Uradni list L 199 , 09/08/1993 str. 0001 - 0053
finska posebna izdaja: poglavje 6 zvezek 4 str. 0126
švedska posebna izdaja: poglavje 6 zvezek 4 str. 0126

Direktiva Sveta 93/36/EGS

z dne 14. junija 1993

o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je bila Direktiva Sveta 77/62/EGS z dne 21. decembra 1976 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga [4] ob številnih priložnostih spremenjena; ker bi bilo treba pri nadaljnjih spremembah navedeno direktivo zaradi jasnosti prenoviti;

ker se zdi še posebej pomembno, da se osnutek te direktive čim bolj ravna po določbah o javnih naročilih, kot jih vsebujeta Direktiva Sveta 93/37/EGS za usklajevanje postopkov oddaje javnih naročil gradenj [5] in Direktiva Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992, ki se nanaša na uskladitev postopkov oddaje javnih naročil storitev [6];

ker so uskladitve, ki jih je treba uvesti, še posebej povezane s funkcionalno opredelitvijo naročnika, z možnostjo uporabe odprtega ali omejenega postopka, z zahtevo po utemeljitvi zavrnitve kandidatov ali ponudnikov, s pravili sestavljanja poročil o izvedbi različnih postopkov oddaje, s pogoji za sklicevanje na ista pravila na tehničnem področju, objav in sodelovanja, s pojasnili glede meril oddaje in z uvedbo postopka Posvetovalnega odbora;

ker je poleg tega treba uvesti nekaj konceptualnih sprememb, da bi bili obstoječi predpisi bolj jasni;

ker ima doseganje prostega pretoka blaga v zvezi z javnimi naročili blaga, ki so v državah članicah oddani v imenu države, regionalnih ali lokalnih oblasti oziroma drugih oseb javnega prava, za posledico ne le odpravo omejitev, temveč tudi uskladitev nacionalnih postopkov oddaje javnih naročil blaga;

ker je treba pri takšni uskladitvi čim bolj upoštevati v vsaki državi članici veljavne postopke in upravno prakso;

ker je Skupnost podpisnica Sporazuma o javnih naročilih [7], v nadaljevanju: sporazum GATT;

ker Priloga 1 te direktive določa seznam naročnikov, za katere velja sporazum GATT; ker je treba navedeno Prilogo posodobiti v skladu s spremembami, ki so jih predložile države članice;

ker se ta direktiva ne uporablja za nekatera naročila blaga z vodnega, energetskega, transportnega in telekomunikacijskega področja, za katere velja Direktiva 90/531/EGS [8];

ker se brez poseganja v uporabo praga določenega za naročila blaga za katerega velja sporazum GATT, naročila blaga nižja od 200000 ECU izvzamejo iz konkurence, kot to določa ta direktiva, in je treba temu primerno poskrbeti, da se jih izvzame iz usklajevalnih ukrepov;

ker je treba oblikovati predpis za izjemne primere, ko ne bo nujno treba uporabiti ukrepov za uskladitev postopkov, vendar pa morajo biti takšni primeri jasno določeni;

ker je postopek s pogajanji izjemno dovoljen in se ga zato lahko uporablja le v določenih primerih;

ker je treba na tehničnem področju oblikovati splošne predpise, ki upoštevajo politiko Skupnosti glede standardov in specifikacij;

ker je treba za zagotovitev razvoja učinkovite konkurence na področju javnih naročil obvestila o naročilih, ki jih sestavijo naročniki držav članic, objaviti v celotni Skupnosti; ker morajo podatki v teh obvestilih ponudnikom v Skupnosti omogočiti, da se odločijo, ali jih oddaja naročila zanima; ker jim je zaradi tega treba dati primerne podatke o blagu, ki naj bi bilo naročeno, in pogojih v zvezi z dobavo; ker je, še natančneje, pri omejenih postopkih oglaševanje namenjeno omogočanju ponudnikom držav članic, da izrazijo svoje zanimanje za naročila tako, da skušajo od naročnikov dobiti povabilo za zbiranje ponudb pod zahtevanimi pogoji;

ker morajo biti dodatni podatki o naročilih, kot je navada v državah članicah, na voljo v razpisni dokumentaciji za vsako naročilo ali v kakem drugem enakovrednem dokumentu;

ker je treba oblikovati splošne predpise za sodelovanje pri oddaji javnih naročil blaga, vključno z merili usposobljenosti ponudnikov kot tudi z merili oddaje naročil;

ker bi bilo treba zaradi spreminjajočih se tehničnih zahtev omogočiti prilagoditev določenih tehničnih pogojev, ki zadevajo obvestila in statistična poročila, ki jih zahteva ta direktiva; ker se Priloga II te direktive nanaša na nomenklaturo in ker lahko Skupnost po potrebi revidira ali zamenja svojo splošno nomenklaturo, zaradi česar je treba potemtakem pripraviti določilo, ki bi dajalo možnost ustrezne prilagoditve sklicevanja na nomenklaturo;

ker ta direktiva ne bi smela vplivati na obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in za uporabo, ki je navedena v Prilogi V,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Za namene te direktive:

(a) "javna naročila blaga" pomenijo v pisni obliki sklenjene pogodbe s plačilom, ki vključujejo nakup, zakupni najem ali zakup, z ali brez možnosti nakupa, blaga med ponudnikom (fizično ali pravno osebo) in enim od naročnikov, ki so opredeljene v (b) spodaj. Dobava takšnega blaga lahko dodatno vključuje tudi gradnje na sami lokaciji in izvajanje instalacijskih gradenj;

(b) "naročniki" lahko pomenijo državo, regionalne in lokalne oblasti, osebe javnega prava, združenja, ki jih oblikuje ena ali več takšnih oblasti ali oseb javnega prava;

"oseba javnega prava" pomeni lahko katerokoli osebo, ki:

- je ustanovljena s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu, ki ni predelovalne oziroma trgovinske narave, in

- je pravna oseba in

- jo v glavnem financirajo država, regionalne ali lokalne oblasti ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzori teh oseb ali imajo administrativni, upravni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo država, regionalne ali lokalne oblasti ali druge osebe javnega prava;

seznami oseb javnega prava ali kategorij takšnih oseb javnega prava, ki izpolnjujejo kriterije, na katere se nanaša drugi odstavek, so določeni v Prilogi I Direktive 93/37/EGS. Ti seznami morajo biti čim bolj izčrpni in se jih lahko preveri v skladu s postopkom, ki je določen v členu 35 Direktive 93/37/EGS;

(c) dobavitelj, ki predloži ponudbo, se označi z izrazom "ponudnik" tisti, ki je zahteval povabilo za sodelovanje v omejenem postopku pa z izrazom "kandidat";

(d) "odprti postopki" pomenijo tiste nacionalne postopke, pri katerih lahko vsi dobavitelji, ki jih to zanima, predložijo ponudbe;

(e) "omejeni postopki" pomenijo tiste nacionalne postopke, pri katerih lahko ponudbe predložijo le dobavitelji, katere so povabili naročniki;

(e) "postopki s pogajanji" pomenijo tiste nacionalne postopke, pri katerih se naročniki posvetujejo z dobavitelji o izbiri in se z enim ali več kot enim od njih pogajajo o pogojih naročila.

Člen 2

1. Ta direktiva se ne uporablja:

(a) za naročila, ki so oddana na področjih navedenih v členih 2, 7, 8 in 9 Direktive 90/531/EGS ali ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6(2) te direktive;

(b) za naročila blaga, ki se razglasijo za tajne ali katerih izvrševanje morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevnih državah članicah, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih interesov varnosti države članice.

2. Kadar naročnik v skladu s členom 1(b) zagotovi pravni osebi, ki ni naročnik – ne glede na njen pravni status – posebne ali izključne pravice za opravljanje javnih služb, mora instrument, ki zagotavlja to pravico, jamčiti, da bo navedena pravna oseba spoštovala načelo nediskriminacije po nacionalnosti, ko bo oddajala javna naročila blaga tretjim strankam.

Člen 3

Brez poseganja v člene 2, 4 in 5(1) mora ta direktiva veljati za vse blago, na katero se nanaša člen 1(a), vključno s tistim, ki ga zajemajo naročila, ki jih naročniki oddajo na področju obrambe, izjema je le blago, za katero se uporablja člen 223(1)(b) Pogodbe.

