Prva direktiva Sveta

z dne 9. marca 1968

o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti

(68/151/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 54(3)(g),

ob upoštevanju Splošnega programa za odpravo omejitev svobode ustanavljanja podjetij [1], zlasti naslova VI,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je usklajevanje, predvideno v členu 54(3)(g) in v Splošnem programu za odpravo omejitev svobode ustanavljanja podjetij, nujna zadeva, zlasti v zvezi z delniškimi družbami in drugimi družbami z omejeno odgovornostjo, ker dejavnost takih družb pogosto presega meje nacionalnega ozemlja;

ker je uskladitev nacionalnih določb v zvezi z objavo, veljavnostjo sprejetih obveznosti in ničnostjo takih družb še posebej pomembna, zlasti glede varstva interesov tretjih oseb;

ker morajo biti zato določbe Skupnosti v zvezi s temi družbami sprejete sočasno, saj je njihovo edino jamstvo nasproti tretjim osebam njihovo premoženje;

ker morajo biti osnovni dokumenti družbe objavljeni, zato da se lahko tretje osebe seznanijo z njihovo vsebino in drugimi informacijami v zvezi z družbo, zlasti s podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje in sprejemanje obveznosti v imenu družbe;

ker mora biti varstvo tretjih oseb zagotovljeno z določbami, ki kar najbolj omejujejo vzroke, zaradi katerih niso veljavne obveznosti, sklenjene v imenu družbe;

ker je zaradi zagotovitve pravne varnosti glede odnosov med družbo in tretjimi osebami, pa tudi med družbeniki, treba omejiti možne primere ničnosti in povratni učinki ugotovljene ničnosti, in določiti kratek rok, v katerem lahko tretje osebe nasprotujejo vsaki takšni ugotovitvi,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Usklajevalni ukrepi, predpisani s to direktivo, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi tipi družb:

- v Nemčiji:

die Aktiengesellschaft, die Kommanditgesellschaft auf Aktien, die Gesellschaft mit beschränkter Haftung,

- v Belgiji:

de naamloze vennootschap, | la société anonyme, |

de commanditaire vennootschap op aandelen | la société en commandite par actions, |

de personenvennootschap met beperkte aansprakelijkheid, | la société de personnes à responsabilité limitée, |

- v Franciji:

la société anonyme, la société en commandite par actions, la société à responsabilité limitée,

- v Italiji:

società per azioni, società in accomandita per azioni, società a responsabilità limitata,

- v Luksemburgu:

la société anonyme, la société en commandite par actions, la société à responsabilité limitée,

- na Nizozemskem:

de naamloze vennootschap, de commanditaire vennootschap op aandelen.

ODDELEK I

Objava

Člen 2

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev obveznosti družb, da objavijo najmanj naslednje dokumente in podatke:

(a) akt o ustanovitvi in statut, če imata obliko posebnega dokumenta;

(b) vse spremembe dokumentov navedenih v (a), skupaj z vsakim podaljšanjem časa trajanja družbe;

(c) po vsaki spremembi akta o ustanovitvi ali statuta, celotno besedilo akta ali statuta, kakor je bilo spremenjeno do tega datuma;

(d) imenovanje, odpoklic in podatke o osebah, ki so ali kot v zakonu predvideni organ ali kot članice takega organa:

(i) pooblaščene, da zastopajo družbo v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih;

(ii) udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe.

Iz objave mora biti razvidno, ali so za zastopanje družbe pooblaščene osebe posamično ali morajo delovati skupno;

(e) najmanj enkrat na leto znesek vpisanega kapitala, kadar akt o ustanovitvi ali statut navaja odobreni kapital, razen če je zaradi povečanja vpisanega kapitala potrebna sprememba statuta;

(f) bilanco stanja in izkaz uspeha za vsako poslovno leto. Dokument, ki vsebuje bilanco stanja, mora vsebovati podrobne podatke o osebah, ki ga morajo po zakonu potrditi.

Vendar pa je obvezna uporaba te določbe pri Gesellschaft mit beschränkter Haftung, société de personnes à responsabilité limitée, personenvennootschap met beperkte aansparakelijkheid, société à responsabilité limitée in società a responsabilità limitata v skladu z zakoni Nemčije, Belgije, Francije, Italije ali Luksemburga, kakor je navedeno v členu 1, in pri bestolen naamloze vennootschap v skladu z zakonom Nizozemske, preložena do datuma začetka izvajanja direktive, ki se nanaša na uskladitev vsebine bilance stanja in izkaza uspeha ter na oprostitev obvezne objave navedenih dokumentov, v celoti ali delno, za tiste od teh družb, katerih celotna bilanca stanja je manjša, kakor je določeno v tej direktivi; Svet bo sprejel takšno direktivo v dveh letih po sprejetju sedanje direktive;

(g) vsako premestitev sedeža družbe;

(h) prenehanje družbe;

(i) vsako izjavo sodišča o ničnosti družbe;

(j) imenovanje likvidacijskih upraviteljev, podrobne podatke o njih in njihova pooblastila, razen če ta pooblastila izhajajo izrecno in izključno iz zakona ali statuta družbe;

(k) ustavitev postopka likvidacije in v državah članicah, kjer ima izbris družbe iz registra pravne posledice, podatke o vsakem takem izbrisu.

