Uradni list L 204 , 21/07/1998 str. 0037 - 0048
Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 100a, 213 in 43 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2], delujoč v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe [3], (1) ker je bila Direktiva Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov [4] bistveno spremenjena; ker bi bilo treba navedeno direktivo zaradi jasnosti in smotrnosti pripraviti v obliki prečiščenega besedila; (2) ker notranji trg obsega področje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala; ker je zato prepoved količinskih omejitev pretoka blaga in ukrepov z enakim učinkom eno od temeljnih načel Skupnosti; (3) ker bi bilo treba spodbuditi neovirano delovanje notranjega trga, zagotoviti čim večjo preglednost nacionalnih pobud za uvedbo tehničnih standardov ali tehničnih predpisov; (4) ker se lahko ovire v trgovini, ki se pojavijo zaradi tehničnih predpisov v zvezi s proizvodi, dopustijo samo, kadar so potrebne za izpolnitev bistvenih zahtev in kadar je njihov cilj v javnem interesu ter so njegovo glavno zagotovilo; (5) ker je za Komisijo bistvenega pomena, da ima pred sprejetjem tehničnih določb na razpolago potrebne informacije; ker morajo zato države članice, od katerih se zahteva, da Komisiji olajšajo izpolnjevanje njenih nalog v skladu s členom 5 Pogodbe, Komisijo uradno obvestiti o svojih načrtih na področju tehničnih predpisov; (6) ker morajo biti vse države članice seznanjene s tehničnimi predpisi, ki jih načrtuje katera koli država članica; (7) ker je cilj notranjega trga oblikovati okolje, ki omogoča konkurenčnost podjetij; ker je povečano zbiranje informacij eden od načinov pomoči podjetjem, da bolje izkoristijo prednosti tega trga; ker je zato treba gospodarskim subjektom omogočiti, da ocenijo učinek nacionalnih tehničnih predpisov, ki jih predlagajo druge države članice, tako da se poskrbi za redno objavljanje naslovov uradno sporočenih osnutkov in določb, ki zadevajo zaupnost takih osnutkov; (8) ker je zaradi pravne varnosti primerno, da države članice javno objavijo, da je sprejeti nacionalni tehnični predpis v skladu s formalnostmi, določenimi v tej direktivi; (9) ker, kolikor zadeva tehnične predpise za izdelke, ukrepi, katerih namen je zagotoviti primerno delovanje ali stalen razvoj trga, vključujejo večjo preglednost nacionalnih namer ter širjenje meril in pogojev za ocenjevanje potencialnega učinka, ki ga imajo predlagani tehnični predpisi na trg; (10) ker je zato treba oceniti vse določbe v zvezi s proizvodom in upoštevati razvoj nacionalnih postopkov za urejanje proizvodov; (11) ker lahko predpisi, ki niso tehnične specifikacije in so v zvezi z življenjskim ciklom proizvoda, potem ko je ta dan v promet, vplivajo na prosti pretok tega proizvoda ali ustvarijo ovire za pravilno delovanje notranjega trga; (12) ker je treba razjasniti pojem dejanskih tehničnih predpisov; ker zlasti določbe, pri katerih se državni organi sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali s katerimi spodbujajo njihovo upoštevanje, in določbe, ki se nanašajo na proizvode, pri katerih zaradi javnega interesa sodelujejo državni organi, dajejo takim zahtevam ali specifikacijam bolj zavezujočo naravo, kakor bi jo imele same po sebi; (13) ker je treba Komisiji in državam članicam dati na voljo dovolj časa, da predlagajo spremembe za načrtovani ukrep, da bi odstranile ali zmanjšale kakršne koli ovire, ki bi jih ta ukrep lahko pomenil za prosti pretok blaga; (14) ker mora zadevna država članica upoštevati te spremembe pri oblikovanju končnega besedila predvidenega ukrepa; (15) ker notranji trg sam po sebi pomeni, da Komisija, zlasti kadar države članice ne morejo uresničevati načela medsebojnega priznavanja, sprejme zavezujoče pravne akte Skupnosti ali predlaga njihovo