31994L0046



Uradni list L 268 , 19/10/1994 str. 0015 - 0021
finska posebna izdaja: poglavje 8 zvezek 2 str. 0063
švedska posebna izdaja: poglavje 8 zvezek 2 str. 0063


Direktiva Komisije 94/46/ES

z dne 13. oktobra 1994

o spremembi Direktive 88/301/EGS in Direktive 90/388/EGS, zlasti v zvezi s satelitskimi komunikacijami

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 90(3) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija je v Zeleni knjigi o skupnem pristopu na področju satelitskih komunikacij v Evropski skupnosti, ki jo je sprejela novembra 1990, podrobno opisala glavne spremembe v regulativnem okviru, potrebne za izkoriščanje zmogljivosti tega komunikacijskega sredstva. V tej zeleni knjigi o satelitskih komunikacijah se med drugim zahteva popolna liberalizacija sektorjev za satelitske storitve in opremo, vključno z odpravo vseh izključnih ali posebnih pravic na tem področju, pri čemer se upoštevajo postopki za izdajo licenc, zahteva pa se tudi prost (neomejen) dostop do kapacitete vesoljskega segmenta.

(2) Svet je v resoluciji z dne 19. decembra 1991 o razvoju skupnega trga za satelitske komunikacijske storitve in opremo [1] v celoti podprl stališča iz zelene knjige Komisije o satelitskih komunikacijah in ocenil kot glavne cilje: uskladitev in liberalizacijo trga za ustrezne satelitske zemeljske postaje, vključno, kjer je primerno, z odpravo izključnih ali posebnih pravic na tem področju, zlasti ob upoštevanju pogojev, ki so potrebni za uskladitev z bistvenimi zahtevami.

(3) Evropski parlament v svoji resoluciji o razvoju skupnega trga za satelitske komunikacijske storitve in opremo [2] poziva Komisijo, naj sprejme potrebno zakonodajo za oblikovanje okvira, s katerim bi se omogočila odprava obstoječih ovir in razvoj novih dejavnosti na področju satelitskih komunikacij, pri tem pa poudarja potrebo po usklajevanju in liberalizaciji trgov satelitske opreme in storitev.

(4) Mnoge države članice so nekatere satelitske komunikacijske storitve že odprle za konkurenco in uvedle programe za izdajo licenc. Vendar podeljevanje licenc v nekaterih državah članicah še vedno ne poteka po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije ali pa je, kadar gre za operaterje, ki konkurirajo telekomunikacijskim organizacijam, predmet tehničnih omejitev, kot je prepoved priključitve njihove opreme za obratovanje v komutiranem omrežju, ki ga upravljajo telekomunikacijske organizacije. Druge države članice so ohranile izključne pravice, odobrene nacionalnim javnim podjetjem.

(5) Direktiva Komisije 88/301/EGS z dne 16. maja 1988 o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo [3], kakor je bila spremenjena s Sporazumom o evropskem gospodarskem prostoru, predvideva odpravljanje posebnih ali izključnih pravic pri uvozu, trženju, priključitvi, spuščanju v obratovanje in vzdrževanju telekomunikacijske terminalske opreme. Ne zajema vseh vrst opreme satelitskih zemeljskih postaj.

(6) Sodišče Evropskih skupnosti je v svoji sodbi v sodnem primeru C-202/88 Francija proti Komisiji [4] potrdilo Direktivo Komisije 88/301/EGS. Vendar je bila direktiva v primerih, povezanih s posebnimi pravicami, razglašena za neveljavno z utemeljitvijo, da niti v določbah direktive niti v njeni preambuli ni opredeljeno, katere pravice so dejansko vključene in v kolikšnem obsegu je veljavnost takih pravic v nasprotju z različnimi določbami Pogodbe. V zvezi z uvažanjem, trženjem, priključitvijo, spuščanjem v obratovanje in vzdrževanjem telekomunikacijske opreme so posebne pravice v praksi pravice, ki jih država članica odobri omejenemu številu podjetij s katerim koli zakonom ali drugim predpisom, s katerim v danem geografskem območju

- drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije omeji število takih podjetij na dve ali več podjetij, ali

- drugače kakor po takih merilih določi več konkurenčnih podjetij, ali

- drugače kakor po takih merilih enemu ali več podjetjem dodeli prednosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki znatno zmanjšajo možnost katerega koli drugega podjetja, da bi se vključilo v katere koli prej navedene dejavnosti v istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji.

