 1999, če oseba običajno prebiva v prvi državi članici, da opravi dodatni izpit, ki ga organizira organ ali telo, ki ga v ta namen imenuje prva država članica. Dodatni izpit zajema posebna znanja, ki se nanašajo na državne vidike dejavnosti cestnega prevoznika blaga v prvi državi članici. Ta točka se uporablja tri leta od 1. oktobra 1999. Ta rok lahko Svet na predlog Komisije podaljša še za največ pet let skladno s pravili Pogodbe. Uporablja se samo za fizične osebe, ki do tedaj, ko so pridobile spričevalo o strokovni usposobljenosti pod pogoji iz prvega pododstavka, še niso pridobile omenjenega spričevala v državi članici." (4) v členu 5: - se v odstavku 1 doda naslednja alinea: - "1. januarjem 1995 v Avstriji, na Finskem in Švedskem." - se v prvem pododstavku odstavka 2 za alineo, ki se začne s "— po 2. oktobru 1989" , doda naslednja alinea: - "po 31. decembru 1994 in pred 1. januarjem 1997 v Avstriji, na Finskem in Švedskem." - v odstavku 2 se na koncu prvega pododstavka za alineo, ki se začne s "- 1. julijem 1992" , doda naslednja alinea: - "1. januarjem 1997 v Avstriji, na Finskem in Švedskem." - doda se naslednji odstavek: "3. (a) Vsa podjetja, ki imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti cestnega prevoznika pred 1. oktobrom 1999, morajo glede voznega parka, s katerim poslujejo na ta datum, izpolnjevati člen 3(3) najpozneje do 1. oktobra 2001. Taka podjetja pa morajo izpolnjevati pogoje člena 3(3) po 1. oktobru 1999 za vsa dodatna vozila njihovega voznega parka. (b) Podjetja, ki izvajajo dejavnost cestnega prevoznika blaga pred 1. oktobrom 1999 z vozili z največjimi dovoljenimi masami od 3,5 do 6 ton, morajo izpolnjevati pogoje iz člena 3(3) najpozneje do 1. oktobra 2001." (5) v členu 6(1) se dodajo naslednji pododstavki: "Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno in najmanj vsakih pet let preverjajo, ali podjetja še izpolnjujejo zahteve o dobrem ugledu, finančnem položaju in strokovni usposobljenosti. Če v času preverjanja pogoj o finančnem položaju ni izpolnjen, lahko organi takrat, kadar na podlagi drugih ekonomskih okoliščin podjetja predpostavljajo, da bodo v skladu s finančnim načrtom pogoji o finančnem položaju ponovno trajno izpolnjeni v bližnji prihodnosti, za izpolnitev pogoja odobrijo največ enoletni rok." (6) v členu 7: - se začetek odstavka 1 nadomesti s "1. Kadar cestni prevozniki nerezidenti storijo prekrške proti pravilom…", - sedanji odstavek 2 se črta in odstavek 3 postane novi odstavek 2; (7) v členu 8: - se v odstavku 2 besede "ali neobstoju predhodnega stečaja" črtajo, - se v odstavku 4 črta zadnji stavek; (8) v členu 10(3) se datum 1. januar 1990 nadomesti z datumom iz prvega pododstavka člena 2(1) te direktive; (9) za členom 10 se dodajo členi: "Člen 10a Države članice določijo sisteme kazni za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, in ukrenejo vse potrebno, da se te kazni uporabljajo. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Člen 10b Po 1. oktobru 1999 države članice kot zadosten dokaz o strokovni usposobljenosti priznajo spričevala, ki so skladna z obliko spričevala, določeno v Prilogi Ia, in jih je izdal organ ali telo, katerega v ta namen imenuje vsaka druga država članica." (10) Priloga I se nadomesti s Prilogo I k tej direktivi in doda se Priloga Ia, kakor je navedena v Prilogi II k tej direktivi. Člen 2 1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise za uskladitev s to direktivo najpozneje do 1. oktobra 1999. O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2. Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki so jo sprejele na področju, urejenem s to direktivo. Člen 3 Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Člen 4 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Luxembourgu, 1. oktobra 1998 Za Svet Predsednik C. Einem [1] UL C 95, 24.3.1997, str. 66 in UL C 324, 25.10.1997, str. 6. [2] UL C 287, 22.9.1997, str. 21. [3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. julija 1997 (UL C 286, 22.9.1997, str. 224), Skupno stališče Sveta z dne 17. marca 1998 (UL C 161, 27.5.1998, str. 12) in Odločba Evropskega parlamenta z dne 17. junija 1998 (UL C 210, 6.7.1998). [4] UL L 124, 23.5.1996, str. 1. -------------------------------------------------- PRILOGA I PRILOGA I I. SEZNAM PREDMETOV IZ ČLENA 3(4) Znanje, ki ga države članice upoštevajo ob uradnem priznavanju strokovne usposobljenosti, mora zajemati vsaj tiste predmete, ki so za cestni prevoz blaga in potnikov navedeni v nadaljnjem besedilu. V zvezi s temi predmeti morajo kandidati za opravljanje cestnega prevoza blaga in potnikov pridobiti stopnje znanja in praktičnih sposobnosti, ki so potrebne za vodenje prevoznega podjetja. Najnižja raven znanja, kot je navedena v nadaljnjem besedilu, ne sme biti nižja od stopnje 3 po strukturi usposabljanja, določeni v Prilogi k Odločbi 85/368/EGS [1], to je stopnje, dosežene z usposabljanjem med obveznim šolanjem, dopolnjenim s poklicnim in dodatnim tehničnim usposabljanjem ali s srednješolskim tehničnim usposabljanjem. A. Civilno pravo Cestni prevoz blaga in potnikov Kandidat mora zlasti: 1. poznati glavne vrste pogodb, ki se uporabljajo v cestnem prevozu, ter pravice in obveznosti, ki izhajajo iz teh pogodb; 2. biti sposoben skleniti pravno veljavno prevozno pogodbo, zlasti glede pogojev prevoza; Cestni prevoz blaga 3. biti sposoben obravnavati zahtevek naročnika za nadomestilo izgube ali škode, povzročene blagu med prevozom, ali za zamudo pri dostavi blaga, in razumeti, kako taka terjatev vpliva na njegovo pogodbeno odgovornost; 4. poznati pravila in obveznosti iz Konvencije CMR o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga; Cestni prevoz potnikov 5. biti sposoben reševati zahtevke naročnika glede nadomestila za poškodbe potnikov ali škode na njihovi prtljagi zaradi nesreče med prevozom ali glede nadomestila za zamude ter biti sposoben razumeti, kako tak zahtevek vpliva na njegovo pogodbeno odgovornost. B. Gospodarsko pravo Cestni prevoz blaga in potnikov Kandidat mora zlasti: 1. poznati pogoje in formalnosti, ki so določeni za opravljanje tega dela, splošne obveznosti, ki jih imajo prevozniki (registracija, vodenje evidence itd.) in posledice stečaja; 2. imeti primerno znanje o raznih oblikah gospodarskih družb in o pravilih o njihovem ustroju in delovanju. C. Socialna zakonodaja Cestni prevoz blaga in potnikov Kandidat mora zlasti: 1. poznati vlogo in funkcijo različnih socialnih institucij, ki se ukvarjajo s cestnim prevozom (sindikati, delavski sveti, sindikalni predstavniki, inšpektorji za delo itd.); 2. poznati obveznosti delodajalca do socialnega varstva; 3. poznati pravila, ki urejajo pogodbe o delu za različne vrste delavcev, ki so zaposleni v podjetjih za cestni prevoz (oblika pogodb, obveznosti pogodbenih strank, delovni pogoji in delovne ure, plačani dopust, plačilo za delo, kršitev pogodbe itd.); 4. poznati določbe Uredbe (EGS) št. 3820/85 [2] in Uredbe (EGS) št. 3821/85 [3] in praktične dogovore za izvajanje teh uredb. D. Davčna zakonodaja Cestni prevoz blaga in potnikov Kandidat mora poznati zlasti pravila, ki urejajo: 1. DDV na prevozne storitve; 2. davek na motorna vozila; 3. davke na določena vozila za cestni prevoz blaga, cestnine in pristojbine za uporabo infrastrukture; 4. davek na dohodek; E. Poslovno in finančno vodenje podjetja Cestni prevoz blaga in potnikov Kandidat mora zlasti: 1. poznati zakone in običajne postopke pri uporabi čekov, menic, zadolžnic, kreditnih kartic in drugih sredstev ali načinov plačila; 2. poznati različne oblike posojil (bančno posojilo, akceptni kredit, garancijski depoziti, hipoteke, zakup, najem, odkup terjatev) ter obremenitve in obveznosti, ki izhajajo iz teh posojil; 3. vedeti, kaj je bilanca stanja, kako se izdela in kako se razlaga; 4. biti sposoben brati in razlagati izkaz uspeha; 5. biti sposoben oceniti donosnost podjetja in