uzakonitev; ker je določeno posebno obdobje začasnega mirovanja zaradi preprečevanja škodljivega vpliva uvajanja nacionalnih ukrepov Sveta ali Komisije na sprejetje zavezujočih pravnih aktov Skupnosti na istem področju; (16) ker mora zadevna država članica v skladu s splošnimi določbami, določenimi v členu 5 Pogodbe, izvajanje načrtovanega ukrepa odložiti za toliko časa, da se lahko opravi skupni pregled predlaganih sprememb ali pripravi predlog zavezujočega pravnega akta Sveta ali sprejme zavezujoči pravni akt Komisije; ker se je izkazalo, da so roki, določeni v dogovoru zastopnikov vlad držav članic na srečanju v okviru Sveta 28. maja 1969, ki določa obdobje mirovanja in priglasitev Komisiji [5], kakor je spremenjen z dogovorom z dne 5. marca 1973 [6], neustrezni v zadevnih primerih in bi jih bilo treba ustrezno podaljšati; (17) ker postopek v zvezi z dogovorom o obdobju mirovanja in priglasitve Komisiji, ki ga vsebuje zgoraj navedeni dogovor z dne 28. maja 1969, še vedno velja za proizvode, ki niso zajeti v tej direktivi; (18) ker zato, da bi se Svetu olajšalo sprejetje ukrepov Skupnosti, države članice ne bi smele sprejeti tehničnih predpisov, potem ko Svet sprejme skupno stališče o predlogu Komisije v zvezi s tem področjem; (19) ker imajo lahko nacionalni tehnični standardi v praksi enak učinek na prosti pretok blaga kakor tehnični predpisi; (20) ker se zato zdi potrebno obvestiti Komisijo o osnutkih standardov po podobnih pogojih, ki veljajo za tehnične predpise; ker lahko Komisija v skladu s členom 213 Pogodbe v okviru omejitev in po pogojih, ki jih določi Svet v skladu z določbami Pogodbe, zbere kakršne koli informacije in opravi kakršne koli preglede, potrebne za opravljanje nalog, ki so ji zaupane; (21) ker je tudi potrebno, da so države članice in organi za standardizacijo obveščeni o standardih, ki jih načrtujejo organi za standardizacijo v drugih državah članicah; (22) ker je sistematično uradno obvestilo potrebno samo pri novih predmetih standardizacije in če obravnavanje teh predmetov na nacionalni ravni lahko povzroči razlike v nacionalnih standardih, ki bi zato lahko motile delovanje trga; ker je vsako nadaljnje uradno obveščanje ali sporočanje o poteku dejavnosti države odvisno od zanimanja, ki ga za take dejavnosti pokažejo tisti, ki so že obveščeni o tem novem predmetu; (23) ker mora biti Komisiji omogočeno, da lahko zahteva obveščanje o celotnih ali le delu nacionalnih standardizacijskih programov, da bi lahko pregledala razvoj standardizacijske dejavnosti zlasti v gospodarskih dejavnostih; (24) ker morajo zadevne strani organizirati evropski standardizacijski sistem na podlagi skladnosti, preglednosti, odprtosti, soglasnosti, neodvisnosti posebnih interesov, učinkovitosti in odločanja, ki temelji na nacionalnem zastopstvu; (25) ker mora delovanje standardizacije v Skupnosti temeljiti na temeljnih pravicah nacionalnih standardizacijskih organov, kakor so možnost dostopa do osnutkov standardov, obveščenost o ukrepih, sprejetih kot odgovor na predložene pripombe, seznanjenost z aktivnostmi nacionalne standardizacije ali zahtevanje priprave evropskih standardov, ki bi nadomestili nacionalne standarde; ker je naloga držav članic sprejeti ustrezne ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti, da bi zagotovile, da njihovi organi za standardizacijo upoštevajo te pravice; (26) ker je treba določbe v zvezi z dogovori o mirovanju, ki veljajo za nacionalne organe za standardizacijo med pripravo evropskega standarda, uskladiti z ustreznimi določbami, ki jih sprejmejo organi za standardizacijo v okviru evropskih standardizacijskih organov; (27) ker je treba ustanoviti stalni odbor, katerega člane imenujejo države članice in katerega naloga je pomagati Komisiji, da pregleda osnutke nacionalnih standardov, in