Ta opredelitev ne posega v uporabo člena 92 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(7) Obstoj izključnih pravic povzroča omejevanje prostega pretoka take opreme bodisi pri uvozu in trženju telekomunikacijske opreme (vključno s satelitsko opremo), ker se nekateri proizvodi ne tržijo, bodisi pri priključitvi, spuščanju v obratovanje ali vzdrževanju, ker ob upoštevanju značilnosti trga, zlasti pa raznolikosti in tehnične narave proizvodov, monopol nima spodbude, niti da bi te storitve zagotavljal za proizvode, ki jih ni tržil ali uvažal, niti da bi svoje cene prilagodil stroškom, saj ne grozi konkurenca novih udeležencev na trgu. Ob upoštevanju dejstva, da je za večino trgov opreme značilna velika izbira telekomunikacijske opreme, in pričakovanega razvoja trgov, na katerih je do zdaj bilo le omejeno število proizvajalcev, ima vsaka posebna pravica, ki neposredno ali posredno – na primer če ne zagotavlja odprtega in nediskriminacijskega postopka izdaje dovoljenja – omejuje število podjetij, pooblaščenih za uvoz, trženje, priključitev, spuščanje v obratovanje in vzdrževanje take opreme, verjetno enak učinek kakor odobritev izključnih pravic.

Take izključne ali posebne pravice pomenijo ukrepe z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, nezdružljive s členom 30 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Nobena posebna značilnost satelitskih zemeljskih postaj ali trga za njihovo prodajo ali vzdrževanje ne more biti razlog za drugačno zakonsko obravnavo teh postaj, kot velja za telekomunikacijsko terminalsko opremo. Torej je treba odpraviti vse veljavne izključne pravice pri uvažanju, trženju, priključitvi, spuščanju v obratovanje in vzdrževanju opreme satelitskih zemeljskih postaj in tudi pravice s primerljivim učinkom – to pomeni vse posebne pravice, razen tistih, ki se enemu ali več podjetjem dodelijo v obliki prednosti z zakoni ali drugimi predpisi in omejujejo samo možnost drugih podjetij, da bi se vključila v eno od prej navedenih dejavnosti v istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji.

(8) Oprema satelitskih zemeljskih postaj mora izpolnjevati bistvene zahteve, usklajene z Direktivo Sveta 93/97/EGS [5], zlasti v zvezi z učinkovito uporabo frekvenc. Delno se bo lahko uporaba teh bistvenih zahtev preverjala z licencami, dodeljenimi za opravljanje zadevnih storitev. Bistvene zahteve se lahko uskladijo predvsem s sprejetjem enotnih tehničnih predpisov in usklajevanjem pogojev iz licenc. Države članice bodo morale prilagoditi svoje predpise, tudi kadar ti pogoji ne bodo usklajeni. V obeh primerih morajo države članice medtem zagotoviti, da uporaba takih predpisov ne ustvarja trgovinskih ovir.

(9) Odprava posebnih ali izključnih pravic v zvezi s priključitvijo opreme satelitskih zemeljskih postaj zahteva priznanje pravice do priključitve te opreme na komutirana omrežja, ki jih upravljajo telekomunikacijske organizacije, da lahko operaterji z licenco ponudijo svoje storitve javnosti.

(10) Direktiva Komisije 90/388/EGS z dne 28. junija 1990 o konkurenci na trgih za telekomunikacijske storitve [6], kakor je bila spremenjena s Sporazumom o evropskem gospodarskem prostoru, predvideva odpravo posebnih ali izključnih pravic, ki so jih odobrile države članice za izvajanje telekomunikacijskih storitev. Vendar direktiva iz področja uporabe izključuje satelitske storitve.

