Direktiva Sveta

z dne 28. marca 1983

o davčnih oprostitvah, ki veljajo za končni uvoz osebne lastnine posameznikov iz države članice

(83/183/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 99 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je treba zato, da se bodo ljudje v državah članicah bolj zavedali obstoja Evropske skupnosti, sprejeti nadaljnje ukrepe v korist posameznikov, da se v Skupnosti ustvarijo pogoji, podobni pogojem na notranjem trgu;

ker so zlasti davčne ovire, ko posamezniki uvažajo osebno lastnino iz ene države članice v drugo državo članico take, da ovirajo prosti pretok oseb znotraj Skupnosti; ker je zato te ovire treba v čim večji meri odpraviti z uvedbo davčnih oprostitev;

ker te davčne oprostitve lahko veljajo samo za uvoz, ki ni komercialne ali špekulativne narave; ker za uporabo oprostitev morajo veljati omejitve in pogoji,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Vsaka država članica mora ob izpolnjevanju pogojev in v tukaj določenih primerih, oprostiti osebno lastnino, ki jo posameznik uvaža končno iz druge države članice prometnega davka, trošarine in drugih davkov na potrošnjo, ki se običajno uporabljajo za tako lastnino.

2. Ta direktiva ne zajema posebnih in/ali občasnih dajatev in davkov, ki so povezani z uporabo take lastnine v državi, kot so na primer pristojbine za registracijo motornih vozil, davki za ceste in televizijska dovoljenja.

Člen 2

Pogoji, ki se nanašajo na lastnino

1. V tej direktivi "osebna lastnina" pomeni lastnino, ki je namenjena za osebno uporabo zadevnih oseb ali za zadovoljevanje potreb njihovih gospodinjstev. Narava ali količina osebne lastnine ne sme odražati nobenih tržnih interesov, niti ne smejo biti namenjene za opravljanje gospodarske dejavnosti v smislu člena 4 Direktive 77/388/EGS [4]. Vendar se orodja ali sredstva, ki jih zadevna oseba potrebuje za opravljanje svoje obrti ali poklica tudi obravnava kot osebna lastnina.

2. Oprostitev, ki jo predvideva člen 1, se odobri za osebno lastnino:

(a) ki je bila pridobljena v skladu s splošnimi pogoji obdavčenja, ki so v veljavi na notranjem trgu ene države članice in ki na osnovi izvoza ni upravičena do oprostitve ali vračila prometnega davka, trošarine ali drugega davka na potrošnjo. Za namene te direktive se šteje, da blago, ki je bilo pridobljeno v skladu s pogoji iz člena 15(10) Direktive 77/388/EGS, izpolnjuje te pogoje;

(b) če ga je oseba uporabljala v državi članici, iz katere ga uvaža, najmanj:

- šest mesecev pred spremembo prebivališča v primeru vozil na motorni pogon (vključno s prikolicami), počitniških prikolic, avtodomov, izletniških ladij in zasebnih zrakoplovov,

- tri mesece pred spremembo prebivališča ali vzpostavitvijo sekundarnega prebivališča v primeru druge lastnine.

Vendar lahko države članice za blago iz drugega stavka (a) podaljšajo zgoraj navedeno obdobje na 12 mesecev.

3. Pristojni organi zahtevajo dokazilo, da so izpolnjeni pogoji v odstavku 2 v primeru vozil na motorni pogon (vključno s prikolicami), počitniških prikolic, avtodomov, izletniških ladij in zasebnih zrakoplovov. V primeru druge lastnine zahtevajo tako dokazilo samo, če obstaja velik sum goljufije.

Člen 3

Uvozni pogoji

Uvoz lastnine se lahko izvede enkrat ali večkrat v rokih, ki so določeni v členih 7, 8, 9 oziroma 10.

Člen 4

Obveznosti po uvozu

Uvožena lastnina se ne sme odtujiti, dati v najem ali posoditi v obdobju 12 mesecev po uvozu, prostem dajatev, razen v okoliščinah, ki se pristojnim organom države članice uvoza ustrezno utemeljijo.

