Direktiva Sveta

z dne 8. decembra 1975

o kakovosti kopalnih voda

(76/160/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 100 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker je zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi treba zmanjšati onesnaženost kopalnih voda in jih zavarovati pred nadaljnjim slabšanjem;

ker je nujen nadzor nad kakovostjo kopalnih voda, da bi se v okviru delovanja skupnega trga dosegli cilji Skupnosti glede izboljšanja življenjskih razmer, skladnega razvoja gospodarskih dejavnosti v vsej Skupnosti ter njene stalne in uravnotežene širitve;

ker v državah članicah na tem področju obstajajo nekateri zakoni in drugi predpisi, ki neposredno vplivajo na delovanje skupnega trga; ker v Pogodbi niso bila predvidena vsa potrebna pooblastila za tako delovanje;

ker program ukrepov za varstvo okolja Evropskih skupnosti [3] predvideva, da se cilji kakovosti pripravijo skupno, tako da urejajo različne zahteve, ki jih mora izpolnjevati okolje, med drugim opredelitev parametrov za vodo, vključno s kopalno vodo;

ker morajo države članice določiti mejne vrednosti, ki ustrezajo določenim parametrom, da bi dosegle te cilje kakovosti; ker mora biti kopalna voda skladna s temi vrednostmi v 10-ih letih po notifikaciji te direktive;

ker je treba predvideti, da se bo kopalna voda pod določenimi pogoji štela kot skladna z ustreznimi vrednostmi parametrov, čeprav določen odstotek med kopalno sezono odvzetih vzorcev ni skladen z mejnimi vrednostmi, določenimi v Prilogi;

ker morajo za dosego določene stopnje fleksibilnosti pri uporabi te direktive države članice imeti možnost, da predvidijo odstopanja; ker taka odstopanja ne smejo zanemariti zahtev, nujnih za varovanje javnega zdravja;

ker tehnični napredek zahteva hitro prilagajanje tehničnih zahtev, določenih v Prilogi; ker mora biti zaradi olajšanja uvedbe ukrepov, potrebnih za ta namen, predviden postopek, s katerim bi se v okviru Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku vzpostavilo tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo;

ker narašča javni interes za okolje in izboljšanje njegove kakovosti; ker je treba javnost objektivno obveščati o kakovosti kopalnih voda,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Ta direktiva se nanaša na kakovost kopalnih voda, z izjemo vode, namenjene za terapevtske namene, in vode, uporabljene v bazenih.

2. V tej direktivi pomeni izraz:

(a) "kopalne vode" vse tekoče ali stoječe sladke vode ali njihove dele in morsko vodo, kjer:

- je kopanje izrecno dovoljeno s strani pristojnih organov posamezne države članice, ali

- kopanje ni prepovedano in se ga običajno udeležuje veliko število kopalcev;

(b) "območje kopalne vode" katerikoli prostor s kopalno vodo;

(c) "kopalna sezona" obdobje, v katerem se lahko pričakuje veliko število kopalcev glede na lokalne običaje in morebitna lokalna pravila glede kopanja ter vremenskih pogojev.

Člen 2

V Prilogi, ki je sestavni del te direktive, so podani fizikalni, kemični in mikrobiološki parametri, ki se uporabljajo za kopalne vode.

Člen 3

1. Države članice za kopalno vodo določijo vrednosti parametrov iz Priloge za vsa območja kopalnih voda ali za posamezno območje kopalne vode.

Pri parametrih, katerih vrednosti niso navedene v Prilogi, se države članice lahko odločijo, da ne bodo določile nobenih vrednosti na podlagi prvega pododstavka, dokler se te številke ne določijo.

2. Vrednosti, določene na podlagi odstavka 1, ne smejo biti manj stroge od tistih, navedenih v stolpcu I Priloge.

3. Kadar so vrednosti parametrov navedene v stolpcu G v Prilogi, si jih države članice skladno s členom 7 prizadevajo upoštevati kot smernice, ne glede na to, ali je ustrezna vrednost navedena v stolpcu I Priloge.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je v 10-ih letih po notifikaciji te direktive kakovost kopalnih voda skladna z mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu s členom 3.