(11) Sodišče Evropskih skupnosti je v združenih sodnih primerih C-271/90, C-281/90 in C-289/90 Španija proti Komisiji [7] potrdilo Direktivo Komisije z dne 17. novembra 1992. Vendar je Sodišče Evropskih skupnosti direktivo v primerih, povezanih s posebnimi pravicami, razglasilo za neveljavno z utemeljitvijo, da niti v določbah direktive niti v njeni preambuli ni opredeljeno, katere pravice so dejansko vključene in v kolikšnem obsegu so take pravice v nasprotju z različnimi določbami Pogodbe. Zato je treba te pravice opredeliti v tej direktivi. V zvezi s telekomunikacijskimi storitvami so posebne pravice v praksi pravice, ki jih država članica odobri omejenemu številu podjetij s katerim koli zakonom ali drugim predpisom, s katerim v danem geografskem območju

- drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije omeji število podjetij, ki so pooblaščena za izvajanje take storitve, na dve ali več podjetij, ali

- drugače kakor po takih merilih določi več konkurenčnih podjetij za podjetja, ki so pooblaščena za izvajanje take storitve, ali

- drugače kakor po takih merilih enemu ali več podjetjem dodeli prednosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki znatno zmanjšajo možnost katerega koli drugega podjetja, da bi izvajalo enako telekomunikacijsko storitev v istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji.

Ta opredelitev ne posega v uporabo člena 92 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Na področju telekomunikacijskih storitev lahko take posebne prednosti, priznane z zakoni ali drugimi predpisi, med drugim vključujejo pravico do obveznih odkupov v splošnem interesu, odstopanje od zakonodaje o načrtovanju mest in podeželja ali možnost pridobitve dovoljenja brez običajnega predhodnega postopka.

(12) Kadar država članica število podjetij, pooblaščenih za izvajanje satelitskih telekomunikacijskih storitev, omeji s posebnimi pravicami, in še toliko bolj z izključnimi pravicami, te pravice pomenijo omejitve, ki bi lahko bile nezdružljive s členom 59 Pogodbe, kadarkoli take omejitve ne opravičujejo bistvene zahteve, ker te pravice preprečujejo drugim podjetjem zagotavljanje zadevnih storitev v drugih državah članicah (ali pridobivanje storitev iz teh držav). Pri storitvah satelitskega omrežja bi lahko bile take bistvene zahteve učinkovita uporaba frekvenčnega spektra in preprečevanje škodljivega motenja med satelitskimi telekomunikacijskimi sistemi in drugimi vesoljskimi ali prizemnimi tehničnimi sistemi. Če oprema, ki se uporablja za zagotavljanje storitev, izpolnjuje bistveno zahtevo, ki velja za satelitske komunikacije, posebna pravna obravnava satelitskih komunikacij zato ni upravičena. Po drugi strani pa posebne pravice, sestavljene samo iz posebnih prednosti, dodeljenih z zakoni ali drugimi predpisi, načeloma ne onemogočajo drugim podjetjem dostopa na trg. Združljivost teh pravic s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti je treba zato ocenjevati za vsak primer posebej ob upoštevanju njihovega vpliva na dejansko svobodo drugih subjektov pri izvajanju enake telekomunikacijske storitve in njihovih morebitnih utemeljitev glede zadevne dejavnosti.

(13) Izključne pravice, ki zdaj obstajajo na področju satelitskih komunikacij, so bile v glavnem odobrene organizacijam, ki so že uživale prevladujoči položaj pri postavljanju prizemnih omrežij, ali enemu od njihovih odvisnih podjetij. Zaradi takih pravic organizacije razširijo prevladujoči položaj, ki ga uživajo, in ga zato krepijo. Izključne pravice, odobrene na področju satelitskih komunikacij, so zato nezdružljive s členom 90 Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti, če se obravnavajo v povezavi s členom 86.

(14) Te izključne pravice, ki omejujejo dostop do trga, v škodo uporabnikov omejujejo ali preprečujejo tudi uporabo satelitskih komunikacij, ki bi lahko bile na voljo, in tako zavirajo tehnični napredek na tem področju. Zadevna podjetja se morajo pogosto odločiti, da dajo prednost prizemnim tehnologijam, ker njihove odločitve o vlaganju verjetno temeljijo na izključnih pravicah, medtem ko bi novi udeleženci na trgu uporabili satelitsko tehnologijo. Na splošno so telekomunikacijske organizacije dale prednost razvoju prizemnih povezav z optičnimi vlakni, satelitske komunikacije pa so uporabljale zlasti kot tehnično rešitev v skrajnem primeru, kadar so bili stroški prizemnih alternativ previsoki, ali za podatkovno in/ali televizijsko radiodifuzijo, namesto da bi jih uporabljale kot popolnoma samostojno komplementarno tehnologijo prenosa. Torej izključne pravice pogojujejo omejitev razvoja satelitske komunikacije, to pa je nezdružljivo s členom 90 Pogodbe, če se obravnava v povezavi s členom 86.