Člen 5

Posebni pogoji za nekatere vrste lastnine

1. Države članice lahko predvidijo, da se blago, našteto v členu 4(1) Direktive 69/169/EGS [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 82/443/EGS [6], lahko uvozi prosto dajatev samo do količin, določenih v navedenem členu za potovanja med državami članicami.

2. Oprostitev pri uvozu konj za jahanje, cestnih vozil na motorni pogon (vključno s prikolicami), počitniških prikolic, avtodomov, izletniških ladij in zasebnih zrakoplovov se odobri samo, če posameznik prenese svoje običajno prebivališče v državo članico uvoza.

Člen 6

Splošna pravila za določanje prebivališča

1. V tej direktivi "običajno prebivališče" pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, to je najmanj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih ali poklicnih vezi, v primeru osebe brez poklicnih vezi pa zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesne povezave med navedeno osebo in krajem, kjer živi.

Vendar se za običajno prebivališče osebe, ki je poklicno vezana na drug kraj kot osebno in ki zato živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj osebnih vezi osebe, če se ta oseba tja redno vrača. Ko oseba živi v državi članici zato, da izpolni nalogo z določenim trajanjem, pa ta pogoj ni treba, da je izpolnjen. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni prenosa običajnega prebivališča.

2. Posamezniki dokazujejo svoj kraj običajnega prebivališča z ustreznimi sredstvi, kot so osebna izkaznica ali drug veljaven dokument.

3. Če pristojni organi države članice uvoza dvomijo glede veljavnosti izjave o običajnem prebivališču, ki je podana v skladu z odstavkom 2, ali za namene posebnega nadzora, lahko zahtevajo informacije ali dodatni dokaz.

NASLOV II

UVOZ OSEBNE LASTNINE V POVEZAVI S PRENOSOM OBIČAJNEGA PREBIVALIŠČA

Člen 7

1. Oprostitev, ki jo predvideva člen 1, se odobri, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členih 2 do 5, glede osebne lastnine, ki jo uvozijo posamezniki, ko prenašajo svoje običajno prebivališče.

2. Zadnji uvoz mora biti izvršen najpozneje 12 mesecev po prenosu običajnega prebivališča.

NASLOV III

UVOZ OSEBNE LASTNINE V POVEZAVI Z OPREMLJANJEM ALI OPUSTITVIJO SEKUNDARNEGA PREBIVALIŠČA

Člen 8

1. Oprostitev, ki jo predvideva člen 1, se odobri, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členih 2 do 5, glede osebne lastnine, ki jo uvozijo posamezniki za opremljanje sekundarnega prebivališča.

Ta oprostitev se odobri samo:

(i) ko je zadevna oseba lastnica sekundarnega prebivališča ali pa ga ima v najemu za obdobje, ki ni krajše od 12 mesecev;

(ii) uvožena lastnina ustreza običajnemu pohištvu v sekundarnemu prebivališču.

2. Oprostitev se tudi odobri, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v odstavku 1, kjer se po opustitvi sekundarnega prebivališča lastnina uvozi v običajno prebivališče ali drugo sekundarno prebivališče, če je bila dotična lastnina dejansko v lasti zadevne osebe in jo je uporabljala obdobje, ki ni krajše od 12 mesecev.

Zadnji uvoz mora biti izvršen najpozneje 12 mesecev potem, ko je bilo sekundarno prebivališče opuščeno.

Člen 4 se ne uporablja, če se lastnina ponovno uvaža.

NASLOV IV

UVOZ LASTNINE OB POROKI

Člen 9

1. Z odstopanjem od druge alinee člena 2(2)(b), vendar brez poseganja v druge določbe členov 2 do 5, je vsaka oseba ob poroki upravičena do oprostitve davkov iz člena 1, pri uvozu osebne lastnine, ki jo je pridobila ali katere lastnica je postala manj kot tri mesece prej, v državo članico, kamor namerava prenesti svoje običajno prebivališče, pod pogojem, da:

(a) do takega uvoza pride v obdobju, ki se začne dva meseca pred predvidenim datumom poroke in se konča štiri mesece po dejanskem datumu poroke;

(b) zadevna oseba zagotovi dokaz, da je poroka že bila ali da je začela urejati potrebne predhodne formalnosti za poroko.