2. V odstavku 1(f) se kot besloten naamloze vennootschappen pojmujejo družbe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) ne morejo izdajati prinosniških delnic;

(b) nobena oseba ne more izdati potrdila na prinosnika za imenske delnice po členu 42(c) nizozemskega trgovinskega zakonika;

(c) njihove delnice ne morejo kotirati na borzi vrednostnih papirjev;

(d) njihovi statuti vsebujejo določbe, ki zahtevajo dovoljenje družbe pred prenosom delnic tretjim osebam, razen kadar gre za prenos zaradi dedovanja in, če tako predvideva statut, ob prenosu na zakonskega partnerja, prednika ali potomca; prenosi ne smejo biti dani v obliki bianko izjave, temveč mora biti vsak prenos v obliki zasebne listine ali notarskega zapisa, ki ga podpišeta prenositelj in pridobitelj;

(e) njihovi statuti določajo, da je družba besloten naamloze vennootschap; ime družbe vsebuje besede "Besloten Naamloze Vennootschap" ali kratico "BNV".

Člen 3

1. V vsaki državi članici se odpre datoteka v centralnem registru, trgovinskem registru ali registru družb za vsako registrirano družbo.

2. Vsi dokumenti in podrobni podatki, ki se morajo objaviti v skladu s členom 2, se shranijo v datoteki ali vpišejo v register; predmet vpisa v register se mora v vsakem primeru vpisati v datoteko.

3. Prepis celote ali katerega koli dela dokumentov ali podatkov iz člena 2, mora biti na pisno vlogo dostopen po ceni, ki ne presega upravnih stroškov.

Dostavljeni prepis mora biti overjen kot "točen prepis", razen če se vlagatelj odpove taki overitvi.

4. Dokumenti in podatki iz odstavka 2 se objavijo v nacionalnem uradnem listu, ki ga za ta namen določi država članica, v celotnem besedilu ali njegovem delu ali z navedbo napotila k dokumentu, ki je shranjen v datoteki ali vpisan v register.

5. Družba se lahko sklicuje na dokumente in podatke proti tretjim osebam šele potem, ko so objavljeni v skladu z odstavkom 4, razen če družba dokaže, da so tretje osebe za to vedele. Kljub temu se družba pri transakcijah, ki so opravljene pred šestnajstim dnevom od objave, ne sme sklicevati na dokumente in podatke proti tretjim osebam, ki dokažejo, da tega niso mogle vedeti.

6. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo neskladje med tem, kar je objavljeno v tisku, in tistim, kar je vneseno v register ali datoteko.

Vendar ob morebitnem neskladju objava v tisku ne sme biti podlaga za sklicevanje proti tretjim osebam; te pa se lahko kljub temu sklicujejo nanjo, razen če družba dokaže, da so tretje osebe vedele za besedila, shranjena v datoteki ali vpisana v register.

7. Tretje osebe se lahko vedno sklicujejo na vse dokumente in podatke, za katere še niso končane formalnosti v zvezi z objavo, razen če je objava pogoj za njihovo pravno učinkovanje.

Člen 4

Države članice predpišejo, da morata biti na uradnih pismih in naročilnicah navedena naslednja podatka:

- register, v katerem je shranjena datoteka iz člena 3, skupaj s številko družbe v tem registru,

- pravna oblika družbe, kraj njenega sedeža, in če je to primerno, dejstvo, da je teče postopek likvidacije družbe.

Kjer je v teh listinah naveden kapital družbe, se navede vpisani in vplačani kapital.

Člen 5

Vsaka država članica določi, katere osebe morajo izpeljati formalnosti v zvezi z objavo.

Člen 6

Države članice predvidijo ustrezne kazni v primerih, če:

- nista objavljeni bilanca stanja in izkaz uspeha, kakor to zahteva člen 2(1)(f),

- na uradnih pismih in naročilnicah manjkajo obvezni podatki iz člena 4.

ODDELEK II

Veljavnost obveznosti, ki jih sprejme družba

Člen 7

Če je bilo v imenu družbe, ki je še v postopku ustanavljanja in preden je pridobila pravno sposobnost opravljeno dejanje in družba ne prevzame obveznosti, ki izhajajo iz takega dejanja, so osebe, ki so opravile to dejanje, zanj neomejeno solidarno in skupno odgovorne, razen če ni dogovorjeno drugače.

Člen 8

Če so bile formalnosti objave podatkov o osebah, ki so kot organ pooblaščene za zastopanje družbe že izpolnjene, se lahko na kakršne koli nepravilnosti pri njihovem imenovanju proti tretjim osebam sklicuje le v primeru, če družba dokaže, da so tretje osebe za nepravilnosti vedele.