sodelovati z njo pri zmanjševanju kakršnih koli škodljivih učinkov, ki bi jih ti standardi lahko imeli na prosti pretok blaga; (28) ker bi se bilo treba posvetovati s stalnim odborom o osnutkih zahtev za standardizacijo, navedenih v tej direktivi; (29) ker ta direktiva ne sme vplivati na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, navedenih v delu B Priloge III, SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 V tej direktivi naslednji izrazi pomenijo: 1. "proizvod" je kateri koli industrijsko izdelan proizvod in kateri koli kmetijski proizvod, vključno z ribjimi proizvodi; 2. "tehnična specifikacija" je v dokumentu vsebovana specifikacija, ki določa zahtevane lastnosti proizvoda, kakor so stopnja kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi postopki, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti. Izraz "tehnična specifikacija" vključuje tudi proizvodne metode in postopke, ki se uporabljajo pri kmetijskih proizvodih, kakor je navedeno v členu 38(1) Pogodbe, proizvode za prehrano ljudi in živali ter zdravila, kakor je določeno v členu 1 Direktive 65/65/EGS [7], pa tudi proizvodne metode in postopke v zvezi z drugimi proizvodi, kadar ti vplivajo na njihove značilnosti; 3. "druge zahteve" je zahteva za proizvode, ki ni tehnična specifikacija in ki se nanaša na proizvod zaradi varovanja zlasti potrošnikov ali okolja ter vpliva na njegov življenjski cikel, potem ko je bil dan v promet, kakor so pogoji uporabe, predelave, vnovične uporabe ali odlaganja, kadar lahko taki pogoji znatno vplivajo na sestavo ali značilnost proizvoda ali na njegovo trženje; 4. "standard" je tehnična specifikacija za večkratno ali trajno uporabo, ki jo je odobril priznan standardizacijski organ, katere izpolnjevanje ni obvezno in sodi v eno od naslednjih kategorij: - mednarodni standard: standard, ki ga sprejme mednarodna standardizacijska organizacija in je na voljo javnosti, - evropski standard: standard, ki ga sprejme evropski standardizacijski organ in je na voljo javnosti, - nacionalni standard: standard, ki ga sprejme nacionalni standardizacijski organ in je na voljo javnosti; 5. "standardizacijski program" je delovni program priznanega standardizacijskega organa, v katerem so navedeni predmeti standardizacije, ki trenutno poteka; 6. "osnutek standarda" je dokument, ki vsebuje besedilo tehničnih specifikacij o nekem predmetu in se preučuje za sprejetje v skladu z državnim standardnim postopkom tak, kakršen je nastal po pripravah in bil razposlan v javnost, da le-ta da svoje pripombe ali ga pregleda; 7. "evropski standardizacijski organ" je organ, naveden v Prilogi I; 8. "nacionalni standardizacijski organ" je organ, naveden v Prilogi II; 9. "tehnični predpis" so tehnične specifikacije in drugi predpisi, vključno z ustreznimi upravnimi predpisi, katerih upoštevanje je de jure ali de facto obvezno pri trženju ali uporabi v državi članici ali na njenem večjem delu, pa tudi zakoni in drugi predpisi držav članic, ki prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo izdelka, razen tistih, ki so določeni v členu 10. De facto tehnični predpisi vključujejo: - zakone in druge predpise države članice, ki se nanašajo na tehnične specifikacije ali druge zahteve oziroma na strokovne kodekse ali kodekse ravnanja, ki se ponovno sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve in katerih izpolnjevanje ustvari domnevo o skladnosti z zahtevami, ki jih nalagajo zgoraj navedeni zakoni in drugi predpisi, - prostovoljne dogovore, katerih pogodbena stran je državni organ in ki v javnem interesu določajo skladnost s tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami, razen specifikacij v razpisih za javna naročila, - tehnične specifikacije ali druge zahteve, povezane z davčnimi ali finančnimi ukrepi, ki s