(15) Kadar pa gre za izvajanje satelitskih storitev, so postopki za izdajo licenc ali priglasitev upravičeni, da bi se zagotovila skladnost z bistvenimi zahtevami, vendar ob upoštevanju načela sorazmernosti. Izdaja licence ni upravičena, če bi za dosego ustreznega cilja zadostoval samo postopek priglasitve. Pri izvajanju satelitske storitve na primer, ki vključuje samo uporabo odvisne zemeljske postaje VSAT (postaje satelitskega terminala z zelo majhno odprtino) v državi članici, naj bi ta država zahtevala le postopek priglasitve.

(16) Člen 90(2) Pogodbe predvideva izjemo od člena 86 v primerih, v katerih bi uporaba tega člena pravno ali dejansko ovirala izvajanje nekaterih nalog, ki so dodeljene telekomunikacijskim organizacijam. V skladu s to določbo Direktiva 90/388/EGS v prehodnem obdobju dopušča ohranitev izključnih pravic za govorno telefonijo.

"Govorna telefonija" je opredeljena v členu 1 Direktive 90/388/EGS kot tržno zagotavljanje neposrednega prenosa in komutacije govora v realnem času za javnost med priključnimi točkami javnega komutiranega omrežja, pri čemer lahko vsak uporabnik uporabi opremo, priključeno na takšno omrežno priključno točko, za komunikacijo z drugo priključno točko. Pri neposrednem prenosu in komutaciji govora po omrežjih satelitskih zemeljskih postaj se lahko storitev za širšo javnost tržno zagotavlja samo, če je omrežje satelitskih zemeljskih postaj priključeno na javno komutirano omrežje.

Za nobeno drugo storitev, z izjemo govorne telefonije, ni upravičena nobena posebna obravnava po členu 90(2), še zlasti, če se upošteva neznaten prispevek takih storitev k prometu telekomunikacijskih organizacij.

(17) Izvajanje storitev satelitskega omrežja za prenos radijskih in televizijskih programov je telekomunikacijska storitev za namen te direktive, torej zanjo veljajo njene določbe. Ne glede na odpravo nekaterih posebnih in izključnih pravic v zvezi s sprejemnimi satelitskimi zemeljskimi postajami, ki niso priključene na javno omrežje države članice, in odpravo posebnih in izključnih pravic v zvezi s satelitskimi storitvami, ki se izvajajo za javne ali zasebne radijske postaje, bodo za vsebino satelitskih radiodifuzijskih storitev za širšo javnost, ki se izvajajo po frekvenčnih pasovih, določenih v Pravilniku o radiokomunikacijah za radiodifuzijske satelitske storitve (BSS) in fiksne satelitske storitve (FSS), še naprej veljali posebni predpisi, ki so jih sprejele države članice v skladu z zakonodajo Skupnosti in zato zanje ne veljajo določbe te direktive.

(18) Ta direktiva ne izključuje sprejetja ukrepov, ki bi državljanom držav članic zagotavljali primerljivo obravnavo v državah nečlanicah, če so ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti in veljavnimi mednarodnimi obveznostmi.

(19) Kadar satelitski operaterji ponujajo kapaciteto vesoljskega segmenta nacionalnih, zasebnih ali mednarodnih satelitskih sistemov operaterjem omrežij satelitskih zemeljskih postaj, ki imajo licenco, v nekaterih državah članicah še vedno veljajo drugačne regulativne omejitve od tistih, združljivih z ureditvijo frekvenčne in prostorske koordinacije, ki se zahteva v okviru mednarodnih obveznosti držav članic. Te dodatne omejitve so v nasprotju s členom 59, ki določa, naj imajo taki satelitski operaterji popolno svobodo pri opravljanju svojih storitev v celotni Skupnosti, če že imajo licenco v eni državi članici.

