Direktiva Sveta 92/85/EGS

z dne 19. oktobra 1992

o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 118a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, oblikovanega po posvetovanju s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker člen 118a Pogodbe predvideva, da Svet s pomočjo direktiv sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšav, zlasti v delovnem okolju, za varnost in zdravje delavcev;

ker ta direktiva ne opravičuje nobenega znižanja ravni varstva, ki je že dosežena v posameznih državah članicah, države članice, ki so po Pogodbi zavezane k spodbujanju izboljšav pogojev na tem področju in harmonizaciji pogojev ob ohranjanju doseženih izboljšav;

ker se morajo v skladu z določili člena 118a Pogodbe omenjene direktive izogibati nalaganju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev na način, ki bi zadrževal ustanavljanje in razvoj majhnih in srednje velikih podjetij;

ker se v skladu s Sklepom 74/325/EGS [4], kakor je bil nazadnje spremenjen z Aktom o pristopu iz leta 1985, Svetovalni odbor za varnost, higieno in zdravje pri delu posvetuje s Komisijo o pripravi osnutkov predlogov na tem področju;

ker Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, ki so jo na Evropskem svetu v Strasbourgu 9. decembra 1989 sprejeli predsedniki držav ali vlad enajstih držav članic, zlasti v odstavku 19 določa:

"Vsakemu delavcu morajo biti v njegovem delovnem okolju zagotovljeni zadovoljivi pogoji zdravja in varnosti pri delu. Treba je sprejeti ustrezne ukrepe, da bi dosegli nadaljnjo usklajevanje pogojev na tem področju ob ohranjanju doseženih izboljšav";

ker je Komisija v svojem akcijskem programu za izvajanje Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev med svoje cilje vključila sprejetje Direktive o zaščiti nosečih delavk na delu s strani Sveta;

ker člen 15 Direktive 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav za varnost in zdravje delavcev pri delu [5] določa, da morajo biti posebej občutljive rizične skupine varovane pred nevarnostmi, ki jim lahko škodijo;

ker morajo noseče delavke, delavke, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, v mnogih pogledih veljati za posebej rizično skupino in je treba sprejeti ukrepe v zvezi z njihovo varnostjo in zdravjem pridelu;

ker varnost in zdravje nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ali delavk, ki dojijo, ne bi smela neugodno vplivati na položaj delavk na trgu dela niti delovati v nasprotju z direktivami, ki se nanašajo na enako obravnavanje moških in žensk;

ker lahko zaradi izpostavljenosti nevarnim dejavnikom, postopkom ali delovnim pogojem nekatere vrste dejavnosti povzročijo specifično tveganje za noseče delavke, delavke, ki so pred kratkim rodile, ali delavke, ki dojijo, ker je treba takšna tveganja torej oceniti, rezultate takšne ocene pa sporočiti delavkam in/ali njihovim predstavnikom;

ker je treba nadalje poskrbeti za varstvo teh delavk, če bi rezultat ocene razkril obstoj tveganja za varnost in zdravje delavk;

ker noseče delavke in delavke, ki dojijo, ne smejo opravljati dejavnosti, za katere je bilo ocenjeno, da predstavljajo nevarnost izpostavljenosti določenim še posebej nevarnim dejavnikom ali delovnim pogojem, kar ogroža varnost in zdravje;

ker je treba zagotoviti, da se od nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ali delavk, ki dojijo, ne bo zahtevalo nočno delo, kadar je takšna zagotovitev potrebna z vidika njihove varnosti in zdravja;

ker ranljivost nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, zahteva zagotovitev pravice do porodniškega dopusta v trajanju najmanj 14 zaporednih tednov, ki je razporejen pred in/ali po porodu, in zahteva obvezen porodniški dopust, ki traja vsaj dva tedna in je razporejen pred in/ali po porodu;

ker tveganje odpusta zaradi razlogov, povezanih z njihovim stanjem, lahko škodljivo vpliva na fizično in psihično stanje nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo; ker je treba storiti vse potrebno za prepoved takšnega odpusta;

ker ukrepi za organizacijo dela, ki zadevajo varovanje zdravja nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ali delavk ki dojijo, ne bi služili svojemu namenu, če jih ne bi spremljalo ohranjanje pravic, povezanih s pogodbo o zaposlitvi, vključno z ohranjanjem plačila in/ali pravice do ustreznega nadomestila;

ker poleg tega določba v zvezi s porodniškim dopustom ravno tako ne bi služila svojemu namenu, če je ne bi spremljalo ohranjanje pravic, povezanih s pogodbo o zaposlitvi, in/ali pravica do ustreznega nadomestila;

ker mora osnova primernega nadomestila v primeru porodniškega dopusta veljati za tehnično referenčno točko s ciljem določitve minimalne ravni varstva in se ga v nobenem primeru ne bi smelo razlagati, kot da predstavlja analogijo med nosečnostjo in boleznijo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO

ODDELEK I

NAMEN IN OPREDELITVE

Člen 1

Namen

1. Namen te direktive, ki je deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, je izvajanje ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo.

2. Določbe Direktive 89/391/EGS, razen njenega člena 2(2), se v celoti uporabljajo za celotno področje, ki ga ureja odstavek 1, brez vpliva na strožje in/ali bolj specifične določbe, ki jih vsebuje ta direktiva.

3. Ta direktiva ne sme učinkovati tako, da bi znižala raven varstva, zagotovljenega nosečim delavkam, delavkam, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, v primerjavi z obstoječim položajem v vsaki državi članici na dan sprejetja te direktive.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi:

(a) noseča delavka pomeni nosečo delavko, ki svojega delodajalca obvesti o svojem stanju v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso;

(b) delavka, ki je pred kratkim rodila, pomeni delavko, ki je rodila pred kratkim v smislu nacionalne zakonodaje in/ali nacionalne prakse in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju;

(c) delavka, ki doji, pomeni delavko, ki jo za tako šteje nacionalna zakonodaja in/ali nacionalna praksa in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju.

ODDELEK II

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 3

Navodila

1. Po posvetovanju z državami članicami in ob pomoči Svetovalnega odbora za varnost, higieno in zdravje pri delu Komisija sestavi navodila za oceno kemičnih, fizikalnih in bioloških dejavnikov ter postopkov, ki veljajo za nevarne za varnost in zdravje delavk v smislu člena 2.

V prvem pododstavku omenjena navodila vključujejo tudi gibe in položaje telesa, psihično in telesno utrujenost ter druge vrste telesnega in psihičnega napora, povezane z delom, ki ga opravljajo delavke v smislu člena 2.

2. Namen navodil iz odstavka 1, je, da bodo služila kot osnova za oceno, navedeno v členu 4(1).

V ta namen države članice vse delodajalce in vse delavke in/ali njihove predstavnike v ustrezni državi članici opozorijo na ta navodila.

Člen 4

Ocena in obveščanje

1. Za vse dejavnosti, ki bi lahko vključevale posebno nevarnost izpostavljenosti dejavnikom, postopkom ali delovnim pogojem, ki so primeroma našteti na odprtemu seznamu v Prilogi I, delodajalec oceni naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavk v skladu s členom 2 v zadevnem podjetju in/ali (ustanovi) bodisi neposredno bodisi s pomočjo služb za varstvo in preventivo, navedenimi v členu 7 Direktive 89/391/EGS, da bi:

- ocenil tveganja za varnost ali zdravje in kakršne koli možne učinke na nosečnost ali dojenje delavk v skladu s členom 2,

- odločil, kako ukrepati.

2. Brez vpliva na člen 10 Direktive 89/391/EGS se delavke v skladu s členom 2 in delavke, ki bi v zadevnem podjetju in/ali ustanovi lahko bile v enem od položajev, navedenih v členu 2, in/ali njihove predstavnike obvesti o rezultatih ocene, omenjene v odstavku 1, in o vseh ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu.

Člen 5

Ravnanje, ki sledi rezultatom ocene

1. Če rezultati ocene, navedene v členu 4(1) pokažejo nevarnost za varnost ali zdravje oziroma vpliv na nosečnost ali dojenje delavke iz člena 2, delodajalec, brez vpliva na člen 6 direktive 89/391/EGS, sprejme ustrezne ukrepe, da z začasno prilagoditvijo delovnih pogojev in/ali delovnega časa delavke zagotovi, da se ta delavka izogne izpostavljenosti takšnim nevarnostim.

2. Če prilagoditev njenih delovnih pogojev in/ali delovnega časa tehnično in/ali objektivno ni izvedljiva oziroma je zaradi pravilno utemeljenih razlogov ni mogoče razumno zahtevati, delodajalec sprejme potrebne ukrepe za premestitev te delavke na drugo delovno mesto.