spodbujanjem izpolnjevanja takih tehničnih specifikacij ali drugih zahtev vplivajo na porabo proizvodov; tehnične specifikacije ali druge zahteve, povezane z nacionalnimi sistemi socialnega zavarovanja, so izključene. Sem spadajo tehnični predpisi, ki so jih sprejeli organi, imenovani s strani držav članic in bodo na seznamu, ki ga bo sestavila Komisija do 1. julija 1995 v okviru odbora, navedenega v členu 5. Enak postopek se uporabi za spremembo tega seznama; 10. "osnutek tehničnega predpisa" je besedilo tehnične specifikacije ali drugih predpisov, vključno z upravnimi predpisi, ki je sestavljeno zato, da se zakonsko uredi ali da je dokončno zakonsko urejeno kot tehnični predpis, pri čemer je besedilo v pripravljalni fazi, ko so mogoče še precejšne spremembe. Ta direktiva ne velja za ukrepe, za katere države članice menijo, da so potrebni v okviru Pogodbe za varovanje oseb, zlasti delavcev, pri uporabi izdelkov, če taki ukrepi ne vplivajo na izdelke. Člen 2 1. Komisijo in standardizacijske organe, navedene v prilogah I in II, je treba obvestiti o novih predmetih, za katere so se odločili nacionalni organi, navedeni v Prilogi II, ob njihovi vključitvi v svoje standardizacijske programe za pripravo ali spremembo standarda, razen če gre za istoveten ali enakovreden prenos mednarodnega ali evropskega standarda. 2. Informacija, navedena v odstavku 1, zlasti navede, ali bo zadevni standard: - prenos mednarodnega standarda, ki ni enakovreden, - nov nacionalni standard, - spremenil nacionalni standard. Po posvetu z odborom iz člena 5 lahko Komisija sestavi pravila za celotno predstavitev teh informacij ter načrt in merila, ki urejajo predstavitev teh informacij, da bi olajšala svoje vrednotenje. 3. Komisija lahko zahteva prenos dela ali vseh programov standardov. Te informacije da na razpolago državam članicam v obliki, ki omogoča vrednotenje in primerjavo različnih programov. 4. Kadar je primerno, Komisija spremeni Prilogo II na podlagi obvestil držav članic. 5. Svet na podlagi predloga Komisije odloča o kakršni koli spremembi Priloge I. Člen 3 Standardizacijskim organom, navedenim v prilogah I in II, in Komisiji se na željo pošljejo vsi osnutki standardov; zadevni organ jih bo sproti obveščal o ukrepih, sprejetih v zvezi z vsemi njihovimi pripombami o osnutkih. Člen 4 1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da njihovi standardizacijski organi: - sporočijo informacije v skladu s členoma 2 in 3, - objavijo osnutke standardov tako, da lahko pošljejo svoje pripombe tudi stranke s sedežem v drugih državah članicah, - podelijo drugim organom, navedenim v Prilogi II, pravico, da se pasivno ali aktivno (tako da pošljejo opazovalca) vključijo v načrtovane dejavnosti, - ne nasprotujejo, da se o predmetu standardizacije v njihovem delovnem načrtu razpravlja na evropski ravni v skladu s pravili, ki jih določijo evropski standardizacijski organi, in ne sprejmejo nobenih ukrepov, ki bi lahko vplivali na odločitev v zvezi s tem. 2. Države članice se vzdržijo kakršnega koli priznavanja, odobritve ali sklicevanja na nacionalni standard, ki je sprejet v nasprotju s členoma 2 in 3 in odstavkom 1 tega člena. Člen 5 Ustanovi se stalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki, ki jih imenujejo države članice. Stalni odbor lahko zaprosi za pomoč strokovnjake ali svetovalce. Predseduje mu predstavnik Komisije. Odbor pripravi svoj poslovnik. Člen 6 1. Odbor se mora sestati s predstavniki standardizacijskih organov, ki so navedeni v prilogah I in II, najmanj dvakrat na leto. 2. Komisija predloži odboru poročilo o izvajanju in uporabi postopkov, določenih v tej direktivi, ter predstavi predloge za odpravo obstoječih ali pričakovanih ovir v trgovini. 