(20) Preizkuse za ugotavljanje, ali so satelitske zemeljske postaje operaterjev z licenco, ki niso nacionalni operaterji, v skladu s specifikacijami, ki urejajo tehnični in obratovalni dostop do meddržavnih satelitskih sistemov, v večini držav članic opravlja nacionalni podpisnik države, na ozemlju katere obratuje satelitska postaja. Skladnost torej ugotavljajo konkurenčni izvajalci storitev.

To ni združljivo z določbami Pogodbe, zlasti ne s členom 3(g) in členom 90 v povezavi s členom 86. Zato morajo države članice zagotoviti, da lahko ugotavljanje skladnosti poteka neposredno med zadevnim operaterjem omrežja satelitskih zemeljskih postaj in medvladno organizacijo samo pod nadzorom upravnih organov.

(21) Večino razpoložljive kapacitete vesoljskega segmenta ponujajo mednarodne satelitske organizacije. Stroški za uporabo take kapacitete so v mnogih državah članicah še vedno visoki, ker se lahko kapaciteta pridobi samo od podpisnika za zadevno državo članico. Taka izključna pravica, ki jo dopuščajo nekatere države članice, povzroča razdelitev skupnega trga v škodo potrošnikov, ki potrebujejo kapaciteto. Svet je v svoji resoluciji z dne 19. decembra 1991 dosledno zahteval od držav članic, da izboljšajo dostop do prostorskega segmenta medvladnih organizacij. Pri postavitvi in uporabi ločenih sistemov bi omejevalni ukrepi, sprejeti po mednarodnih konvencijah, ki so jih podpisale države članice, prav tako lahko imeli učinke, nezdružljive z zakonodajo Skupnosti, in sicer z omejevanjem ponudbe na škodo potrošnika v smislu člena 86(b). V mednarodnih satelitskih organizacijah zdaj proučujejo določbe ustreznih ustanovitvenih aktov, med drugim glede izboljšanega dostopa in glede postavitve in uporabe ločenih sistemov. Da bi lahko Komisija opravljala nadzorovalno nalogo, ki ji je dodeljena s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, naj se zagotovijo instrumenti, ki bi pomagali državam članicam pri izpolnjevanju obveznosti sodelovanja iz prvega odstavka člena 5 v povezavi s členom 234(2) Pogodbe.

(22) Pri ocenjevanju ukrepov te direktive bo Komisija v smislu doseganja temeljnih ciljev Pogodbe iz člena 2 Pogodbe, vključno s ciljem krepitve ekonomske in socialne kohezije Skupnosti iz člena 130(a), upoštevala tudi položaj tistih držav članic, v katerih prizemno omrežje še ni dovolj razvito, na podlagi katerega bi lahko za te države članice glede satelitskih storitev in v potrebnem obsegu upravičila odlog datuma popolne uporabe določb te direktive do 1. januarja 1996,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 88/301/ES se spremeni:

1. Člen 1 se spremeni:

(a) zadnji stavek prve alinee se zamenja z naslednjim:

"Terminalska oprema pomeni tudi opremo satelitskih zemeljskih postaj."

(b) za drugo alineo se dodajo naslednje alinee:

- ""posebne pravice" pomenijo pravice, ki jih država članica odobri omejenemu številu podjetij s katerim koli zakonom ali drugim predpisom, s katerim v danem geografskem območju

- drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije omeji število takih podjetij na dve ali več podjetij, ali

- drugače kakor po takih merilih določi več konkurenčnih podjetij, ali

- enemu ali več podjetjem drugače kakor po takih merilih dodeli katere koli prednosti, priznane z zakoni ali drugimi predpisi, ki znatno zmanjšajo možnost katerega koli drugega podjetja, da uvaža, trži, priključi, spušča v obratovanje in/ali vzdržuje telekomunikacijsko terminalsko opremo v istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji;

- "oprema satelitskih zemeljskih postaj" pomeni opremo, ki se lahko uporablja samo za oddajanje ali za oddajanje in sprejemanje ("oddajno/sprejemna") ali samo za sprejemanje ("sprejemna") radiokomunikacijskih signalov s sateliti ali drugimi vesoljskimi sistemi."