njegov finančni položaj, zlasti na podlagi finančnih kazalcev; 6. biti sposoben pripraviti proračun; 7. poznati stroškovne elemente svojega podjetja (fiksne stroške, spremenljive stroške, obratni kapital, amortizacijo itd.) in znati izračunati stroške na vozilo, na kilometer, na vožnjo ali na tono; 8. biti sposoben izdelati organogram osebja kot celote v podjetju, in sestaviti delovne načrte itd.; 9. poznati načela trženja, oglaševanja, stikov z javnostjo, skupaj s prodajno promocijo prevoznih storitev in pripravo seznama uporabnikov prevoznih storitev, itd.; 10. poznati različne vrste zavarovanja, ki se nanašajo na cestni prevoz (odgovornostno zavarovanje, nezgodno/življenjsko zavarovanje, zavarovanje, ki ne zajema življenjskega zavarovanja in zavarovanje prtljage) in jamstva ter obveznosti, ki izhajajo iz teh zavarovanj; 11. poznati uporabo elektronskega prenosa podatkov v cestnem prometu; Cestni prevoz blaga 12. biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo fakturiranje cestnega prevoza blaga in poznati pomen in uporabo Incoterms; 13. poznati različne kategorije dodatnih vozil, njihovo vlogo, funkcije in po potrebi njihov status; Cestni prevoz potnikov 14. biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo voznine in cene v javnem in zasebnem prevozu potnikov; 15. biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo fakturiranje cestnih prevozov potnikov. F. Dostop do trga Cestni prevoz blaga in potnikov Kandidat mora zlasti: 1. poznati poslovne predpise, ki urejajo dejavnost cestnega prevoza za najem ali plačilo, najem gospodarskih vozil in sklepanje podizvajalskih pogodb, ter zlasti pravila o uradnem organiziranju dejavnosti, dovoljenju za opravljanje dejavnosti, dovoljenju za cestni prevoz v Skupnosti in zunaj nje, inšpekcijskih pregledih in sankcijah; 2. poznati pravila o ustanavljanju podjetja za cestne prevoze; 3. poznati različne dokumente, ki se zahtevajo za opravljanje cestnih prevozov, in biti sposoben uvesti kontrolne postopke za zagotovitev hrambe odobrene dokumentacije o vsakem prevozu in zlasti dokumentacije o vozilu, vozniku, blagu in prtljagi v vozilu in v prostorih podjetja; Cestni prevoz blaga 4. poznati pravila o organizaciji trga storitev cestnega prevoza blaga, o ravnanju s tovorom in o logistiki; 5. poznati obmejne formalnosti, vlogo in področje uporabe dokumentov T in karnetov TIR ter obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz njihove uporabe; Cestni prevoz potnikov 6. poznati pravila o organizaciji trga cestnega prevoza potnikov; 7. poznati pravila za uvedbo cestnega prevoza potnikov in biti sposoben sestaviti načrte prevozov. G. Tehnični standardi in vidiki poslovanja Cestni prevoz blaga in potnikov Kandidat mora zlasti: 1. poznati pravila o masah in dimenzijah vozil v državah članicah in postopke, ki jih mora upoštevati ob nenormalnih obremenitvah, ki pomenijo izjeme od teh pravil; 2. biti sposoben izbrati vozila in njihove sestavne dele (šasija, motor, prenosni mehanizem, zavorni sistem itd.) v skladu s potrebami podjetja; 3. poznati formalnosti, ki se nanašajo na homologacijo tipa, registracijo in tehnični pregled teh vozil; 4. razumeti, kakšni ukrepi so potrebni za zmanjšanje emisij hrupa in odpravljanje onesnaževanja zraka zaradi emisij izpušnih plinov motornih vozil; 5. biti sposoben sestaviti načrte rednega vzdrževanja vozil in njihove opreme; Cestni prevoz blaga 6. poznati različne vrste naprav za ravnanje s tovorom in naprav za natovarjanje (kesoni, zabojniki, palete itd.) in biti sposoben uvesti postopke in izdati navodila za nakladanje in razkladanje blaga (razporeditev teže, zlaganje, nalaganje, blokiranje in zagraditev tovora itd.); 7. poznati različne tehnike kombiniranega prevoza, kot sta oprtni prevoz in ro-ro prevoz; 8. biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu nevarnih snovi in odpadkov, zlasti tistih, ki izhajajo iz Direktive 94/55/ES [4], Direktive 96/35/ES [5] in