Člen 4

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila blaga, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila in ki so oddana:

(a) po mednarodnem sporazumu, sklenjenim v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več državami nečlanicami, ki pokriva blago, namenjeno skupnemu izvajanju ali izkoriščanju projekta s strani držav podpisnic; o vseh sporazumih je treba obvestiti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Posvetovalnim odborom za javna naročila, ki je bil ustanovljen s Sklepom 71/306/EGS [9];

(b) podjetjem v državi članici ali državi nečlanici v skladu z mednarodnim sporazumom o stacioniranju enot;

Člen 5

1. (a) Naslovi II, III in IV ter člena 6 in 7 se uporabljajo za javna naročila blaga, ki so jih:

- naročniki oddali v skladu s členom 1(b), vključno z naročili, ki so jih oddali naročniki s seznama v Prilogi I na področju obrambe dokler gre za blago, ki ga ne pokriva Priloga II, pod pogojem, da ocenjena neto vrednost, brez davka na dodano vrednost, ni manjša od 200000 ECU,

- naročniki oddali s seznama v Prilogi I in katerih ocenjena neto vrednost, brez davka na dodano vrednost, ni manjša od praga, ki je določen skladno s sporazumom GATT; v primeru naročnikov na področju obrambe, velja to le za naročila blaga vključenega v Prilogi II;

(b) ta direktiva se uporablja za javna naročila blaga, pri katerih je ocenjena vrednost enaka ali presega prag, ki velja v času objave obvestila o oddaji naročila v skladu s členom 9(2);

(c) višino pragov v nacionalnih valutah in prag iz sporazuma GATT, ki je izražen v ekujih, je treba praviloma revidirati vsako drugo leto z učinkom od 1. januarja 1988. Izračun teh vrednosti mora temeljiti na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v ekujih in na vrednosti ekujev, izraženih v SGRD (posebne pravice črpanja) skozi 24 mesecev, zaključenih z zadnjim dnem zadnjega avgusta pred revizijo 1. januarja;

metodo za izračun, ki je določena v tem pododstavku mora Posvetovalni odbor za javna naročila na pobudo Komisije po pravilu ponovno preveriti dve leti po začetku njene uporabe;

(d) prag, ki je določen v pododstavku (c), vrednost pragov v nacionalnih valutah in prag, ki je določen v sporazumu GATT in izražen v ekujih, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti na začetku meseca novembra, torej po pregledu, določenemu v prvem delu pododstavka (c).

2. V primeru naročil z zakupom, najemom ali nakupnim najemom blaga mora biti osnova za izračun ocenjene vrednosti naročila:

- v primeru naročil za določeno obdobje, ko traja 12 mesecev ali manj, celotna vrednost naročila za čas njegovega trajanja ali v primeru, ko presega 12 mesecev, njegova celotna vrednost vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;

- v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali v primerih, ko obstoji dvom glede trajanja naročila, mesečna vrednost pomnožena z 48.

3. V primeru stalnih naročil ali naročil, ki jih je treba obnoviti v določenem času, se ocenjena vrednost naročila ugotovi na podlagi:

- bodisi dejanske celotne vrednosti podobnih naročil, sklenjenih v prejšnjem proračunskem letu ali 12 mesecih, po možnosti prilagojenih za pričakovane spremembe po količini ali vrednosti za 12 mesecev od začetnega naročila dalje;

- bodisi ocenjene celotne vrednosti v 12 mesecih po prvi dobavi ali za čas trajanja naročila, kadar je ta daljši od 12 mesecev.

Izbira metode vrednotenja ne bi smela temeljiti na nameri, da bi se izognili uporabi te direktive.

4. Če bi predlagan obseg istovrstnih naročil lahko pripeljal do naročil, ki bi bila sočasno podeljena v ločenih delih, je treba za osnovo pri uporabi odstavkov 1 in 2 vzeti ocenjeno vrednost celotne vsote teh naročil.

5. V primeru, ko se za predlagano naročilo specificira opcijske klavzule, bo za osnovo pri izračunu ocenjene vrednosti naročila veljala najvišja možna dopustna vsota nakupa, zakupa, najema ali nakupa z najemom, vključno z opcijskimi klavzulami.

6. Nobene zahteve za naročilo določene količine blaga se ne sme razdeliti z namenom, da bi se izognili uporabi te direktive.

Člen 6

1. Pri oddaji javnih naročil blaga morajo naročniki v spodaj določenih primerih uporabljati postopke, ki so opredeljeni v členu 1(d), (e) in (f).

2. Naročniki lahko oddajo svoja javna naročila blaga po postopkih s pogajanji v primeru neuspelih oddaj naročil z odprtim ali omejenim postopkom, ali v primeru postopkov oddaj naročil, ki so nesprejemljivi po nacionalnih predpisih, skladnih z določbami v Naslovu IV, če se prvotna merila naročila bistveno ne spremenijo. V takih primerih morajo naročniki objaviti obvestilo o oddaji naročila, razen če v takšne postopke s pogajanji, ne vključijo vseh podjetij, ki zadovoljujejo merila iz členov 20 do 24, in ki so v teku predhodnega odprtega ali omejenega postopka predložila ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami postopka oddaje naročila.

3. Naročniki lahko oddajo javna naročila blaga po postopku s pogajanjem, brez predhodne objave javnega razpisa v naslednjih primerih:

(a) kadar v odprtem ali omejenem postopku ne dobijo ponudb ali pravilnih ponudb, če se originalna merila oddaje naročila bistveno ne spremenijo in pod pogojem, da se Komisiji posreduje poročilo;

(b) kadar se zadevno blago proizvaja le v raziskovalne, eksperimentalne, študijske in razvojne namene, se ta določba ne uporabi za določanje količine proizvodnje za ugotavljanje komercialne donosnosti ali pokritja stroškov za raziskave in razvoj;

(c) ko zaradi tehničnih ali umetniških razlogov ali zaradi razlogov povezanih z varovanjem izključnih pravic naročeno blago lahko proizvede ali dobavi samo določen dobavitelj;

(d) če se časovnih okvirov, ki so določeni za odprte in omejene postopke ali postopke s pogajanji iz odstavka 2, zaradi izjemno nujnih razlogov, ki so posledica dogodkov, ki jih navedeni naročniki niso mogli predvideti, ni moč držati in je naročilo absolutno nujno. Okoliščin, na katere se sklicujejo, da bi opravičili skrajno nujo, v nobenem primeru ne bi smeli pripisati naročnikom;

(e) za dodatna naročila prvotnih dobaviteljev, ki so mišljena ali kot delno nadomestilo normalnih dobav oziroma instalacij ali kot razširitev obstoječih dobav ali instalacij, če bi zamenjava dobavitelja naročnika obvezala k naročilu blaga z drugačnimi tehničnimi specifikacijami, kar bi imelo za posledico nezdružljivost oziroma velike tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju. Velja splošno pravilo, da trajanje takšnih naročil kot tudi dolžina ponavljajočih se naročil ne bi smela biti daljša od treh let.

4. V vseh drugih primerih morajo naročniki javna naročila blaga oddati po odprtem ali omejenem postopku.

Člen 7

1. Naročnik mora v petnajstih dneh od datuma prejema zahteve obvestiti vsakega izločenega kandidata ali ponudnika, ki to zahteva, o razlogih zavrnitve njegove prošnje ali ponudbe in, v primeru licitacije, o imenu uspešnega ponudnika.

2. Naročnik mora obvestiti kandidate ali ponudnike, ki to zahtevajo, o razlogih, na podlagi katerih se je odločil, da jim ne bo oddal naročila, ki je bilo predhodno objavljeno z javnim razpisom za zbiranje ponudb, ali ponoviti postopek. O tej odločitvi mora obvestiti tudi Urad za uradne publikacije Evropskih skupnostih.

3. Za vsako oddano naročilo morajo naročniki sestaviti pisno poročilo, ki mora vsebovati vsaj naslednje:

- ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila,

- imena sprejetih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izbiro,

- imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev,

- ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe in, če je znano, vsak del naročila, ki ga izbrani ponudnik misli oddati tretji stranki kot podizvajalcu,

- pri postopkih s pogajanji, v členu 6 navedene okoliščine, ki opravičujejo uporabo teh postopkov.

To poročilo ali njegove glavne dele je treba posredovati Komisiji na njeno zahtevo.

NASLOV II

SPLOŠNA PRAVILA NA TEHNIČNEM PODROČJU

Člen 8

1. Tehnične specifikacije opredeljene v Prilogi III, morajo biti podane v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno naročilo.

2. Brez poseganja v pravno zavezujoča nacionalna tehnična pravila, če so le-ta v skladu s pravom Skupnosti, morajo naročniki določiti v odstavku 1 navedene tehnične specifikacije s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki izpolnjujejo evropske standarde, na evropske tehnične odobritve ali na splošne tehnične specifikacije.