2. Prvi odstavek člena 2 se zamenja z naslednjim besedilom:

"Države članice, ki so podjetjem odobrile posebne ali izključne pravice, zagotovijo, da se odvzamejo vse izključne pravice in tudi tiste posebne pravice, ki

(a) drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije omejujejo število takih podjetij na dve ali več podjetij v smislu člena 1; ali

(b) drugače kakor po takih merilih določijo več konkurenčnih podjetij v smislu člena 1."

3. Prva alinea člena 3 se zamenja z naslednjim besedilom:

- "pri opremi satelitskih zemeljskih postaj zavrnejo priključitev take opreme na javno telekomunikacijsko omrežje in/ali njeno spuščanje v obratovanje, kadar oprema ne izpolnjuje ustreznih enotnih tehničnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo Sveta 93/97/EGS [8], ali če teh predpisov ni, bistvenih zahtev, določenih v členu 4 te direktive. Kadar enotni tehnični predpisi ali usklajeni regulativni pogoji ne obstajajo, morajo biti nacionalni predpisi v sorazmerju z bistvenimi zahtevami in se Komisiji sporočijo v skladu z Direktivo 83/189/EGS, kjer se v direktivi tako zahteva.

- pri drugi terminalski opremi zavrnejo priključitev take opreme na javno telekomunikacijsko omrežje, kadar oprema ne izpolnjuje ustreznih enotnih tehničnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo Sveta 91/263/EGS [9], ali če teh predpisov ni, bistvenih zahtev, določenih v členu 4 te direktive."

Člen 2

Direktiva 90/388/ES se spremeni:

1. Člen 1 se spremeni:

(a) odstavek 1 se spremeni:

(i) druga alinea se zamenja z naslednjo:

- ""izključne pravice"; pomenijo pravice, ki jih država članica odobri enemu podjetju s katerim koli zakonom ali drugim predpisom, s katerim si podjetje pridržuje pravico do izvajanja telekomunikacijske storitve ali opravljanja dejavnosti na danem geografskem območju,";

(ii) kot tretja alinea se vstavi:

- ""posebne pravice"; pomenijo pravice, ki jih država članica odobri omejenemu številu podjetij s katerim koli zakonom ali drugim predpisom, s katerim v danem geografskem območju

- drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije omeji število takih podjetij na dve ali več podjetij, pooblaščenih za izvajanje storitve ali opravljanje dejavnosti, ali

- drugače kakor po takih merilih določi več konkurenčnih podjetij kot podjetja, pooblaščena za izvajanje storitve ali opravljanje dejavnosti, ali

- enemu ali več podjetjem, drugače kakor po takih merilih, dodeli prednosti, priznane z zakoni ali drugimi predpisi, ki znatno zmanjšajo možnost katerega koli drugega podjetja, da bi izvajalo enako telekomunikacijsko storitev ali opravljalo enako dejavnost v istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji.";

(iii) četrta alinea se zamenja z naslednjo:

- ""telekomunikacijske storitve"; pomenijo storitve, izvajanje katerih v celoti ali delno zajema prenos in usmerjanje signalov po javnem telekomunikacijskem omrežju s telekomunikacijskimi procesi, z izjemo radijske in televizijske radiodifuzije za javnost, ter satelitske storitve.";

(iv) za četrto alineo se dodajo naslednje alinee:

- ""omrežje satelitskih zemeljskih postaj"; pomeni konfiguracijo dveh ali več zemeljskih postaj, ki medsebojno delujejo prek satelita;

- "storitve satelitskih omrežij"; pomenijo postavitev in obratovanje omrežij satelitskih zemeljskih postaj; te storitve so sestavljene najmanj iz vzpostavitve radijskih komunikacij z vesoljskim segmentom ("navzgornje povezave";) prek satelitskih zemeljskih postaj in iz vzpostavitve radijskih komunikacij med vesoljskim segmentom in satelitskimi zemeljskimi postajami ("navzdolnje povezave";);

- "satelitske komunikacijske storitve"; pomenijo storitev, za izvajanje katere se v celoti ali delno uporabljajo storitve satelitskega omrežja;

- "satelitske storitve"; pomenijo izvajanje satelitskih komunikacijskih storitev in/ali izvajanje storitev satelitskih omrežij,";

(v) drugi stavek šeste alinee se zamenja z naslednjim besedilom:

"Takšni razlogi so varnost omrežnih operacij, vzdrževanje celovitosti omrežja in v utemeljenih primerih medobratovalnost storitev, varstvo podatkov, pri storitvah satelitskega omrežja pa učinkovita uporaba frekvenčnega spektra in preprečevanje škodljivega motenja med satelitskimi telekomunikacijskimi sistemi in drugimi vesoljskimi ali prizemnimi tehničnimi sistemi."