3. Odbor izrazi svoje mnenje o sporočilih in predlogih, navedenih v odstavku 2, in lahko v zvezi s tem predlaga zlasti, da Komisija: - od evropskih standardizacijskih organov zahteva, da v danem roku pripravijo evropski standard, - v izognitev nastanka ovir v trgovini po potrebi zagotovi, da se o ustreznih ukrepih najprej odločijo zadevne države članice, - sprejme vse potrebne ukrepe, - določi področja, na katerih se uskladitev zdi potrebna, in se po potrebi loti ustrezne uskladitve na danem področju. 4. Odbor se mora posvetovati s Komisijo: (a) pred kakršno koli spremembo seznamov v prilogah I in II (člen 2(1)); (b) pri sestavljanju pravil za celotno predstavitev informacij ter načrtov in meril za predstavitev programov standardov (člen 2(2)); (c) pri odločanju o dejanskem sistemu, po katerem se opravlja izmenjava informacij, določena v tej direktivi, kakor tudi pri njegovih morebitnih spremembah; (d) pri pregledovanju delovanja sistema, določenega v tej direktivi; (e) ob zahtevah standardizacijskim organom, navedenim v prvi alinei odstavka 3. 5. Komisija se lahko posvetuje z odborom o vsakem predhodnem osnutku tehničnega predpisa, ki ga prejme Komisija. 6. Kakršno koli vprašanje v zvezi z izvajanjem te direktive se lahko predloži odboru na željo njegovega predsednika ali države članice. 7. Postopki odbora in podatki, ki se mu predložijo, so zaupni. Vendar pa se lahko odbor in državni organi, da bi dobili strokovno mnenje, posvetujejo s fizičnimi ali pravnimi osebami, vključno z osebami v zasebnem sektorju, če so sprejeti potrebni varnostni ukrepi. Člen 7 1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da med pripravo evropskega standarda, navedenega v prvi alinei člena 6(3), ali po njegovi odobritvi njihovi standardizacijski organi ne sprejmejo nobenega ukrepa, ki bi lahko vplival na načrtovano uskladitev, in zlasti, da na zadevnem področju ne objavijo novega ali revidiranega nacionalnega standarda, ki ni popolnoma usklajen s sedanjim evropskim standardom. 2. Odstavek 1 ne velja za dejavnost standardizacijskih organov, ki je začeta na zahtevo državnih organov, da se sestavijo tehnične specifikacije ali standard za določene proizvode zaradi tehničnega predpisa za take proizvode. Države članice sporočijo Komisiji vse take zahteve, ki so navedene v prejšnjem pododstavku, kot osnutke tehničnih predpisov v skladu s členom 8(1) in navedejo razloge za njihovo uzakonitev. Člen 8 1. Države članice v skladu s členom 10 takoj sporočijo Komisiji vsak osnutek tehničnega predpisa, razen kadar gre le za prenos celotnega besedila mednarodnega ali evropskega standarda, ko zadostujejo podatki v zvezi z ustreznim standardom. Komisiji navedejo tudi razloge, na podlagi katerih je uzakonitev takega tehničnega predpisa potrebna, če ti niso že jasno razvidni v osnutku. Kadar je primerno in če še ni poslano s predhodnim sporočilom, države članice hkrati sporočijo besedilo temeljnih zakonskih in drugih predpisov, ki jih predvsem in neposredno zadeva, če je poznavanje takega besedila potrebno, da bi se ugotovile posledice osnutka tehničnega predpisa. Države članice ponovno sporočijo osnutek po zgoraj navedenih pogojih, če ga spremenijo tako, da znatno spremenijo njegovo področje uporabe, skrajšajo prvotno predvidene roke za izvajanje, dodajajo specifikacije ali zahteve ali poostrijo sedanje specifikacije in zahteve. Kadar je namen osnutka zlasti omejiti trženje ali uporabo kemijske snovi, pripravka ali proizvoda zaradi zdravja ljudi ali varstva potrošnikov ali okolja, države članice pošljejo tudi povzetek vseh ustreznih podatkov o tej snovi, pripravku ali izdelku in o znanih in razpoložljivih nadomestkih ali sklicevanja nanje, kadar so taki podatki na voljo, ter sporočijo pričakovani učinek ukrepa na zdravje ljudi in varstvo potrošnikov in okolja skupaj z analizo nevarnosti, primerno opravljeno v skladu s splošnimi načeli