3. Naročnik se lahko odmakne od odstavka 2, če:

(a) standardi, evropske tehnične odobritve ali splošne tehnične specifikacije ne vsebujejo nobene določbe glede ugotavljanja ustreznosti ali če ni tehničnih sredstev za zadovoljivo ugotavljanje ustreznosti izdelka skladno s temi standardi, evropskimi tehničnimi odobritvami ali splošnimi tehničnimi specifikacijami;

(b) bi uporaba odstavka 2 vplivala na uporabo Direktive Sveta 86/361/EGS z dne 24. julija 1986 glede začetne stopnje vzajemnega priznanja tipskih odobritev za telekomunikacijsko terminalno opremo [10] ali Sklep sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 glede standardizacije na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij [11] ali drugih instrumentov Skupnosti na specifičnih področjih storitev ali izdelkov;

(c) bi uporaba teh standardov, evropskih tehničnih odobritev ali splošnih tehničnih specifikacij prisilila naročnike k naročilom, ki bi bila nezdružljiva z že uporabljano opremo ali ki bi imeli za posledico nesorazmerne stroške ali nesorazmerne tehnične težave, vendar le kot del jasno določene in zapisane strategije z namenom preusmeriti se v določenem obdobju k evropskim standardom, evropskim tehničnim odobritvam ali splošnim tehničnim specifikacijam;

(d) je zadevni projekt resnično inovativne narave, zaradi česar uporaba obstoječih evropskih standardov, evropskih tehničnih odobritev ali splošnih tehničnih specifikacij ne bi bila primerna.

4. Naročnikom, ki se sklicujejo na odstavek 3 morajo, kjer je mogoče, razloge za to napisati v obvestilu o naročilu, ki ga objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti, ali v razpisni dokumentaciji, v vsakem primeru pa morajo te razloge zabeležiti v svoji notranji dokumentaciji in takšne informacije na zahtevo tudi posredovati državam članicam in Komisiji.

5. V odsotnosti evropskih standardov, evropskih tehničnih odobritev ali splošnih tehničnih specifikacij se tehnične specifikacije:

(a) opredeli v skladu z nacionalnimi tehničnimi specifikacijami, za katere velja, da izpolnjujejo osnovne zahteve, ki so navedene v direktivah Skupnosti glede tehnične uskladitve v skladu s postopki določenimi v teh direktivah in še posebej v skladu s postopki določenimi v Direktivi 89/106/EGS [12];

(b) lahko opredeli v skladu z nacionalnimi tehničnimi specifikacijami, ki veljajo za načrtovanje. metodo izračunavanja, izvedbo del in uporabo materialov;

(i) nacionalne standarde, ki dopolnjujejo mednarodne standarde, ki jih je sprejela država naročnika;

(ii) druge nacionalne standarde ali nacionalne tehnične odobritve države naročnika;

(iii) katerikoli drugi standard.

6. države članice morajo prepovedati uvajanje tehničnih specifikacij, ki navajajo blago specifične izdelave ali izvora ali določene proizvodnje in ki s tem dajejo prednost določenim ponudnikom ali blagu ali pa jih izločajo, v razpisno dokumentacijo, ki se nanaša na določeno naročilo, razen če predmet naročila takšnih specifikacij ne opravičuje. Še posebej je treba prepovedati navedbo blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov oziroma izdelave. Če pa takšno navedbo spremljajo besede "ali podobno", se to odobri v primerih, ko naročniki ne morejo opisati predmeta naročila z za vse zainteresirane stranke dovolj natančnimi in popolnoma razumljivimi specifikacijami.

NASLOV III

SKUPNA PRAVILA OBJAVLJANJA

Člen 9

1. Naročniki morajo v čim krajšem roku po začetku proračunskega leta z informativnim obvestilom objaviti celotne potrebe po skupinah blaga, za katere nameravajo oddati naročila v naslednjih dvanajstih mesecih, kadar glede na določila iz člena 5 skupna ocenjena vrednost znaša 750000 ECU ali več.

Naročnik, ki oddaja naročilo, določi vrsto blaga na podlagi nomenklature "Classification of Products According to Activities (CPA)" (Razvrstitev izdelkov po dejavnostih). Po postopku iz člena 32(2) Komisija določi referenčne pogoje v obvestilu za posamezne postavke v nomenklaturi.

2. Naročnik, ki želi oddati javno naročilo blaga po odprtem ali omejenem postopku ali postopku s pogajanji, mora za primere iz člena 6(2) svojo namero objaviti.

3. Naročniki morajo po izbiri ponudnika rezultate javno objaviti. Nekaterih podatkov v zvezi z oddanim naročilom se ne sme objaviti, kadar bi bila objava takih podatkov lahko v nasprotju z zakonom ali javnim interesom, kadar bi to lahko škodovalo legitimnim poslovnim interesom zadevnih podjetij, tako javnih kot zasebnih, in kadar bi to lahko oviralo pošteno konkurenco med dobavitelji.

4. Obvestila morajo biti sestavljena po vzorcih iz Priloge IV in v njih morajo biti izrecno navedene v teh vzorcih zahtevane informacije. Naročnik se lahko pri zbiranju podatkov o ekonomskih in tehničnih standardih ponudnikov, ki jih potrebuje pri njihovi izbiri, omeji le na tiste pogoje, ki so določeni v členih 22 in23 (Oddelek 11 Priloge IV B, Oddelek 9 Priloge IV C in Oddelek Priloge IV D).

5. Naročniki morajo poslati obvestila v najkrajšem možnem času in po najprimernejši poti Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti. V primeru pospešenega postopka iz člena 12 je treba obvestilo o razpisu poslati po teleksu, s telegramom ali po telefaksu.

Obvestilo iz odstavka 1 je treba čimprej poslati ob začetku vsakega proračunskega leta.

Obvestilo iz odstavka 3 morajo poslati najkasneje v 48 dneh po oddaji naročila.

6. Obvestila iz odstavka 1 in 3 je treba v celoti objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v TED banki podatkov v uradnih jezikih Skupnosti, pri čemer je verodostojno le besedilo v izvirnem jeziku.

7. Obvestilo iz odstavka 2 mora biti v celoti objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v TED banki podatkov v izvirnem jeziku. Povzetek pomembnih elementov iz posameznega obvestila je treba objaviti v uradnih jezikih Skupnosti, pri čemer je verodostojno le besedilo v izvirnem jeziku.

8. Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti objavi obvestilo ne kasneje kot 12 dni potem, ko je odposlano. V primeru pospešenega postopka iz člena 12 se to obdobje skrajša za pet dni.

9. Obvestila ne smejo biti objavljena v uradnih listih ali časopisih države naročnika, preden so odposlana Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti; navesti morajo ta dan. V njih morajo biti enaki podatki kot tisti, ki so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

10. Naročniki morajo razpolagati z dokazilom o dnevu, ko je bilo obvestilo odposlano.

11. Stroške objave obvestil v Uradnem listu Evropskih skupnosti nosi Skupnost. Obvestilo o razpisu ne sme biti daljše od ene strani uradnega lista ali približno 650 besed. V vsaki številki uradnega lista, v kateri je eno ali več obvestil, je natisnjeno vzorčno obvestilo ali obvestila, po katerih so narejena objavljena obvestila.

Člen 10

1. Pri odprtem postopku zadnji rok za prejem ponudb, ki ga določi naročnik, ne sme biti krajši od 52 dni od dne, ko je obvestila o razpisu odposlano.

2. Razpisno dokumentacijo, če je pravočasno zahtevana, morajo naročniki ali pristojni uradi poslati dobaviteljem v šestih dneh po prejemu njihove vloge.

3. Če so bile dodatne informacije v zvezi s razpisno dokumentacijo zahtevane pravočasno, jih mora naročnik dostaviti najmanj šest dni pred zadnjim dnem, določenim za prejem ponudb.

4. Kadar so razpisna dokumentacija ali dodatni podatki preobširni, da bi jih lahko dostavili v roku, določenem v odstavkih 2 in 3, ali ko ponudbe lahko pripravijo samo po ogledu lokacije ali po pregledu razpisne dokumentacije na mestu samem, se rok, določen v odstavku 1, temu primerno podaljša.

Člen 11

1. Pri omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji, iz člena 6(2) je rok za prejem prijav, ki ga določijo naročniki, najmanj 37 dni od dneva, ko je obvestilo o razpisu odposlano.