Uredbe (EGS) št. 259/93 [6]; 9. biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu pokvarljivih živil, zlasti tistih, ki izhajajo iz Sporazuma o mednarodnem prevozu pokvarljivih živil in o posebni opremi, ki je obvezna za take prevoze (ATP); 10. biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu živih živali. H. Varnost v cestnem prometu Cestni prevoz blaga in potnikov Kandidat mora zlasti: 1. vedeti, kakšna usposobljenost se zahteva od voznikov (vozniško dovoljenje, zdravniška spričevala, potrdilo o fizični pripravljenosti itd.); 2. biti sposoben izvesti potrebne korake za zagotovitev, da vozniki spoštujejo prometna pravila, prepovedi in omejitve, ki veljajo v različnih državah članicah (omejitve hitrosti, prednost, čakalne in parkirne omejitve, uporaba luči, cestna signalizacija itd.); 3. biti sposoben sestaviti vozniška navodila za preverjanje skladnosti z varnostnimi zahtevami, ki se nanašajo na stanje vozil, njihovo opremo in tovor ter na obvezne preventivne ukrepe; 4. biti sposoben določiti postopke, ki jih je treba upoštevati ob nesreči in izvesti primerne postopke za preprečitev ponavljanja nesreč ali resnih prometnih prekrškov; Cestni prevoz potnikov 5. imeti temeljno znanje o cestnem omrežju v državah članicah. II. ORGANIZIRANJE PREVERJANJA 1. Države članice organizirajo obvezno pisno preverjanje, ki ga lahko dopolnijo z neobveznim ustnim izpitom, da ugotovijo, ali so kandidati za cestne prevoznike dosegli zahtevano raven znanja iz predmetov, navedenih v delu I, še zlasti njihovo zmožnost uporabljati instrumente in tehnike, povezane s to dejavnostjo, in izpolnjevati ustrezne izvršilne in koordinacijske dolžnosti. (a) Obvezen pisni izpit zajema dva preizkusa, in sicer: - pisna vprašanja izbirnega tipa (vsako s štirimi možnimi odgovori), vprašanja, ki zahtevajo neposredne odgovore, ali kombinacijo obeh sistemov, - pisne vaje/študije primera. Vsak preizkus traja najmanj dve uri. (b) Če je organiziran ustni izpit, lahko države članice določijo, da je uspešno opravljen pisni izpit pogoj za opravljanje ustnega izpita. 2. Če države članice organizirajo tudi ustni izpit, morajo zagotoviti, da se vsakega od treh preizkusov oceni z najmanj 25 % in največ 40 % od skupnega števila točk. Če države članice organizirajo samo pisni izpit, morajo zagotoviti, da vsak preizkus ocenijo z najmanj 40 % in največ 60 % od skupnega števila točk. 3. Kandidati morajo pri vseh preizkusih doseči povprečno najmanj 60 % skupnega števila točk, pri čemer morajo pri vsakem preizkusu doseči najmanj 50 % skupnega možnega števila točk. Država članica lahko to mejo zniža s 50 % na 40 % samo pri enem preizkusu. [1] Odločba Sveta 85/368/EGS z dne 16. julija 1985 o primerljivosti usposobljenosti, pridobljene s poklicnim usposabljanjem, med državami članicami Evropske skupnosti (UL L 199, 31.7.1985, str. 56). [2] Uredba Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju nekatere socialne zakonodaje o cestnem prevozu (UL L 370, 31.12.1985, str. 1). [3] Podpis in žig pristojnega organa ali telesa, ki izdaja spričevalo. [4] Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaje držav članic glede cestnega prevoza nevarnih snovi (UL L 319, 12.12.1994, str. 7). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 96/86/ES (UL L 335, 24.12.1996, str. 43). [5] Direktiva Sveta 96/35/ES z dne 3. junija 1996 o imenovanju in poklicni usposobljenosti svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnih snovi po cesti, železnici in celinskih vodnih poteh (UL L 145, 19.6.1996, str. 10). [6] Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov v Evropski skupnosti in pošiljk, namenjenih v Evropsko skupnost in iz nje (UL L 30, 6.12.1993, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 120/97 (UL L 22, 24.1.1997, str. 14). -------------------------------------------------- PRILOGA II PRILOGA Ia EVROPSKA SKUPNOST +++++ TIFF +++++ --------------------------------------------------