(b) odstavek 2 se zamenja z naslednjim:

"2. Ta direktiva se ne uporablja za teleksne storitve ali prizemne mobilne radiokomunikacije."

2. Člen 2 se spremeni:

(a) prvi odstavek se zamenja z naslednjim:

"Brez poseganja v člen 1(2) države članice prekličejo vse ukrepe, s katerimi se odobrijo:

(a) izključne pravice za izvajanje telekomunikacijskih storitev, z izjemo govorne telefonije; in

(b) posebne pravice, ki omejujejo število podjetij, pooblaščenih za izvajanje takih telekomunikacijskih storitev, na dve ali več podjetij, drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije; ali

(c) posebne pravice, ki drugače kakor po takih merilih določajo več konkurenčnih podjetij za izvajanje takih telekomunikacijskih storitev.

Sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da ima vsak operater pravico izvajati vsako tako telekomunikacijsko storitev, z izjemo mobilne telefonije."

(b) dodajo se naslednji odstavki:

"Države članice sporočijo merila, po katerih se podelijo dovoljenja, skupaj s pogoji, ki veljajo za taka dovoljenja in za postopke priglasitve obratovanja oddajnih zemeljskih postaj.

Države članice stalno obveščajo Komisijo o vseh načrtih za uvajanje novih postopkov za izdajo licenc ali za spremembo veljavnih postopkov."

3. Člen 6 se spremeni:

(a) za drugim odstavkom se dodajo naslednji odstavki:

"Države članice zagotovijo, da vse pristojbine, ki se naložijo izvajalcem storitev kot del postopka za izdajo dovoljenja, temeljijo na objektivnih, transparentnih in nediskriminacijkih merilih.

Pristojbine, merila, na katerih temeljijo, in vse njihove spremembe se objavijo na primeren in dovolj natančen način, da se zagotovi preprost dostop do teh informacij.

Države članice obvestijo Komisijo najkasneje v devetih mesecih po objavi te direktive, potem pa ob vsaki spremembi o tem, kako so informacije na voljo. Komisija redno objavlja napotila na taka obvestila."

(b) doda se naslednji odstavek:

"Države članice zagotovijo odpravo vsake regulativne prepovedi ali odpravo omejitev ponudbe kapacitete vesoljskega segmenta za vsakega pooblaščenega operaterja omrežja satelitskih zemeljskih postaj in na svojem ozemlju pooblastijo vsakega ponudnika vesoljskega segmenta, da preveri, ali je omrežje satelitskih zemeljskih postaj za uporabo v povezavi z vesoljskim segmentom zadevnega ponudnika v skladu z objavljenimi pogoji za dostop do njegove kapacitete vesoljskega segmenta."

Člen 3

Države članice, ki so pogodbenice mednarodnih konvencij o ustanovitvi mednarodnih organizacij Intelsat, Inmarsat, Eutelsat in Intersputnik za namene satelitskih operacij, Komisiji na njeno zahtevo sporočijo informacije, ki jih imajo o katerem koli ukrepu, ki bi lahko posegel v skladnost s pravili o konkurenci iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ali vplival na cilje te direktive ali direktiv Sveta o telekomunikacijah.

Člen 4

Države članice najkasneje devet mesecev po začetku veljavnosti te direktive zagotovijo Komisiji take informacije, ki ji bodo omogočile potrditev skladnosti s členoma 1 in 2.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. oktobra 1994

Za Komisijo

Karel Van Miert

Član Komisije

[1] UL C 8, 14.1.1992, str. 1.

[2] UL C 42, 15.2.1993, str. 30.

[3] UL L 131, 27.5.1988, str. 73.

[4] [1991] Register SES I-1223.

[5] UL L 290, 24.11.1993, str. 1.

[6] UL L 192, 24.7.1990, str. 10.

[7] [1992] Register SES I-5833.

[8] UL L 290, 24.11.1993, str. 1.

[9] UL L 128, 23.5.1991, str. 1.

--------------------------------------------------