2. Države članice zagotovijo, da se na vseh, za kopanje posebej opremljenih območjih kopalnih voda, ki jih uredijo pristojni organi držav članic po notifikaciji te direktive, upoštevajo "I vrednosti" iz Priloge od takrat, ko se kopanje prvič dovoli. Za območja kopalnih voda, ki so nastala v prvih dveh letih po notifikaciji te direktive, pa teh vrednosti ni treba upoštevati do konca tega obdobja.

3. V izjemnih okoliščinah lahko države članice dovolijo odstopanja od 10-letnega roka, določenega v odstavku 1. Utemeljitve takih odstopanj, ki temeljijo na načrtih upravljanja voda zadevnega območja, mora država članica čimprej in ne kasneje kot 6 let po notifikaciji te direktive sporočiti Komisiji. Komisija te utemeljitve natančno prouči in po potrebi poda ustrezne predloge Svetu.

4. V zvezi z morjem v bližini državnih mej in vodami, ki prečkajo državne meje, in vplivajo na kakovost kopalnih voda druge države članice, se v sodelovanju z zadevno obrežno državo članico določijo vplivi na skupne ciljekakovosti za tako prizadeta območja kopalnih voda.

Komisija lahko sodeluje pri teh posvetovanjih.

Člen 5

1. Za namene člena 4 se šteje, da je kopalna voda skladna z ustreznimi parametri,:

če vzorci te vode, odvzeti na istem odvzemnem mestu in v intervalih, določenih v Prilogi, kažejo, da je skladna z vrednostmi parametrov za kakovost vode, kadar:

- je 95 % vzorcev za parametre skladnih s tistimi, določenimi v stolpcu I Priloge,

- gre za 90 % vzorcev v vseh drugih primerih, razen za "skupne koliformne bakterije" in "fekalne koliformne bakterije", kjer je odstotek lahko 80 %,

in če pri 5, 10 ali 20 % vzorcev, ki niso skladni:

- voda ne odstopa od obravnavanih vrednosti parametrov za več kot 50 %, razen pri mikrobioloških parametrih, pH vrednosti in raztopljenem kisiku,

- sledeči vzorci, odvzeti v statistično primernih intervalih, ne odstopajo od ustreznih vrednosti parametrov.

2. Odstopanja od vrednosti iz člena 3 se ne upoštevajo pri izračunu odstotka iz odstavka 1, kadar so posledica poplav, drugih naravnih nesreč ali neobičajnih vremenskih razmer.

Člen 6

1. Pristojni organi v državah članicah izvajajo vzorčenje, katerega najmanjša pogostnost je določena v Prilogi.

2. Vzorce je treba odvzeti na mestih, kjer je povprečna dnevna gostota kopalcev največja. Po možnosti je vzorce treba odvzeti 30 cm pod vodno površino, razen vzorce mineralnih olj, ki se odvzamejo na površini. Vzorčenje je treba pričeti dva tedna pred začetkom kopalne sezone.

3. Opraviti je treba natančne lokalne raziskave razmer, ki prevladujejo gorvodno za tekoče površinske vode, in razmer v okolju za stoječe površinske vode in morsko vodo ter jih periodično ponoviti, da se pridobijo geografski in topografski podatki in opredelita obseg in narava vseh izpustov, ki dejansko in morebiti onesnažujejo, in njihovih učinkov glede na oddaljenost od območja kopalnih voda.

4. Če pregled, ki ga opravi pristojni organ, ali vzorčenje odkrijeta dejanske ali možne izpuste, ki lahko poslabšajo kakovost kopalne vode, je treba opraviti dodatno vzorčenje. Tako dodatno vzorčenje je potrebno tudi, če obstajajo kakršnikoli drugi razlogi za sum o slabšanju kakovosti vode.