2. Naročniki morajo sočasno in v pisni obliki povabiti izbrane kandidate, da predložijo svoje ponudbe. S povabilom pošljejo razpisno dokumentacijo. Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a) kadar je primerno, naslov službe, od katere lahko zahtevajo razpisno dokumentacijo, in rok za tako zahtevo; poleg tega tudi znesek in pogoje plačila kakršnega koli zneska, ki ga je treba plačati za to dokumentacijo;

(b) rok za prejem ponudb, naslov, na katerega jih je treba poslati, in jezik ali jezike, v katerih morajo biti napisane;

(d) našteti morajo biti vsi dokumenti, ki jih je treba priložiti bodisi kot prilogo za preveritev navedb kandidata v skladu z določili člena 9(4) ali kot dopolnitev podatkov, ki se zahtevajo v tem členu pod istimi pogoji, kakor so določeni v členih 22 in 23;

(e) merila za izbor ponudnika, če niso navedena v objavi povabila za oddajo ponudb.

3. Pri omejenih postopkih rok za prejem ponudb, ki ga določijo naročniki, ne sme biti krajši od 40 dni od dneva, ko je bilo povabilo v pisni obliki odposlano.

4. Prošnje za sodelovanje v postopkih izbire ponudnika se lahko pošljejo po pošti, telegram. teleks, telefaks ali se zaprosi po telefonu. Če so bile oddane na enega od zadnjih štirih načinov, jih je treba potrditi s pismom, poslanim pred rokom, določenim v odstavku 1.

5. Če so bile dodatne informacije v zvezi s razpisno dokumentacijo zahtevane pravočasno, jih mora naročnik dostaviti najmanj šest dni pred zadnjim dnem, določenim za prejem ponudb.

6. Kadar je ponudbo mogoče pripraviti samo po ogledu lokacije ali po pregledu razpisne dokumentacije na mestu samem, se temu primerno podaljša rok, določen v odstavku 3.

Člen 12

1. V primerih, ko se ni mogoče držati v členu 11 določenih rokov, lahko naročniki, določijo naslednje roke:

(a) rok za prejem prošenj za sodelovanje ne sme biti krajši od 15 dni od dne, ko je bilo obvestilo o povabilu za zbiranje ponudb odposlano;

(b) rok za prejem ponudb ne sme biti krajši od 10 dni od dne povabila za predložitev ponudb.

2. Če so bili dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo zahtevane pravočasno, jih mora naročnik dostaviti najmanj štiri dni pred zadnjim dnem, določenim za prejem ponudb.

3. Prošnje za sodelovanje pri oddaji naročila in povabila za predložitev ponudb je treba poslati po najhitrejši možni poti. Če so prošnje poslane s telegramom, po teleksu, po telefaksu ali po telefonu, jih je potrebno potrditi s pismom, poslanim pred iztekom roka določenega v odstavku 1.

Člen 13

Naročnik lahko objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti obvestila o oddaji javnih naročil blaga, za katere ne veljajo zahteve glede objav, določene v tej direktivi.

Člen 14

Pogoje za sestavo, prenos, prejem, prevod, zbiranje in razpošiljanje razpisov iz člena 9 ter statističnih poročil iz člena 31 kot tudi nomenklaturo iz člena 9 in iz Priloge II in IV se lahko spremeni v skladu s postopkom, določenim v členu 32(2). Pogoje za sklicevanje v razpisih na posamezne pozicije v nomenklaturi se lahko določi po enakem postopku.

NASLOV IV

Poglavje 1

Skupna pravila o sodelovanju

Člen 15

1. Naročila je treba oddati na podlagi meril, določenih v Poglavju 3 tega naslova, upoštevajoč člen 16, potem ko so naročniki preverili, da ponudniki, ki niso bili zavrnjeni po členu 20, izpolnjujejo merila glede gospodarske in finančne sposobnosti ter tehničnih zmogljivosti iz členov 22, 23 in 24.

2. Naročniki morajo v celoti spoštovati zaupnost podatkov, ki jih dobijo od ponudnikov.

Člen 16

1. Kadar se kot merilo za dodelitev naročila upošteva gospodarsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki upoštevajo ponudnikove predložene variante, ki zadovoljujejo minimalne specifikacije, ki jih zahtevajo naročniki.

V razpisni dokumentaciji morajo naročniki navesti minimalne specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantah in vse posebne zahteve za njihovo predstavitev. Če variante niso dovoljene, morajo to navesti v povabilu za zbiranje ponudb.

Naročniki ne smejo zavrniti predložitve variantne ponudbe le zaradi tega, ker je bila pripravljena s tehničnimi specifikacijami, ki jih določajo nacionalni standardi, ki prevzemajo evropske standarde, z evropskimi tehničnimi odobritvami ali s splošnimi tehničnimi specifikacijami iz člena 8(2) ali pa z nacionalnimi tehničnimi specifikacijami iz člena 8(5)(a) in (b).

2. Naročniki, ki so dopustili variantne ponudbe v skladu z odstavkom 1, ne smejo zavrniti variante ponudbe le zaradi tega, ker bi, če bi bila sprejeta, pomenila bolj naročilo storitve kot naročilo blaga v smislu te direktive.

Člen 17

V razpisni dokumentaciji lahko naročnik od ponudnika zahteva, da v svoji ponudbi navede, ali namerava kateri koli del naročila oddati pod izvajalcem.

Ta navedba ne sme posegati v presojo zanesljivosti ponudnika.

Člen 18

Ponudbe lahko predložijo skupine ponudnikov. Od teh skupin se ne sme zahtevati posebne pravne oblike, da bi lahko predložile ponudbo; vendar bodo to od njih lahko zahtevali, če jih bodo izbrali za naročilo in če bo to nujno za uspešno izpolnitev naročila.

Člen 19

1. Pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji, morajo naročniki na podlagi danih podatkov o pravnem statusu ponudnika kakor tudi na podlagi podatkov in formalnosti, potrebnih za oceno minimalnih gospodarskih in tehničnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati, med kandidati, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 20 do 24, izbrati tiste, ki jih bodo pozvale, da predložijo ponudbo ali da se: udeležijo pogajanj.

2. Kadar naročniki izbirajo ponudnika po omejenem postopku, lahko določijo razpon, v katerem se bo gibalo število povabljenih ponudnikov. V takem primeru je treba razpon navesti v javnem povabilu za zbiranje ponudb. Določi se glede na naravo blaga, ki se bo naročalo, in se giblje med najmanj pet in največ 20 kandidati.

V vsakem primeru mora biti število povabljenih kandidatov zadostno, da omogoča resnično konkurenco.

3. Kadar naročniki izbirajo ponudnika po postopku s pogajanji, iz člena 6(2), število v pogajanja vključenih kandidatov ne sme biti manjše od tri, seveda če je dovolj ustreznih kandidatov.

4. Vsaka država članica mora zagotoviti, da naročniki brez razlikovanja povabijo kandidate iz drugih držav članic, ki ustrezajo zahtevam, in pod istimi pogoji kot lastni državljani.

Poglavje 2

Merila usposobljenosti ponudnikov

Člen 20

1. Ponudnik se lahko izključi iz sodelovanja, če:

(a) je bankrotiral ali je v postopku zapiranja, prisilne uprave, je sklenil poravnavo z upniki, je prenehal s poslovanjem ali je v kakršnem koli podobnem položaju, ki izhaja iz podobnega postopka po nacionalnih zakonih in predpisih;

(b) je v postopku objave stečaja, čaka na prisilno likvidacijo ali na prisilno upravo, namerava skleniti poravnavo z upniki ali je v kakršnih koli podobnih postopkih po nacionalnih zakonih in predpisih;

(d) je kriv za zelo slabo strokovno vodenje, ki ga naročniki dokažejo na kakršen koli opravičljiv način;

(e) ni izpolnil obveznosti iz naslova plačila prispevkov za socialno varstvo po zakonih države, kjer ima sedež, ali po zakonih države naročnika;

(f) ni izpolnil obveznosti iz naslova plačila davkov po zakonih države, v kateri ima sedež, ali zakonih države naročnika;

(g) je dal hudo zavajajoče podatke, zahtevane v tem poglavju.

2. Kadar naročnik od ponudnika zahteva dokaze, da noben od primerov, navedenih v točkah (a), (b), (c), (e), ali (f) v odstavku 1 zanj ne veljajo, šteje kot zadosten dokaz:

- za točke (a), (b) ali (c) predložitev izvlečka iz sodne evidence; če to ni mogoče, pa predložitev enakovrednega dokumenta, ki ga izda pristojen sodni ali upravni organ v državi izvora in je veljaven v državi, kjer izkazuje, da izpolnjuje zahteve;

- za točke (e) in (f) potrdilo, ki ga izda pristojen organ države članice, na katero se to nanaša.