ocenjevanja nevarnosti kemičnih snovi, kakor je navedeno v členu 10(4) Uredbe (EGS) št. 793/93 [8] za obstoječe snovi ali v členu 3(2) Direktive 67/548/EGS [9] za novo snov. Komisija nemudoma uradno obvesti druge države članice o osnutku in vseh dokumentih, ki jih je prejela; da bi pridobila mnenje, lahko ta osnutek predloži tudi odboru iz člena 5 in, kadar je primerno, odboru, pristojnemu za to področje. V zvezi s tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami, navedenimi v tretji alinei drugega pododstavka člena 1(9), lahko podrobne pripombe ali mnenja Komisije ali držav članic zadevajo le vidike, ki bi lahko ovirali trgovino, ne pa proračunskih ali finančnih vidikov ukrepa. 2. Komisija in države članice lahko pošljejo pripombe državi članici, ki je poslala osnutek tehničnega predpisa. Slednja te pripombe čim bolj upošteva pri poznejši pripravi tehničnega predpisa. 3. Države članice brez odloga sporočijo Komisiji dokončno besedilo tehničnega predpisa. 4. Informacije, ki se predložijo v skladu s tem členom, niso zaupne, razen če tako željo izrazi priglasitvena država članica. Za vsako tako željo je treba navesti razloge. V takih primerih lahko odbor iz člena 5 in državni organi zaprosijo za strokovni nasvet fizičnih ali pravnih oseb v zasebnem sektorju, če so sprejeti potrebni varnostni ukrepi. 5. Kadar osnutki tehničnih predpisov sestavljajo del ukrepov, ki jih je treba sporočiti Komisiji v fazi osnutka, na podlagi drugega obvezujočega akta Skupnosti, lahko države članice to storijo v skladu z odstavkom 1 tega drugega pravnega akta, če formalno navedejo, da je navedeno sporočilo tudi sporočilo za namene te direktive. Če se v skladu s to direktivo Komisija ne odzove na osnutek tehničnega predpisa, to ne posega v nobeno odločbo, ki bi lahko bila sprejeta v skladu z drugimi pravnimi akti Skupnosti. Člen 9 1. Države članice preložijo sprejetje osnutka tehničnega predpisa za tri mesece od dneva, ko Komisija prejme sporočilo, navedeno v členu 8(1). 2. Države članice odložijo: - sprejetje osnutka tehničnega predpisa v obliki prostovoljnega dogovora v skladu z drugo alineo člena 1(9) za štiri mesece, - sprejetje kakršnega koli drugega osnutka tehničnega predpisa brez poseganja v odstavke 3, 4 in 5 za šest mesecev, od dneva, ko Komisija prejme sporočilo, navedeno v členu 8(1), če Komisija ali druga država članica v treh mesecih po zgoraj navedenem dnevu pošlje podrobno mnenje, da bi se lahko zaradi predvidenega ukrepa pojavile ovire za prosti pretok blaga v notranjem trgu. Zadevna država članica sporoči Komisiji, kakšen ukrep predlaga v zvezi z zgoraj navedenimi mnenji. Komisija da pripombe k tem predlogom. 3. Države članice odložijo sprejetje osnutka tehničnih predpisov za 12 mesecev od dneva, ko Komisija sprejme sporočilo, navedeno v členu 8(1), če v treh mesecih po zgoraj navedenem dnevu Komisija izjavi, da namerava predlagati ali sprejeti direktivo, uredbo ali odločbo v zvezi s to zadevo v skladu s členom 189 Pogodbe. 4. Države članice odložijo sprejetje osnutka tehničnega predpisa za 12 mesecev od dneva, ko Komisija sprejme sporočilo, navedeno v členu 8(1), če v treh mesecih po zgoraj navedenem dnevu Komisija izjavi, da je ugotovila, da se osnutek tehničnega predpisa nanaša na področje, ki je obravnavano v predlogu za direktivo, uredbo ali odločbo, predstavljeno Svetu skladno s členom 189 Pogodbe. 5. Če Svet sprejme skupno stališče med obdobjem mirovanja, ki je navedeno v odstavkih 3 in 4, se to obdobje v skladu z odstavkom 6 podaljša na 18 mesecev. 6. Obveznosti, navedene v odstavkih 3, 4 in 5, prenehajo: - kadar Komisija obvesti države članice, da ne namerava več predlagati ali sprejeti zavezujočega akta Skupnosti, - kadar Komisija obvesti države članice o preklicu svojega osnutka ali predloga, - kadar Komisija ali Svet sprejme zavezujoči akt Skupnosti. 