5. V Prilogi so navedene referenčne analitske metode za zadevne parametre. Laboratoriji, ki uporabljajo druge metode, morajo zagotoviti enakovrednost ali primerljivost dobljenih rezultatov s tistimi, določenimi v Prilogi.

Člen 7

1. Izvajanje ukrepov, sprejetih na podlagi te direktive, ne sme v nobenem primeru posredno ali neposredno povzročiti poslabšanja trenutne kakovosti kopalne vode.

2. Države članice lahko kadarkoli določijo strožje vrednosti za kopalne vode kot so tiste, določene v tej direktivi.

Člen 8

Odstopanja od te direktive so dovoljena:

(a) pri nekaterih parametrih, ki so v Prilogi označeni z (0), kadar obstajajo izjemne vremenske ali geografske razmere;

(b) kadar se kopalna voda naravno bogati z nekaterimi snovmi, ki povzročijo odstopanje od vrednosti, predpisanih v Prilogi.

Naravno bogatenje je proces, pri katerem neko vodno telo brez posredovanja človeka prejme iz tal snovi, ki jih ta vsebujejo.

Izjeme, predvidene v tem členu, ne smejo v nobenem primeru prezreti zahtev, bistvenih za varovanje javnega zdravja.

Kadar država članica uveljavi izjeme od te direktive, o tem takoj obvesti Komisijo in navede svoje razloge in pričakovano trajanje.

Člen 9

Spremembe, ki so potrebne zaradi prilagoditve te direktive tehničnemu napredku, se nanašajo na:

- analitske metode,

- G in I vrednosti parametrov iz Priloge.

Spremembe se sprejmejo skladno s postopkom, določenim v členu 11.

Člen 10

1. Ustanovi se Odbor za prilagajanje tehničnemu napredku (v nadaljnjem besedilu: "odbor"). Sestavljajo ga predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2. Odbor sestavi svoj poslovnik.

Člen 11

1. Ko je treba upoštevati postopek, določen v tem členu, predsednik na svojo pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice predloži zadeve odboru.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki naj se sprejmejo. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenja se sprejmejo z večino 41 glasov, pri čemer se glasovi držav članic ponderirajo, kot je določeno v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so ti skladni z mnenjem odbora.

(b) Če predvideni ukrepi niso skladni z mnenjem odbora ali če odbor mnenja ne poda, Komisija nemudoma predloži Svetu sprejetje ukrepov. Svet odloča s kvalificirano večino.

(c) Če Svet ne odloči v treh mesecih po tem, ko mu je bil predlog predan, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 12

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v dveh letih po notifikaciji te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice bodo Komisiji sporočile besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 13

Države članice redno, prvič pa štiri leta po notifikaciji te direktive, posredujejo Komisiji izčrpno poročilo o kopalnih vodah in njihovih najpomembnejših lastnostih.

Pridobljene informacije lahko Komisija objavi po predhodnem soglasju zadevne države članice.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. decembra 1975

Za Svet

Predsednik

M. Pedini

[1] UL C 128, 9.6.1975, str. 13.

[2] UL C 286, 15.12.1975, str. 5.

[3] UL C 112, 20.12.1973, str. 3.

--------------------------------------------------

PRILOGA

ZAHTEVE ZA KAKOVOST KOPALNE VODE

G = priporočena vrednost.