3. Kadar država ne izdaja dokumentov ali potrdil iz odstavka 2, ali ta ne zajemajo vseh primerov, navedenih v točkah (a), (b) ali (c) iz odstavka 1, jih lahko nadomestijo z izjavo pod prisego ali, v državah članicah, kjer taka izjava ni predvidena z zakonom, z izjavo pod prisego pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim profesionalnim organom ali trgovinsko zbornico v državi izvora, ki velja tudi v državi, v katero ta oseba prihaja.

4. Države članice morajo imenovati organe in pravne osebe, ki so pristojni za izdajanje dokumentov, potrdil ali izjav iz odstavkov 2 in 3 in o tem sočasno obvestiti druge države članice in Komisijo.

Člen 21

1. Od vsakega ponudnika, ki želi pridobiti javno naročilo blaga, lahko zahtevajo dokazila o vpisu v enega od strokovnih ali trgovskih registrov, kot je to predpisano v njegovi matični državi, ali predložitev izjave pod prisego ali potrdila, kot je to predpisano v odstavku 2 spodaj.

2. Ustrezni strokovni ali trgovski registri ali izjave ali potrdila so:

- v Belgiji: "Registre du commerce/Handelsregister"

- na Danskem: "Aktieselskabsregistret", "Foreningsregistret" in "Handelsregistret",

- v Nemčiji: "Haridelsregister" in "Handwerksrolle",

- v Grčiji: "Βιοτεχνικό ή Βιομηχανικό ή Εμπορικό Επιμελητήριο"

- v Španiji: "Registro Mercantil" ali v primeru, da posameznik ni vpisan v register, potrdilo, s katerim se potrjuje, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja s poslom, o katerem je govor,

- v Franciji: "Registre du commerce" in "repertoire des metiers",

- v Italiji: "Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato" in "Registro delle Commissioni provinciali per I'artigianato",

- v Luksemburgu: "Registre aux firmes" in "Role de la chambre des metier",

- na Nizozemskem: "Handelsregister",

- na Portugalskem: "Registo Nacional das Pessoas Colectivas",

- v Veliki Britaniji in na Irskem od ponudnika lahko zahtevajo predložitev potrdila, ki ga izda Registrar of Companies ali Registrar of Friendly Societies, da ima registrirano podjetje, ali če nima registriranega podjetja, potrdilo, s katerim dokaže, da je oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z dejavnostjo, o kateri je govor, v državi, kjer ima sedež na posebnem naslovu, pod posebnim poslovnim nazivom in pod posebno blagovno znamko.

Člen 22

1. Kot dokazilo o ponudnikovem finančnem in gospodarskem položaju lahko po pravilu služi ena ali več naslednjih referenc:

(a) ustrezne izjave bank;

(b) v primeru, da je njena objava zakonsko predpisana v državi, kjer je: sedež ponudnika, predložitev njegove bilance stanja ali izvlečkov iz bilance stanja;

(c) izkaz celotnih prihodkov iz prodaje in prihodkov ponudnika iz prodaje blaga, na katerega se nanaša naročilo, za zadnja tri poslovna leta.

2. Naročniki morajo v razpisu ali v povabilu za zbiranje ponudb določiti, katero referenco ali reference, navedene v odstavku 1, so izbrale in katere druge reference, poleg naštetih v odstavku 1, je še potrebno predložiti.

3. Če ponudnik iz kakršnegakoli utemeljenega razloga naročniku ne more predložiti zahtevanih referenc, lahko svoj gospodarski in finančni položaj dokaže s katerimkoli drugim dokumentom, ki se zdi naročniku primeren.

Člen 23

1. Kot dokazilo o ponudnikovi tehnični zmogljivosti, lahko služi eden ali več od spodaj naštetih načinov, skladno z naravo, količino in namenom proizvodov, ki jih bo dobavljal:

(a) s seznamom najvažnejših opravljenih dobav v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in državnimi ali zasebnimi prejemniki:

- če so bili prejemniki javni, mora biti dokazilo v obliki potrdila, ki ga izda ali sopodpiše pristojni organ;

- če so bili prejemniki zasebni kupci, mora dobavo potrditi kupec. Če to ni mogoče, zadostuje že izjava ponudnika o dobavi;

(b) z opisom ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter študijskih in raziskovalnih zmogljivosti;

(c) z navedbo vključenih tehnikov ali tehničnih teles ne glede na to, ali pripadajo neposredno ponudniku ali ne, posebno tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti;

(d) z vzorci, opisom in/ali fotografijami izdelkov, ki jih bodo dobavljali. Če naročnik tako zahteva, mora ponudnik dokazati njihovo istovetnost;

(e) s certifikati, ki jih izdajo uradne ustanove ali uradno priznane agencije za nadzor kakovosti, s katerimi nedvoumno potrdijo skladnost specifikacij ali standardov izdelkov z zahtevanimi določenimi specifikacijami ali standardi;

(f) če gre za zapleteno blago, ali če je v izjemnih primerih namenjeno za posebne namene, je potrebno opraviti pregled. Pregled opravijo naročniki ali po njihovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik sedež. Obsega pregled ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti in če je potrebno njegovih študijskih in raziskovalnih zmogljivosti ter ukrepov za nadzor kakovosti.

2. Naročnik v razpisu ali povabilu za zbiranje ponudb natančno navede, katere reference je potrebno predložiti.

3. Obseg zahtevanih podatkov iz člena 22 in iz odstavkov 1 in 2 mora biti omejen na predmet naročila; naročnik upošteva zakonite interese ponudnikov pri varovanju njihovih tehničnih ali poslovnih skrivnosti.

Člen 24

Naročnik ponudnike lahko pozove, da v okviru členov 20 in 23 k certifikatom in dokumentom predložijo dopolnila ali obrazložitve.

Člen 25

1. Države članice, ki imajo uradne sezname usposobljenih ponudnikov, morajo te sezname prilagoditi določbam iz točk (a) do (d) in (g) člena 20(1) in členov 21, 22 in 23.

2. Ponudniki, ki so vpisani na uradnih seznamih, lahko za vsako pogodbo predložijo naročniku potrdilo o vpisu, ki ga izda pristojni organ. V takem potrdilu naj bodo navedene reference, ki so omogočile vpis na seznam in klasifikacijo s tega seznama.

3. Potrdilo o vpisu na uradni seznam ponudnikov, ki ga izda pristojni organ, služi naročnikom iz drugih držav članic kot dokaz ustrezne klasifikacije ponudnika le glede na člen 20(1) (a) do (d) in (g), člena 21, člena 22(1 (b), (e) in člena 23(1)(a).

Podatkov, ki izhajajo iz vpisa na uradne sezname, ni mogoče postaviti pod vprašaj. Vendar pa glede plačila prispevkov za socialno varnost lahko od vsakega ponudnika, vpisanega na seznam, zahtevajo dodatno potrdilo, kadarkoli se oddaja naročilo.

Naročniki drugih držav članic določila iz pododstavka 1 in 2 uporabijo le pri ponudnikih s sedežem v državah članicah, ki imajo uradni seznam.

4. Za vpis ponudnikov iz drugih držav članic na uradni seznam smejo zahtevati le tista dokazila ali izkaze, ki jih zahtevajo od domačih ponudnikov, in v vsakem primeru le tiste, ki so predvideni v členih 20 do 23.

5. Države članice, ki imajo uradni seznam, morajo sporočiti naslov organa, na katerega se lahko naslovijo prošnje za vpis na seznam, drugim državam članicam in Komisiji, ki poskrbi za njihovo razpošiljanje.

Poglavje 3

Merila za oddajo naročila

Člen 26

1. Kriteriji, po katerih mora naročnik oddati naročilo, so:

(a) ali zgolj najnižja cena

(b) ali gospodarsko najugodnejša ponudba, različna merila glede na določeno naročilo: npr. cena, datum dobave, tekoči stroški, ekonomičnost, kakovost, estetske in funkcionalne značilnosti, tehnične prednosti, poprodajne storitve in tehnična podpora.

2. V primeru točke (b) odstavka 1 mora naročnik v razpisni dokumentaciji ali v obvestilu o oddaji naročila navesti vsa merila, ki jih namerava upoštevati pri oddaji naročila, po možnosti po vrstnem redu pomembnosti.

Člen 27

Če so glede na blago, ki naj bi ga naročali, ponudbe za dano naročilo neobičajno nizke, mora naročnik, preden lahko take ponudbe zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev temeljnih postavk ponudbe, za katere meni, da so pomembne, in jih mora, ob upoštevanju prejete obrazložitve, preveriti.