3. Če njena premestitev na drugo delovno mesto tehnično in/ali objektivno ni izvedljiva oziroma je zaradi pravilno utemeljenih razlogov ni mogoče zahtevati, se delavki zagotovi dopust v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso za celotno obdobje, ki je potrebno za zagotovitev varovanja njenega zdravja.

4. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo v primeru, ko delavka, ki opravlja dejavnost, ki je v skladu s členom 6 prepovedana, zanosi ali začne dojiti in o tem obvesti svojega delodajalca.

Člen 6

Primeri, v katerih je izpostavljenost prepovedana

Poleg splošnih določb v zvezi z varstvom delavk, zlasti tistih, ki se nanašajo na mejne vrednosti za izpostavljenost pri delu:

1. noseče delavke iz člena 2(a) pod nobenimi pogoji ne smejo biti obvezane opravljati dela, za katera je bila v oceni ugotovljena nevarnost izpostavljenosti dejavnikom in delovnim pogojem, navedenim v Prilogi II, oddelek A, ki bi lahko ogrozili varnost ali zdravje;

2. delavke, ki dojijo, izčlena 2(c) pod nobenimi pogoji ne smejo biti obvezane opravljati del, za katere je bila v oceni ugotovljena nevarnost izpostavljenosti dejavnikom in delovnim pogojem, navedenim v Prilogi II, oddelek B, ki bi lahko ogrozili varnost ali zdravje.

Člen 7

Nočno delo

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da v členu 2 navedene delavke ne bodo zavezane opravljati nočno delo med svojo nosečnostjo in v obdobju po porodu, ki ga določi nacionalni organ, ki je pristojen za varnost in zdravje, ob predložitvi zdravstvenega spričevala, ki navaja, da je to potrebno za varnost ali zdravje delavke, v skladu s postopki, ki jih je določila država članica.

2. V odstavku 1 navedeni ukrepi morajo imeti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso za posledico možnost:

(a) premestitve na delo podnevi ali

(b) dopusta ali podaljšanja porodniškega dopusta, kadar takšna premestitev tehnično in/ali objektivno ni izvedljiva oziroma je zaradi pravilno utemeljenih razlogov ni mogoče zahtevati.

Člen 8

Porodniški dopust

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe in zagotavljajo, da imajo delavke iz člena 2 pravico do neprekinjenega obdobja porodniškega dopusta, ki traja vsaj 14 tednov in je razporejen pred in/ali po porodu v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

2. V odstavku 1 določen porodniški dopust mora vključevati obvezen porodniški dopust, ki traja vsaj dva tedna in je razporejen pred in/ali po porodu v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

Člen 9

Odsotnost z dela zaradi zdravniških pregledov pred porodom

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da imajo noseče delavke iz člena 2(a) v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso pravico do odsotnosti z dela brez izgube plačila za zdravniške preglede pred porodom, če se morajo takšni pregledi opraviti med delovnim časom.

Člen 10

Prepoved odpusta

Da bi delavkam iz člena 2 zagotovili uresničevanje njihovih pravic iz varnosti in zdravja, kot so priznane po tem členu, je treba zagotoviti, da:

1. države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved odpusta delavk v smislu člena 2 med obdobjem od začetka njihove nosečnosti do konca porodniškega dopusta, navedenega v členu 8(1), razen v izjemnih primerih, dovoljenih po nacionalni zakonodaji in/ali praksi, ki niso povezani z njihovim stanjem, in pod pogojem, da je svoje soglasje dal pristojen organ, kjer je to primerno;

2. če je delavka iz člena 2 odpuščena med obdobjem, navedenim v točki 1, mora delodajalec pisno navesti pravilno utemeljene razloge za njen odpust;

3. države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da delavke iz člena 2 zaščitijo pred posledicami odpusta, ki je na podlagi točke 1 nezakonit.