Člen 9

1. V razmerjih do tretjih oseb zavezuje družbo vsako dejanje, ki ga opravi organ družbe, tudi če ne sodi v okvir dejavnosti družbe, razen če taka dejanja presegajo pooblastila, ki so ali bi lahko bila tem organom dodeljena po zakonu.

Vendar lahko države članice določijo, da dejanja, ki ne sodijo v okvir dejavnosti družbe ne zavezujejo, če družba dokaže, da so tretje osebe vedele ali bi glede na okoliščine morale vedeti, da ta dejanja ne sodijo v okvir dejavnosti družbe, pri čemer samo objava statuta ne zadostuje kot dokaz za to.

2. Na omejitve pooblastil organov družbe, ki izhajajo iz statuta ali odločitve pristojnih organov, se kljub objavi ni mogoče sklicevati proti tretjim osebam.

3. Če se lahko po nacionalnem zakonu pooblastilo za zastopanje družbe ob odstopanju od zakonskih pravil, ki urejajo to področje, s statutom prenese na posamezno osebo ali več oseb, ki delujejo skupno, lahko ta zakon določi možnost sklicevanja proti tretjim osebam na določbo v statutu, ki se nanaša na splošna pooblastila za zastopanje; člen 3 ureja možnost sklicevanja proti tretjim osebam na tako določbo v statutu.

ODDELEK III

Ničnost družbe

Člen 10

V vseh državah članicah, v katerih zakon ob ustanovitvi družbe ne predvideva preventivnega upravnega ali sodnega nadzora, je treba akt o ustanovitvi in statut družbe ter vse spremembe teh dokumentov sestaviti in overiti v zakonsko določeni obliki.

Člen 11

Zakonodaja držav članic lahko določi ničnosti družb samo ob upoštevanju naslednjih pogojev:

1. ničnost mora biti ugotovljena s sodno odločbo;

2. ničnost je lahko ugotovljena le na podlagi naslednjih razlogov:

(a) da ni bil sestavljen akt o ustanovitvi ali da niso bila upoštevana pravila o preventivnem nadzoru ali pravila o overitvi v zakonsko določeni obliki;

(b) da je resnična dejavnost družbe nezakonita ali v nasprotju z javnim redom;

(c) da akt o ustanovitvi ali statut ne navaja firme oziroma imena družbe, zneskov posameznih vpisanih vložkov, celotnega zneska vpisanega kapitala ali dejavnosti družbe;

(d) neupoštevanje določb nacionalne zakonodaje o najnižjem znesku kapitala družbe, ki ga je treba vplačati;

(e) poslovna nesposobnost vseh ustanoviteljev;

(f) da je v nasprotju z nacionalno zakonodajo, ki velja za družbo, število ustanoviteljev manjše od dveh.

Poleg naštetih ničnostnih razlogov, za družbo ne veljajo nikakršni drugi razlogi za neobstoj, absolutno ali relativno ničnost ali razglasitev o ničnosti.

Člen 12

1. Člen 3 ureja možnost sklicevanja proti tretjim osebam na sodno odločbo, ki jo je sodišče izreklo o ničnosti. Če daje nacionalna zakonodaja tretjim osebam pravico, da izpodbijajo to odločbo, začne za to teči šestmesečni rok od dneva javne objave sodne odločbe.

2. Posledica ničnosti je začetek likvidacije družbe, enako kakor v primeru prenehanja družbe.

3. Ničnost ne vpliva na veljavnost katerih koli obveznosti, ki jih je prevzela družba, ne glede na posledice likvidacije družbe.

4. Zakonodaja vsake države članice uredi učinke ničnosti na pravna razmerja med družbeniki.

5. Imetniki deležev kapitala ali delnic ostanejo obvezani vplačati vpisani, a še ne vplačani kapital do višine, ki je potrebna za poplačilo obveznosti do upnikov.

ODDELEK IV

Splošne določbe

Člen 13

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v osemnajstih mesecih odobjave te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Obveznost objave iz člena 2(1)(f) ne začne veljati prej kakor trideset mesecev po objavi te direktive za naamloze vennootschappen po nizozemskem pravu, razen za tiste članice, ki so navedene v sedanjem členu 42(c) nizozemskega trgovinskega zakonika.

Države članice lahko določijo, da ni potrebna prva objava celotnega besedila statuta s spremembami od ustanovitve družbe, dokler statut ni znova spremenjen, ali do 31. decembra 1970, glede na to, kar nastopi prej.

Države članice zagotovijo, da se Komisiji sporoči besedilo glavnih določb nacionalnega zakona, ki ga sprejmejo na področju iz te direktive.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. marca 1968

Za Svet

Predsednik

M. Couve De Murville

[1] UL 2, 15.1.1962, str. 36/62

[2] UL 96, 28.5.1966, str. 1519/66

[3] UL 194, 27.11.1964, str. 3248/64

--------------------------------------------------