2. Oprostitev se odobri tudi glede daril, ki se po navadi dajejo ob poroki, ki jih osebi, ki izpolnjuje pogoje, predpisane v odstavku 1, pošljejo osebe, ki imajo svoje običajno prebivališče v državi članici, ki ni država uvoza. Oprostitev velja za darila, katerih vrednost enote ne presega 200 ECU. Vendar pa lahko države članice odobrijo oprostitev za več kot 200 ECU pod pogojem, da vrednost vsakega oproščenega darila ne presega 1000 ECU.

3. Države članice lahko določijo, da je odobritev take oprostitve odvisna od zagotovitve ustreznega zavarovanja, ko se lastnina uvaža pred dnem poroke.

4. Kjer posameznik ne zagotovi dokazila o svoji poroki v roku štirih mesecev od dne, ki je bil naveden kot dan poroke, davki zapadejo v plačilo na dan uvoza.

NASLOV V

UVOZ OSEBNE LASTNINE POKOJNIKA, PRIDOBLJENE Z DEDOVANJEM

Člen 10

1. Z odstopanjem od členov 2(2) in (3) ter 4 in 5(2), vendar brez poseganja v druge določbe členov 2, 3 in 5, je posameznik, ki z dedovanjem (causa mortis) pridobi lastništvo ali pravico uživanja osebne lastnine pokojnika, ki je v državi članici, upravičen do oprostitve davkov iz člena 1, pri uvozu take lastnine v drugo državo članico, v kateri ima svoje prebivališče, pod pogojem, da:

(a) tak posameznik zagotovi pristojnim organom države članice izjavo, ki jo izda notar ali drug pristojni organ v državi članici izvoza, da je lastnino, ki jo uvaža, pridobil z dedovanjem;

(b) se lastnina uvozi najpozneje dve leti po datumu, ko je tak posameznik pridobil lastnino.

NASLOV VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

1. Do začetka veljavnosti davčnih pravil Skupnosti, sprejetih v skladu s členom 14(2) Direktive 77/388/EGS, si države članice prizadevajo čim bolj zmanjšati formalnosti pri uvozu s strani posameznikov v okviru omejitev in ob pogojih, določenih v tej direktivi, ter za izogibanje uvoznim formalnostim, ki vključujejo nadzor, ki ima za posledico precejšnje raztovarjanje in natovarjanje na meji.

2. Države članice lahko zadržijo in/ali uvedejo bolj liberalne pogoje za odobritev davčnih oprostitev od pogojev, določenih v tej direktivi, z izjemo tistih, ki so predpisani v členu 2(2).

3. Brez poseganja v člen 2(2) države članice ne smejo zaradi te direktive v Skupnosti uporabljati davčnih oprostitev, ki so manj ugodne od tistih, ki jih odobrijo, ko posamezniki uvažajo osebno lastnino iz tretjih držav.

Člen 12

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 1. januarja 1984. O tem takoj obvestijo Komisijo. Vendar Helenska republika lahko zadrži svoj sistem obdavčevanja, ki je trenutno v veljavi, pod pogojem, da se prepreči dvojno obdavčenje, do uvedbe skupnega sistema DDV.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, in zlasti tistih, ki so posledica uporabe določb člena 11(2) in (3). Komisija druge države članice obvesti o teh slednjih predpisih.

3. Komisija vsaki dve leti, potem ko se posvetuje z državami članicami, Svetu in Evropskemu parlamentu pošlje poročilo o izvajanju te direktive v državah članicah.

Člen 13

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 28. marca 1983

Za Svet

Predsednik

J. Ertl

[1] UL C 267, 21.11.1975, str. 11.

[2] UL C 53, 8.3.1976, str. 39.

[3] UL C 131, 12.6.1976, str. 49.

[4] UL L 145, 13.6.1977, str. 1.

[5] UL L 133, 4.6.1969, str. 6.

[6] UL L 206, 14.7.1982, str. 35.

--------------------------------------------------