Naročnik lahko upošteva obrazložitve, ki se tičejo gospodarnosti proizvodnega procesa ali izbranih tehničnih rešitev ali izjemno ugodnih pogojev, ki jih ima ponudnik za dobavo blaga ali posebnost ponudnikovih podizvajalcev.

Če dokumenti, ki se nanašajo na naročilo, govorijo za izbiro najcenejšega ponudnika, mora naročnik obvestiti Komisijo o zavrnitvi ponudb, za katere meni, da so prenizke.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Države članice za oddajo javnih naročil, ki jo opravijo naročniki iz Priloge I, in v taki meri, kot so njim podrejeni organi opravili popravke, spremembe ali amandmaje, medsebojno določijo enako ugodne pogoje, kot jih zagotavljajo tretjim državam pri sporazuma GATT, posebno glede določil členov V in VI glede omejenega postopka, podatkov in revizij. Da bi to dosegle, se države članice glede ukrepov, ki sledijo iz Sporazuma, med seboj posvetujejo v Posvetovalnem odboru za javna naročila.

Člen 29

1. Komisija mora v sodelovanju s Posvetovalnim odborom za javna naročila pregledati uporabo te direktive, in kadar je to smotrno, Svetu predloži nove predloge, predvsem za uskladitev ukrepov držav članic za njeno izvajanje.

2. Komisija mora pregledati to direktivo in vse nove ukrepe, ki utegnejo biti sprejeti na podlagi odstavka 1, pri čemer bo upoštevala rezultate nadaljnjih pogajanj, kakor je opredeljeno v členu IX (6) sporazuma GATT in bo po potrebi Svetu predložila ustrezne predloge.

3. Komisija mora posodobiti Prilogo 1 na podlagi vseh popravkov, sprememb ali amandmajev, kakor je to določeno v členu 28 in posodobljeno verzijo objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 30

Računanje rokov se opravi v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št.1182/71 z dne 3. junija 1971, ki določa pravila, ki se uporabljajo za časovna obdobja, datume in roke [13].

Člen 31

1. Da Komisija lahko oceni dosežene rezultate pri izvrševanju te direktive, ji morajo države članice poslati statistično poročilo glede izbora ponudnikov:

(a) najkasneje do 31. oktobra vsakega koledarskega leta za predhodno leto glede na naročnike iz Priloge I;

(b) najkasneje do 31. oktobra 1991, Grčija, Španija in Portugalska pa do 31. oktobra 1995 in od takrat dalje do 31. oktobra vsako drugo leto za predhodno leto glede ostalih naročnikov v smislu člena 1.

2. Statistično poročilo mora vsebovati vsaj:

(a) število in vrednost naročil, ki jih je oddal vsak naročnik, nad pragom in v primeru naročnikov, navedenih v Prilogi I, vrednosti pod pragom;

(b) število in vrednost naročil, ki jih je oddal vsak naročnik, nad pragom, razvrščenih po postopkih, blagu in nacionalnosti ponudnika, kateremu so oddali naročilo in v primeru postopkov s pogajanji, razvrščenih v skladu s členom 6, tako da se navede število in vrednost oddanih naročil vsaki državi članici in tretjim državam, in v primeru, ko gre za naročnike, navedene v Prilogi I, število in vrednost naročil oddanih vsaki od podpisnic sporazuma GATT.

3. V skladu s postopkom, določenim v členu 32(2) mora Komisija določiti vrsto vseh dodatnih statističnih podatkov, ki jih zahteva v skladu s to direktivo.

Člen 32

1. Komisiji bo pri delu pomagal Posvetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s sklepom 71/306/EGS.

2. Kadar se sklicuje na postopek, določen v tem odstavku, mora predstavnik Komisije predložiti Odboru osnutek ukrepov. Odbor mora dati svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve, če je potrebno z glasovanjem.

Mnenje mora biti zabeleženo v zapisniku; poleg tega ima vsaka država članica pravico zahtevati, da se njeno stališče v zapisniku zabeleži.

Komisija mora v največji možni meri upoštevati mnenje Odbora. Obvesti ga, na kakšen način so upoštevali njegovo mnenje.

3. Na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice mora v odstavku 1 navedeni Odbor obravnavati katerokoli vprašanje, povezano z izvrševanjem te direktive.

Člen 33

S tem se razveljavi Direktiva 77/62/EGS [14], kar ne zadrži izpolnjevanja obveznosti držav članic glede skrajnih rokov za vgraditev v nacionalne zakone in za določila, navedena v Prilogi V.

Sklicevanje na razveljavljene direktive se tolmači kot sklicevanje na to direktivo in se mora brati v skladu s korelacijsko tabelo, zapisano v Prilogi VI.

Člen 34

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 14. junijem 1994. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Ko države članice sprejmejo te ukrepe, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 35

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 14. junija 1993

Za Svet

Predsednik

J. Trøjborg

[1] UL C 277, 26.10.1992, str. 1.

[2] UL C 72, 15.3.1993, str. 73 in Sklep z dne 26.5.1993 (še neobjavljen v Uradnem listu).

[3] UL C 332, 16.12.1992, str. 72.

[4] UL L 13, 15.1.1977, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 92/50/EGS (UL L 209, 24.7.1992, str. 1).

[5] UL L 199, 9.8.1993, str. 54.

[6] UL L 209, 24.7.1992, str. 1.

[7] UL L 71, 17.3.1980, str. 44 in UL L 345, 9.12.1987, str. 24.

[8] UL L 297, 29.10.1990, str. 1.

[9] UL L 185, 16.8.1971, str. 15. Sklep, spremenjen s Sklepom 77/63/EGS (UL L 13, 15.1.1977, str. 15)

[10] UL L 217, 5.8.1996, str. 21. Direktiva, spremenjena z Direktivo 91/263/EGS (UL L 128, 23.5.1991, str. 1).

[11] UL L 36, 7.2.1987, str. 31.

[12] UL L 40, 11.2.1989, str. 12.

[13] UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

[14] Vključno z določili, ki spreminjajo to direktivo:

- Direktiva 80/767/EGS (UL L 215, 18.8.1980, str. 1),

- Direktiva 88/295/EGS (UL L 127, 20.5.1988, str. 1),

- člen 35(1) Direktive 90/531/EGS (UL L 297, 29.10.1990, str. 1),

- člen 42(1) Direktive 92/50/EGS (UL L 209, 24.7.1992. str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA 1

SEZNAM NAROČNIKOV, ZA KATERE VELJA SPORAZUM GATT O JAVNIH NAROČILIH

BELGIJA

A.L'État, exception faite pour les marchés passés dans le cadre de coopération au développement qui, en vertu d'accords internationaux conclus avec des pays tiers et se rapportant à la passation de marchés, sont soumis à d'autres dispositions, incompatibles avec les dispositions du présent arrêté:la Régie des postes,la Régie des bâtiments;le Fonds des routes.B.Le Fonds général des bâtiments scolaires de l'ÉtatLe Fonds de construction d'institutions hospitalières et médico-socialesLa Société nationale terrienneL'Office national de sécurité socialeL'Institut national d'assurances sociales pour travailleurs indépendantsL'Institut national d'assurance maladie-invaliditéL'Institut national de crédit agricoleL'Office national des pensionsL'Office central de crédit hypothéL'Office national du ducroireLa Caisse auxiliaire d'assurance maladie-invaliditéLe Fonds des maladies professionnellesLa Caisse nationale de crédit professionnelL'Office national des débouchés agricoles et horticolesL'Office national du lait et de ses dérivésL'Office national de l'emploiLa Régie des voies aériennes | De Staat, met uitzondering van de opdrachten inzake ontwikkelingssamenwerking die, krachtens internationale overeenkomsten met derde landen inzake het plaatsen van opdrachten, andere bepalingen behelzen die niet verenigbaar zijn met de bepalingen van dit besluit: de Regie der Posterijen;de Regie der Gebouwen;het WegenfondsHet Algemeen Gebouwenfonds voor de rijksscholenHet Fonds voor de bouw van ziekenhuizen en medisch-sociale inrichtingenDe Nationale LandmaatschappijDe Rijksdienst voor sociale zekerheidHet Rijksinstituut voor de sociale verzekeringen der zelfstandigenHet Rijksinstituut voor ziekte- en invaliditeitsverzekeringHet Nationaal Instituut voor landbouwkredietDe Rijksdienst voor pensioenenHet Centraal Bureau voor hypothecair kredietDe Nationale DelcrederedienstDe Hulpkas voor ziekte- en invaliditeitsverzekeringHet Fonds voor de beroepsziektenDe Nationale Kas voor beroepskredietDe Nationale Dienst voor afzet van land- en tuinbouwproduktenDe Nationale ZuiveldienstDe Rijksdienst voor arbeidsvoorzieningDe Regie der Luchtwegen |