Člen 11

Pravice iz delovnega razmerja

Da bi delavkam iz člena 2 zagotovili uresničevanje njihovih pravic glede varnosti in zdravja pri delu, kot so priznane v tem členu, je treba zagotoviti:

1. v primerih, navedenih v členih 5, 6 in 7, pravice iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi, vključno z ohranjanjem plačila in/ali pravice do ustreznega nadomestila za delavke iz člena 2, se zagotovijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso;

2. da mora biti v primeru, navedenem v členu 8, zagotovljeno naslednje:

(a) pravice, povezane s pogodbo o zaposlitvi delavk iz člena 2, razen tistih, ki so omenjene v spodnji (b) točki;

(b) ohranjanje plačila in/ali ustreznega nadomestila za delavke iz člena 2;

3. da v točki 2(b) navedeno nadomestilo šteje za ustrezno, če zagotavlja dohodek, ki je vsaj enak tistemu, ki bi ga delavka prejela v primeru prekinitve svojih dejavnosti zaradi razlogov, ki so povezani z njenim zdravstvenim stanjem, v skladu s kakršno koli zgornjo mejo, ki je določena v skladu z nacionalno zakonodajo;

4. da države članice lahko v točkah 1 in 2(b) navedeno plačilo ali nadomestilo pogojijo z izpolnjevanjem pogojev delavke glede upravičenosti do takšnih prejemkov, ki so določeni v skladu z nacionalno zakonodajo.

Ti pogoji v nobenih okoliščinah ne smejo veljati za obdobja prejšnje zaposlitve, ki presegajo 12 mesecev neposredno pred predvidenim datumom poroda.

Člen 12

Varstvo pravic

Države članice v svoje nacionalne pravne sisteme uvedejo takšne ukrepe, ki so potrebni, da bi vsem delavkam, če bi bile oškodovane zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, omogočili uveljavljanje njihovih zahtevkov v sodnih postopkih (in/ali v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso), preko postopkov pred drugimi pristojnimi organi.

Člen 13

Spremembe prilog

1. Strogo tehnične prilagoditve Priloge I, ki so posledica tehničnega napredka, sprememb v mednarodnih predpisih ali specifikacijah ter novih ugotovitev na področju, ki ga pokriva ta direktiva, se sprejmejo v skladu s postopkom, ki je določen v členu 17 Direktive 89/391/EGS.

2. Priloga II se lahko spremeni samo v skladu s postopkom, določenim v členu 118a Pogodbe.

Člen 14

Končne določbe

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo, najkasneje dve leti po njenem sprejetju ali največ dve leti po sprejetju te direktive zagotovijo, da socialni partnerji s kolektivnimi pogodbami uvedejo zahtevane določbe, od držav članic pa se zahteva, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki jim ob vsakem času omogočajo zagotovitev rezultatov, določenih s to direktivo. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

2. Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavka 1 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Države članice Komisiji posredujejo besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki so jih že sprejele ali jih sprejemajo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

4. Države članice Komisiji vsakih pet let poročajo o praktičnem izvajanju določb te direktive, ob navedbi stališč socialnih partnerjev.

Vendar pa države članice Komisiji o praktičnem izvajanju določb te direktive, ob navedbi stališč socialnih partnerjev, prvič poročajo štiri leta po njenem sprejetju.

Komisija obvesti Evropski parlament, Svet, Ekonomski-socialni odbor ter Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu.

5. Komisija ob upoštevanju odstavkov 1, 2 in 3 Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru redno poroča o izvajanju te direktive.

6. Svet bo na podlagi ocene, opravljene na podlagi poročil, omenjenih v drugem pododstavku odstavka 4, in, če se pokaže potreba, na podlagi predloga, ki ga mora najkasneje pet let po sprejetju te direktive predložiti Komisija, ponovno preučil to direktivo.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 19. oktobra 1992

Za Svet

Predsednik

D. Curry

[1] UL C 281, 9.11.1990, str. 3; inUL C 25, 1.2.1991, str. 9.

[2] UL C 19, 28.1.1991, str. 177; inUL C 150, 15.6.1992, str. 99.

[3] UL C 41, 18.2.1991, str. 29.

[4] UL L 185, 9.7.1974, str. 15.

[5] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SEZNAM PRIMEROMA NAŠTETIH DEJAVNIKOV, POSTOPKOV IN DELOVNIH POGOJEV,

naveden v členu 4(1)

A. Dejavniki

1. Fizični dejavniki, kadar ti veljajo kot dejavniki, ki povzročajo poškodbe ploda in/ali ki bi lahko prekinili placentno pritrditev, še zlasti:

(a) šoki, vibriranje ali premikanje;

(b) ravnanje z bremeni, ki imajo za posledico tveganja, zlasti na hrbtno-ledvenem predelu;

(c) hrup;

(d) ionizirajoče sevanje [1];

(e) neionizirajoče sevanje;

(f) izreden mraz ali vročina;

(g) gibi in položaji, potovanje — bodisi znotraj bodisi zunaj podjetja — mentalna in fizična utrujenost in druga fizična bremena, povezana z dejavnostjo delavke v smislu člena 2 te direktive.