I = obvezujoča vrednost.

| Parametri | G | I | Najmanjša pogostnost vzorčenj | Metoda analize in pregleda |

| |

Mikrobiološki:

1 | Skupne koliformne bakterije | /100 ml | 500 | 10000 | Na 14 dni | Fermentacija v več epruvetah. Subkultivacija iz pozitivnih epruvet na gojišče za potrditev. Določanje števila v skladu z MPN (najverjetnejšim številom) ali z membransko filtracijo in kultivacija na primernem mediju, kot je agar Tergitol z laktozo, agar Endo, 0,4 % Teepol tekoče gojišče; subkultivacija in identifikacija sumljivih kolonij. V primerih 1 in 2 je inkubacijska temperatura različna, glede na to, ali se proučujejo skupne koliformne bakterije ali koliformne bakterije fekalnega izvora. |

2 | Koliformne bakterije fekalnega izvora | /100 ml | 100 | 2000 | Na 14 |

3 | Streptokoki fekalnega izvora | /100 ml | 100 | – | | Metoda Litsky. Določanje števila v skladu z MPN (najverjetnejšim številom) ali z membransko filtracijo. Gojenje na ustreznih gojiščih. |

4 | Salmonela | /1 liter | – | 0 | | Koncentracija z membransko filtracijo. Nasajanje na standardno gojišče. Obogatitev — subkultivacija na gojišču za izolacijo — identifikacija. |

5 | Entero virusi | PFU/10 litrov | – | 0 | | Koncentriranje s filtracijo, flokulacijo ali centrifugiranjem in potrditev. |

Fizikalno-kemijski:

6 | Ph | | – | 6 do 9 | | Elektrometrija s kalibracijo pri pH 7 in 9 |

7 | Barva | | – | Brez nenormalne spremembe barve | Na 14 dni | Vizualni pregled ali fotometrija na podlagi standardne lestvice Pt. Co |

| | | – | – | | |

8 | Mineralna olja | mg/liter | – | Brez vonja in vidne plasti na površini vode | Na 14 dni | Vizualni pregled in pregled vonja ali ekstrakcija z uporabo primerne količine in tehtanjem suhega ostanka. |

| | | ≤ 0,3 | – | | |

9 | Površinsko aktivne snovi, ki reagirajo z metilen modrim | mg/liter (lauril-sulfat) | – | Brez trajne pene | Na 14 dni | Vizualni pregled ali absorpcijska spektrofotometrija z metilen modrim. |

| | | ≤ 0,3 | – | | |

10 | Fenoli (fenolni indeksi) | mg/liter C 6H5OH | – | Brez značilnega vonja | Na 14 dni | Potrditev odsotnosti značilnega vonja po fenolu ali absorpcijska spektrofotometrija po 4-aminoantipirinski (4 AAP) metodi. |

| | | ≤ 0,005 | ≤ 0,05 | | |

11 | Prosojnost | m | 2 | 1 | Na 14 dni | Secchijeva plošča. |

12 | Raztopljeni kisik | % nasičenja O2 | 80 do 120 | – | | Metoda po Winklerju ali elektrometrična metoda (merilec kisika). |

13 | Ostanki katrana in plavajoči materiali, kot so: les, plastični izdelki, steklenice, steklene posode, plastika, guma ali katera koli druga snov. | Odpadki ali trske | | Odsotnost Na 14 dni | Vizualni pregled. |

14 | Amonij | mg/liter NH4 | | | | Absorpcijaka spektrofotometrija, Nesslerjeva metoda ali metoda z indofenol modrim. |

15 | Dušik po Kjeldahlu | mg/liter N | | | | Kjeldahlova metoda. |

Druge snovi, ki so pokazatelji onesnaženja

16 | Pesticidi (parathion, HCH, dieldrin) | mg/liter | | | | Ekstrakcija z ustreznimi topili in določanje s kromatografom. |

17 | Težke kovine kot so: | | | | |

| —arzen | mg/liter As | | | | Atomska absorpcija, ki po možnosti sledi ekstrakciji. |

| —kadmij | Cd | | | |

| —krom VI | Cr VI | | | |

| —svinec | Pb | | | |

| —živo srebro | Hg | | | |

18 | Cianidi | mg/liter Cn | | | | Absorpcijska spektrofotometrija z uporabo značilnega reagenta. |

19 | Nitrati in fosfati | mg/liter NO3 PO4 | | | | Absorpcijska spektrofotometrija z uporabo značilnega reagenta. |

--------------------------------------------------