1. Statsministeriet | to departementer |

2. Arbejdsministeriet | fem direktorater og institutioner |

3. Udenrigsministeriet (tre departementer) | |

4. Boligministeriet | fem direktorater og institutioner |

5. Energiministeriet | ét direktorat og Forsøgsanlæg Risø |

6. Finansministeriet (to departementer) | fire direktorater og institutioner inklusive Direktoratet for Statens Indkøbfem andre institutioner |

7. Ministeriet for Skatter og Afgifter (to departementer) | fem direktorater og institutioner |

8. Fiskeriministeriet | fire institutioner |

9.Industriministeriet (Fulde navn: Ministeriet for Industri, Handel, Håndværk og Skibsfart) | ni direktorater og institutioner |

10. Indenrigsministeriet | Civilforsvarsstyrelsenét direktoratet |

11. Justitsministeriet | Rigspolitichefenfem andre direktorater og institutioner |

12. Kirkeministeriet | |

13. Landbrugsministeriet | 19 direktorater og institutioner |

14. Miljøministeriet | fem direktorater |

15. Kultur- og Kommunikationsministeriet | tre direktorater og adskillige statsejede museer og højere uddannelsesinstitutioner |

16. Socialministeriet | fire direktorater |

17. Undervisningsministeriet | seks direktorater12 universiteter og andre højere læreanstalter |

18. Økonomiministeriet (tre departementer) | |

19. Ministeriet for Offentlige Arbejder | statshavne og statslufthavnefire direktorater og adskillige institutioner |

20. Forsvarsministeriet | |

21. Sundhedsministeriet | adskillige institutioner inklusive Statens Seruminstitut og Rigshospitalet |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 5 ZA NAROČILA DRŽAVNIH ORGANOV NA PODROČJU OBRAMBE

Poglavje 25 : Sol, žveplo; prsti in kamenje; mavčni materiali, apno in cement

Poglavje 26 : Rudnine, žlindra in pepel

Poglavje 27 prej 2710 : posebna motorna goriva

Poglavje 28 prej 2809 : razstreliva

prej 2813 : razstreliva

prej 2814 : solzilni plin

prej 2828 : razstreliva

prej 2832 : razstreliva

prej 2839 : razstreliva

prej 2850 : strupene snovi

prej 2851 : strupene snovi

prej 2854 : razstreliva

Poglavje 29 prej 2903 : razstreliva

prej 2904 : razstreliva

prej 2907 : razstreliva

pre 2908 : razstreliva

prej 2911 : razstreliva

prej 2912 : razstreliva

prej 2913 : strupene snovi

prej 2914 : strupene snovi

prej 2915 : strupene snovi

prej 2921 : strupene snovi

prej 2922 : strupene snovi

prej 2923 : strupene snovi

prej 2926 : razstreliva

prej 2927 : strupene snovi

prej 2929 : razstreliva

Poglavje 30 : Farmacevtski proizvodi

Poglavje 31 : Gnojila

Poglavje 32 : Izvlečki za strojenje in barvanje kož; sredstva za strojenje in njihovi derivati; obstojna barvila, vodne barve, oljne barve in laki; kiti, polnila in mašila; črnila

Poglavje 33 : Eterična olja in smolnati proizvodi; izdelava parfumov, kozmetike in toaletnih preparatov

Poglavje 34 : Milo, organska sredstva, delujoča na površino, preparati za pranje, preparati za mazanje, umetni voski, preparirani voski, sredstva za loščenje in čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za oblikovanje in "zobni voski"

Poglavje 35 : Beljakovinaste snovi; lepila, encimi

Poglavje 37 : Fotografsko in kinematografsko blago

Poglavje 38 prej 3819 : strupene snovi

Poglavje 39 prej 3903 : razstreliva

Poglavje 40 prej 4011 : neprobojne pnevmatike

Poglavje 41 : Surove kože in kože (z izjemo krzna) ter usnje

Poglavje 42 : Izdelki iz usnja; sedla in jarmi; potovalna oprema, ročne torbe in podobni izdelki za prtljago, izdelki iz živalskih črev (z izjemo niti sviloprejke)

Poglavje 43 : Krzna in umetno krzno; izdelki iz le-teh

Poglavje 44 : Volna in izdelki iz volne; lesno oglje

Poglavje 45 : Plutovina in izdelki iz plutovine

Poglavje 46 : Izdelki iz slame esparto in drugi materiali za pletenje; pletenje košar in pletarski izdelki iz vrbovih šib

Poglavje 47 : Material za izdelavo papirja

Poglavje 48 : Papir in lepenka; proizvodi iz papirne mase, papirja ali lepenke

Poglavje 49 : Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi izdelki tiskarske industrije; rokopisi, skripta in načrti

Poglavje 65 : Pokrivala in njihovi deli

Poglavje 66 : Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, kočijaški biči, jahalni biči in njihovi deli

Poglavje 67 : Preparirano perje in puh in izdelki iz perja in puha; umetne rože; proizvodi iz človeških las

Poglavje 68 : Izdelki iz kamna, mavca, cementa, azbesta, sljude in drugih podobnih materialov

Poglavje 69 : Keramični izdelki

Poglavje 70 : Steklo in steklovina

Poglavje 71 : Biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, valjane plemenite kovine in izdelki iz njih; umetni nakit

Poglavje 73 : Železo in jeklo ter izdelki iz njih

Poglavje 74 : Baker in izdelki iz bakra

Poglavje 75 : Nikelj in izdelki iz niklja

Poglavje 76 : Aluminij in izdelki iz aluminija

Poglavje 77 : Magnezij in berilij izdelki iz le-teh

Poglavje 78 : Svinec in izdelki iz svinca

Poglavje 79 : Cink in izdelki iz cinka

Poglavje 80 : Pločevina in izdelki iz nje

Poglavje 81 : Ostale osnovne kovine, ki se uporabljajo v metalurgiji in izdelki iz njih

Poglavje 82 prej 8205 : orodja

prej 8207 : orodja, deli

Poglavje 83 : Razni izdelki iz osnovne kovine

Poglavje 84 prej 8406 : motorji

prej 8408 : drugi motorji

prej 8445 : strojna oprema

prej 8453 : avtomatski stroji za obdelavo podatkov

prej 8455 : deli pod postavko št. 84.53

prej 8459 : nuklearni reaktorji

Poglavje 85 prej 8513 : telekomunikacijska oprema

prej 8515 : prej 8515

Poglavje 86 prej 8602 : oklopne lokomotive, električne

prej 8603 : druge oklopne lokomotive

prej 8605 : oklopni vagoni

prej 8606 : popravljeni vagoni

prej 8607 : vagoni

Poglavje 87 8708 : tanki in druga oklopna vozila

prej 8701 : traktorji

prej 8702 : vojaška vozila

prej 8703 : tovornjaki z žerjavom

prej 8709 : motorna kolesa

prej 8714 : vlačilci

Poglavje 89 prej 8901 A : bojne ladje

Poglavje 90 prej 9005 : daljnogledi

prej 9013 : razni inštrumenti, laserji

prej 9014 : daljinometri

prej 9028 : električni in elektronski merilni inštrumenti

prej 9011 : mikroskopi

prej 9017 : medicinski inštrumenti

prej 9018 : naprave za mehansko terapijo

prej 9019 : ortopedske naprave in sredstva

prej 9020 : rentgenski aparati

Poglavje 91 : Ure in ročne ure ter deli zanje

Poglavje 92 : Glasbeni inštrumenti; naprave za zapisovanje ali predvajanje zvoka; naprave za zapisovanje televizijske slike in zvoka ali za njihovo predvajanje; deli in pripomočki za takšne izdelke

Poglavje 94 prej 9401 A : letalski sedeži

Poglavje 95 : Izdelki in ročni izdelki rezbarjenja in vlivanja

Poglavje 96 : Metle, ščetke, blazinice za nanašanje pudra in sita

Poglavje 98 : Razni izdelki

--------------------------------------------------

PRILOGA III

OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

Za namene te direktive se opredelijo naslednji izrazi, kot sledi:

Tehnične specifikacije : celota tehničnih predpisov, še zlasti vsebovanih v razpisni dokumentaciji, ki določajo zahtevane značilnosti materiala, izdelka ali zaloge in ki omogočajo, da so material, izdelek ali zaloga opisani tako, da naročniku omogočajo uporabo, kakršna jim je bila namenjena. Ti tehnični predpisi morajo vključevati ravni kakovosti, izvedbe, varnosti in dimenzij, vključno z zahtevami glede materiala, izdelka ali zaloge glede zagotovitve kakovosti, terminologije, simbolov, testiranja in testnih metod, embalaže, označevanja in etiketiranja.