2. Biološki dejavniki

Biološki dejavniki rizične skupine 2, 3 in 4v skladu z členom 2(d), številke 2, 3 in 4 Direktive 90/679/EEC [2], če je znano, da ti dejavniki ali terapevtski ukrepi, ki jih povzročijo takšni dejavniki, ogrožajo zdravje noseče ženske in nerojenega otroka ter če se še ne pojavljajo v Prilogi II.

3. Kemični dejavniki

Naslednji kemični dejavniki, če je znano, da ogrožajo zdravje noseče ženske in nerojenega otroka ter če se še ne pojavljajo v Prilogi II.

(a) snovi, označene z R 40, R 45, R 46 in R 47 v skladu z Direktivo 67/548/EGS [3], če se še ne pojavljajo v Prilogi II;

(b) kemični dejavniki v Prilogi I direktive 90/394/EGS [4];

(c) živo srebro in živosrebrni derivati;

(d) zdravila proti mitozi;

(e) ogljikov oksid;

(f) kemični dejavniki z znano in nevarno perkutno absorbcijo.

B. Postopki

Industrijski postopki, navedeni v Prilogi I k direktivi 90/394/EGS.

C. Delovni pogoji

Podzemno rudarsko delo.

[1] Glej direktivo 80/836/Euratom (UL L 246, 17.9.1980, str. 1).

[2] UL L 374, 31.12.1990, str. 1.

[3] UL L 196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/517/EGS (UL L 287, 19.10.1990, str. 37).

[4] UL L 196, 26.7.1990, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ODPRT SEZNAM DEJAVNIKOV, POSTOPKOV IN DELOVNIH POGOJEV,

naveden v členu 6

A. Noseče delavke, v smislu člena 2(a)

1. Dejavniki

(a) Fizični dejavniki

Delo v hiperbarnem ozračju, npr. zaprti prostori pod pritiskom in podvodno potapljanje.

(b) Biološki dejavniki

Naslednji biološki dejavniki:

- toksoplazma,

- virus rubella,

razen če ni dokazano, da so noseče delavke ustrezno zaščitene pred takšnimi dejavniki s cepljenjem.

(c) Kemični dejavniki

Svinec in svinčevi derivati, če človeški organizem te dejavnike lahko vsrka.

2. Delovni pogoji

Podzemno rudarsko delo.

A. Delavke, ki dojijo v smislu člena 2(c)

1. Dejavniki

(a) Kemični dejavniki

Svinec in svinčevi derivati, če človeški organizem te dejavnike lahko vsrka.

2. Delovni pogoji

Podzemno rudarsko delo.

--------------------------------------------------

Izjava Sveta in Komisije, ki se nanaša na člen 11(3) Direktive 92/85/EGS, vnesene v zapisnik 1608. sestanka Sveta (Luxembourg, 19. oktobra 1992)

SVET IN KOMISIJA sta izjavila, da:

"Pri določanju ravni nadomestil, navedenih v členu 11(2)(b) in (3), je treba zaradi čisto tehničnih razlogov omeniti nadomestilo, ki bi ga delavka prejela v primeru prekinitve svojih dejavnosti zaradi razlogov, povezanih s svojim zdravstvenim stanjem. Ta omemba nikakor ni namenjena temu, da bi nosečnost in rojstvo otroka enačili z boleznijo. Nacionalna zakonodaja na področju socialnega varstva v vseh državah članicah določa, da je treba med odsotnostjo z dela zaradi bolezni plačevati nadomestilo. Povezava s takšnim nadomestilom v izbrani formulaciji je preprosto namenjena temu, da bi v vseh državah članicah služila kot konkreten, fiksen referenčni znesek za določitev minimalnega zneska plačljivega nadomestila za porodniški dopust. Če se v posameznih državah članicah izplačujejo nadomestila, ki presegajo tista, ki so določena v tej direktivi, se takšna nadomestila seveda ohranijo. To jasno izhaja iz člena 1(3) te direktive."

--------------------------------------------------