7. Odstavki 1 do 5 ne veljajo, kadar mora država članica zaradi nujnih razlogov, ki se pojavijo zaradi resnih in nepredvidljivih okoliščin v zvezi z varovanjem zdravja ali varnostjo ljudi, varovanjem živali ali zaščito rastlin, pripraviti tehnične predpise v zelo kratkem času, da bi jih lahko takoj uveljavila in uvedla, pri čemer niso mogoči nikakršni posveti. Država članica v sporočilu, navedenem v členu 8, navede razloge za nujnost sprejetih ukrepov. Komisija čim prej predstavi svoja stališča o sporočilu. Kadar se ta postopek uporabi neupravičeno, Komisija sprejme ustrezne ukrepe. Komisija redno obvešča Evropski parlament. Člen 10 1. Člena 8 in 9 ne veljata za zakone in druge predpise držav članic ali prostovoljne dogovore, s katerimi države članice: - upoštevajo zavezujoče akte Skupnosti, katerih posledica je sprejetje tehničnih specifikacij, - izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, katerih posledica je sprejetje skupnih tehničnih specifikacij v Skupnosti, - se sklicujejo na zaščitne klavzule, določene v zavezujočih aktih Skupnosti, - uveljavljajo člen 8(1) Direktive 92/59/EGS [10], - se omejujejo na izvajanje sodbe Sodišča Evropskih skupnosti, - se omejujejo na spreminjanje tehničnega predpisa v smislu člena 1(9) te direktive v skladu z zahtevo Komisije, da bi odpravile ovire pri trgovanju. 2. Člen 9 ne velja za zakone in druge predpise držav članic, ki prepovedujejo proizvodnjo, če ne ovirajo prostega pretoka izdelkov. 3. Člen 9(3) do (6) ne velja za prostovoljne dogovore, navedene v drugi alinei člena 1(9). 4. Člen 9 ne velja za tehnične specifikacije ali druge zahteve, navedene v tretji alinei člena 1(9). Člen 11 Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru o rezultatih uveljavitve te direktive. Seznam predmetov standardizacije, zaupanih evropskim standardizacijskim organizacijam v skladu s to direktivo, in statistični podatki o prejetih uradnih obvestilih se objavijo vsako leto v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Člen 12 Države članice se v sprejetem tehničnem predpisu sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njeni uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Člen 13 1. Direktive in odločbe, navedene v delu A Priloge III, se s tem razveljavijo ne glede na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos navedenih direktiv iz dela B Priloge III. 2. Sklicevanja na razveljavljene direktive in odločbe se razlagajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo, prikazano v Prilogi IV. Člen 14 Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Člen 15 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Luxembourgu, 22. junija 1998 Za Evropski parlament Predsednik J. M. Gil-Rrobles Za Svet Predsednik J. Cunningham [1] UL C 78, 12.3.1997, str. 4. [2] UL C 133, 28.4.1997, str. 5. [3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 1997 (UL C 304, 6.10.1997, str. 79), Skupno stališče Sveta z dne 23. februarja 1998 (UL C 110, 8.4.1998, str. 1) in Odločba Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 1998 (UL C 152, 18.5.1998). Odločba Sveta z dne 28. maja 1998. [4] UL L 109, 26.4.1983, str. 8. Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 96/139/ES (UL L 32, 10.2.1996, str. 31). [5] UL C 76, 17.6.1969, str. 9. [6] UL C 9, 15.3.1973, str. 3. [7] Direktiva Sveta 65/65/EGS z dne 26. januarja 1965 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z zdravili (UL 22, 9.2.1965, str. 369/65). Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo 93/39/EGS (UL L 214, 24.8.1993, str. 22). [8] Uredba Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o ocenjevanju in nadzoru nevarnosti obstoječih snovi (UL L 84, 5.4.1993, str. 1). [9] Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L 196, 16.8.1967, str. 1). Direktiva, kakor je spremenjena z Direktivo 92/32/EGS (UL L 154, 5.6.1992, str. 1). [10] Direktiva Sveta 92/59/EGS z dne 29. junija 1992 o splošni varnosti izdelkov (UL L 228, 11.8.1992, str. 24). -------------------------------------------------- PRILOGA I EVROPSKI STANDARDIZACIJSKI ORGANI CEN Evropski odbor za standardizacijo Cenelec Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki ETSI Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde -------------------------------------------------- PRILOGA II NACIONALNI STANDARDIZACIJSKI ORGANI 1. BELGIJA IBN/BIN Institut belge de normalisation Belgisch Instituut voor Normalisatie CEB/BEC Comité électrotechnique belge Belgisch Elektrotechnisch Comité 2. DANSKA DS Dansk Standard NTA Telestyrelsen, National Telecom Agency 3. NEMČIJA DIN Deutsches Institut für Normung e.V. DKE Deutsche Elektrotechnische Kommission im DIN und VDE 4. GRČIJA EΛOT Eλληνıχóς Οργανισμός Τυποποίηοης 5. ŠPANIJA AENOR Asociación Española de Normalización y Certificación 6. FRANCIJA AFNOR Association française de normalisation UTE Union technique de l’électricité – Bureau de normalisation auprès de l’AFNOR 7. IRSKA NSAI National Standards Authority of Ireland ETCI Electrotechnical Council of Ireland 8. ITALIJA UNI [1] Ente nazionale italiano di unificazione CEI [2] Comitato elettrotecnico italiano 9. LUKSEMBURG ITM Inspection du travail et des mines SEE Service de l’énergie de l’État 10. NIZOZEMSKA NNI Nederlands Normalisatie-instituut NEC Nederlands Elektrotechnisch Comité 11. AVSTRIJA ON Österreichisches Normungsinstitut ÖVE Österreichischer Verband für Elektrotechnik 12. PORTUGALSKA IPQ Instituto Português da Qualidade 13. VELIKA BRITANIJA BSI British Standards Institution BEC British Electrotechnical Committee 14. FINSKA SFS Suomen Standardisoimisliitto SFS ry Finlands Standardiseringsförbund SFS rf THK/TFC Telehallintokeskus Teleförvaltningscentralen SESKO Suomen Sähköteknillinen Standardisoimisyhdistys SESKO ry Finlands Elektrotekniska Standardiseringsförening SESKO rf 15. ŠVEDSKA SIS Standardiseringen i Sverige SEK Svenska elektriska kommissionen ITS Informationstekniska standardiseringen [1] UNI in CEI v sodelovanju z Instituto superiore delle Poste e telecommunicazioni in Ministrstvom za gospodarstvo sta delo v okviru ETSI dodelila CONCIT, Comitato nazionale di coordinamento per le tecnologie dell’informazione. [2] UNI in CEI v sodelovanju z Instituto superiore delle Poste e telecommunicazioni in Ministrstvom za gospodarstvo sta delo v okviru ETSI dodelila CONCIT, Comitato nazionale di coordinamento per le tecnologie dell’informazione. -------------------------------------------------- PRILOGA III DEL A Razveljavljene direktive in odločbe (navedene v členu 13) Direktiva 83/189/EGS in njene naslednje spremembe Direktiva Sveta 88/182/EGS Odločba Komisije 90/230/EGS Odločba Komisije 92/400/EGS Direktiva 94/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta Odločba Komisije 96/139/ES DEL B Seznam skrajnih rokov za prenos v nacionalno zakonodajo (navedeno v členu 13) Direktiva | Rok za prenos | 83/189/EGS (UL L 109, 26.4.1983, str. 8) | 31. 3. 1984 | 88/182/EGS (UL L 81, 26.3.1988, str. 75) | 1. 1. 1989 | 94/10/ES (UL L 100, 19.4.1994, str. 30) | 1. 7. 1995 | -------------------------------------------------- PRILOGA IV KORELACIJSKA TABELA Direktiva 83/189/EGS | Ta direktiva | člen 1 | člen 1 | člen 2 | člen 2 | člen 3 | člen 3 | člen 4 | člen 4 | člen 5 | člen 5 | člen 6 | člen 6 | člen 7 | člen 7 | člen 8 | člen 8 | člen 9 | člen 9 | člen 10 | člen 10 | člen 11 | člen 11 | člen 12 | člen 12 | — | člen 13 | — | člen 14 | — | člen 15 | Priloga I | Priloga I | Priloga II | Priloga II | — | Priloga III | — | Priloga IV | --------------------------------------------------