Standard : tehnična specifikacija, ki jo je odobrilo pristojno telo za standardiziranje, namenjena ponavljajoči se in trajni uporabi, s katero skladnost načeloma ni obvezna.

Evropski standard : standard, ki ga je odobril Evropski odbor za standardizacijo (CEN) ali Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) kot "evropski standard" (EN) ali "uskladitvene dokumente" (HD) glede na splošna pravila te organizacije.

Evropska tehnična odobritev : ugodna tehnična ocena primernosti izdelka za uporabo, ki temelji na izpolnjevanju osnovnih zahtev za gradbena dela, na podlagi svojstvenih lastnosti izdelka in določenih pogojev uporabe. Evropski sporazum naj bi bil izdan po odobritvi telesa, ki ga v ta namen imenuje država članica.

Splošna tehnična specifikacija : tehnična specifikacija določena v skladu s postopkom, ki ga priznava država članica, da bi zagotovila enotno uporabo v vseh državah članicah. Objavljena je bila v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

VZORČNA OBVESTILA ZA ODDAJO NAROČIL BLAGA

A. Predhodna informacija

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, številke telefona, teleksa in telefaksa naročnika ter službe, od katere je mogoče dobiti dodatne podatke, če so njeni podatki drugačni:

2. Narava in količina ali vrednost blaga, ki ga je treba dobaviti: CPA referenčna številka:

3. Predvideni datum začetka postopkov oddaje naročil glede na naročilo ali naročila (če je znan):

4. Druge podatke:

5. Datum, kdaj je bilo obvestilo odposlano:

6. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti:

B. Odprti postopki

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, številke telefona, teleksa in telefaksa pogodbene oblasti:

2. (a) Izbrani postopek oddaje:

(b) Oblika naročila, za katero se zahtevajo ponudbe

3. (a) Kraj dobave:

(b) Narava in količina blaga, ki ga je treba dobaviti: CPA referenčna številka:

4. Skrajni dobavni rok, če sploh:

5. (a) Ime in naslov službe, od katere se lahko zahteva razpisna dokumentacija:

(b) Rok za predložitev tovrstnih zahtev:

6. (a) Zadnji rok za prejem ponudb:

(b) Naslov, kamor jih je treba poslati:

7. (a) Osebe, ki so pooblaščene za prisotnost pri odpiranju ponudb:

(b) Datum, čas in kraj takšnega odpiranja:

8. Kjer primerno, vsi zahtevani pologi in jamstva:

9. Glavni pogoji glede financiranja in plačila in/ali napotki k določilom, kjer so ti podatki na voljo:

10. Kjer primerno, pravna oblika, ki jo mora vzpostaviti skupina ponudnikov, katerim je naročilo oddano:

11. Informacije o pravnem statusu ponudnika in informacije o formalnostih potrebnih za ocenitev minimuma ekonomskih in tehničnih standardov, ki se zahtevajo od ponudnika:

12. Obdobje, v katerem ponudnik ne more odstopiti od svoje ponudbe:

13. Merila za oddajo naročila. Če jih ni v razpisni dokumentaciji, je treba omeniti tudi druga merila, razen najnižje cene.

14. Kjer primerno, prepoved variant:

15. Druge informacije:

16. Datum objave predhodnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropskih skupnosti ali sporočila o tem, da ni bilo objavljeno:

17. Datum, ko je bilo obvestilo odposlano:

18. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti:

C. Omejeni postopki

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, številka telefona, teleksa in telefaksa naročnika:

2. (a) Izbrani postopek oddaje naročila:

(b) Kjer primerno, utemeljitev uporabe pospešenega postopka:

3. (a) Kraj dobave:

(b) Narava in količina blaga, ki se naroča: CPA referenčna številka:

4. Skrajni dobavni rok, če sploh:

5. Kjer primerno, pravna oblika, ki jo mora vzpostaviti skupina ponudnikov, katerim je naročilo oddano:

6. (a) Skrajni rok za prejem prošenj za sodelovanje:

(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati:

7. Skrajni rok za odpošiljanje obvestila o povabilu za zbiranje ponudb

8. Kjer primerno, vsi zahtevani pologi in jamstva:

9. Informacije glede ponudnikovega pravnega statusa ter informacije in formalnosti potrebne za ocenitev minimuma ekonomskih in tehničnih standardov, ki se od njega zahtevajo:

10. Merila za oddajo naročila, kadar so omenjena v povabilu za zbiranje ponudb:

11. Predvideno število ali razpon ponudnikov, ki se bodo udeležili razpisa:

12. Kjer primerno, prepoved variant:

13. Druge informacije:

14. Datum objave predhodnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropskih skupnosti ali obvestila o tem, da ni bilo objavljeno:

15. Datum, kdaj je bilo obvestilo odposlano:

16. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti:

D. Postopki s pogajanji

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, številka telefona, teleksa in telefaksa naročnika:

2. (a) Izbrani postopek oddaje naročila:

(b) Kjer primerno, utemeljitev uporabe pospešenega postopka:

3. (a) Kraj dobave:

(b) Narava in količina blaga, ki ga je treba dobaviti: CPA referenčna številka:

4. Skrajni dobavni rok, če sploh:

5. Kjer primerno, pravna oblika, ki jo mora vzpostaviti skupina ponudnikov, katerim je naročilo oddano:

6. (a) Skrajni rok za prejem zahtev za sodelovanje:

(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati:

7. Kjer primerno, vsi zahtevani pologi in jamstva:

8. Informacije glede ponudnikovega pravnega statusa ter informacije in formalnosti potrebne za oceno minimuma ekonomskih in tehničnih standardov, ki jih od njega zahtevajo:

9. Predvideno število ali razpon ponudnikov, ki se bodo udeležili razpisa:

10. Kjer primerno, prepoved variant:

11. Kjer primerno, imena in naslovi ponudnikov, ki jih je naročnik že izbral:

12. Kjer primerno, datum(i) predhodnih objav v Uradnem listu Evropskih skupnosti:

13. Druge informacije:

14. Datum, kdaj je bilo obvestilo odposlano:

15. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti:

E. Oddaja naročil

1. Ime in naslov naročnika:

2. Izbrani postopek oddaje naročila. V primeru postopka s pogajanji, brez objave obvestila o razpisu za zbiranje ponudb, utemeljitev (člen 6(3)):

3. Datum oddaje naročila:

4. Merila za oddajo naročila:

5. Število prejetih ponudb:

6. Ime(-na) in naslov(-i) ponudnika(-ov):

7. Narava in količina naročenega blaga, kjer primerno: CPA referenčna številka: 8. Plačana cena ali razpon cen (minimum/maksimum):

9. Kjer primerno, vrednost in delež naročila, ki bo verjetno oddano v podizvajanje tretjim strankam:

10. Druge podatke:

11. Datum objave obvestila o povabilu za zbiranje ponudb v Uradnem listu Evropskih skupnosti:

12. Datum, kdaj je bilo obvestilo odposlano:

13. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti:

--------------------------------------------------

PRILOGA V

ROKI ZA UPORABO UKREPOV PRENOSA

Direktiva 77/62/EGS | spremenjeno z direktivami | spremenjeno z Aktom o pristopu |

80/767/EGS | 88/295/EGS | 90/531/EGS | 92/50/EGS | GR | E, P |

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

PRIMERJALNA TABELA

Ta direktiva | 77/62/EGS | 80/767/EGS | 88/295/EGS | 90/531/EGS | 92/50/EGS |

Člen 5 (1) (d) | – | | | | |

– | Člen 6 (2) | | | | |

Člen 7 (1-2) | (–) | | | | |

Člen 8 (5) (a) in (b) | (–) | | | | |

(–) | Člen 9 (1) drugi pododstavek | | | | |

Člen 9 (1) drugi pododstavek | – | | | | |

Člen 11 (2) (a) –(e) | (–) | | | | |

Člen 14 | (–) | | | | |

Člen 16 (2) | (–) | | | | |

Člen 17 | (–) | | | | |

Člen 19 (2) in (3) | (–) | | | | |

Člen 25 | (–) | | | | |

(–) | Člen 25 (3) in (4) | | | | |

– | Člen 26 | | | | |

– | Člen 27 | | | | |

Člen 32 | (–) | | | | |

Člen 34 | (–) | | | | |

Člen 35 | (–) | | | | |

(–) | Priloga I | | | | |

točka 4 | – | | | | |

Priloga V | (–) | | | | |

Priloga VI | (–) | | | | |

--------------------------------------------------

31993L0036