Sporazum med Vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov označevanja energetsko učinkovite pisarniške opreme

Uradni list L 172 , 26/06/2001 str. 0003 - 0032
CS.ES poglavje 11 zvezek 38 str. 5 - 34
ET.ES poglavje 11 zvezek 38 str. 5 - 34
HU.ES poglavje 11 zvezek 38 str. 5 - 34
LT.ES poglavje 11 zvezek 38 str. 5 - 34
LV.ES poglavje 11 zvezek 38 str. 5 - 34
MT.ES poglavje 11 zvezek 38 str. 5 - 34
PL.ES poglavje 11 zvezek 38 str. 5 - 34
SK.ES poglavje 11 zvezek 38 str. 5 - 34
SL.ES poglavje 11 zvezek 38 str. 5 - 34

Sporazum

med Vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov označevanja energetsko učinkovite pisarniške opreme

Vlada Združenih držav Amerike in Evropska skupnost, v nadaljnjem besedilu: "pogodbenici", sta se v želji doseči kar največje prihranke energije in koristi za okolje s spodbujanjem ponudbe in povpraševanja po energetsko učinkovitih izdelkih, dogovorili naslednje:

Člen I

Splošna načela

1. Pogodbenici uporabljata skupen nabor specifikacij glede učinkovite rabe energije in skupen logotip za vzpostavitev doslednih ciljev za proizvajalce in s tem kar največjo učinkovitost njunih posamičnih prizadevanj na področju ponudbe in povpraševanja po izdelkih take vrste.

2. Pogodbenici uporabljata skupen logotip za označevanje vrste izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve glede učinkovite rabe energije po seznamu v Prilogi C.

3. Pogodbenici skrbita, da skupne specifikacije spodbujajo stalno izboljševanje učinkovitosti, ob upoštevanju najnaprednejših tehničnih praks na trgu.

4. Pogodbenici skrbita, da potrošniki na trgu razpoznajo energetsko učinkovite izdelke po nalepki.

Člen II

Opredelitve pojmov

1. V tem sporazumu:

(a) "Energy Star" pomeni v ZDA registrirano storitveno oznako, opisano v Prilogi A, v lasti Agencije za zaščito okolja ZDA (United States Environmental Protection Agency - US EPA);

(b) "skupni logotip" pomeni v ZDA registrirano certifikacijsko oznako, opisano v Prilogi A, v lasti US EPA;

(c) "oznake Energy Star" pomeni ime "Energy Star" in skupni logotip, lahko pa tudi kake izvedenke teh oznak, ki jih razvijejo upravljalna organa ali udeleženci progama, kakor so opredeljene v tem dokumentu, vključno z znakom ali oznako v Prilogi A, ki jo bo sprejela Evropska skupnost pri izvajanju določb tega sporazuma;

(d) "program označevanja z Energy Star" pomeni program, ki ga upravlja upravljalni organ ob uporabi skupnih specifikacij energetske učinkovitosti, oznak in smernic za določene vrste izdelkov;

(e) "udeleženci programa" pomeni proizvajalce, prodajalce ali prodajalce v nadaljnji prodaji, ki prodajajo določene energetsko učinkovite izdelke, ki izpolnjujejo specifikacije, in ki so se odločili sodelovati v programu označevanja z Energy Star ter so se prijavili ali sklenili sporazum z upravljalnim organom katere od pogodbenic;

(f) "specifikacije" so zahteve glede energetske učinkovitosti in zmogljivosti, vključno z metodami preskušanja, naštete v Prilogi C, ki jih uporabljajo upravljalna organa in udeleženci programa pri določanju, ali se energetsko učinkovitim izdelkom lahko prizna skupni logotip.

Člen III

Upravljalna organa

Vsaka pogodbenica s tem imenuje upravljalni organ, odgovoren za izvajanje tega Sporazuma (v nadaljnjem besedilu "upravljalna organa"). Evropska skupnost imenuje za svoj upravljalni organ Komisijo Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu "Komisija"). Vlada Združenih držav Amerike imenuje za svoj upravljalni organ agencijo US EPA.

Člen IV

Upravljanje programa označevanja z Energy Star

1. Vsak upravljalni organ upravlja program označevanja z Energy Star za vrste energetsko učinkovitih izdelkov, naštete v Prilogi C, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu. Upravljanje programa obsega tudi registracijo udeležencev programa na prostovoljni osnovi, vzdrževanje seznamov udeležencev programa in skladnih izdelkov ter izvrševanje smernic za uporabo logotipa, določenih v Prilogi B.

2. Program označevanja z Energy Star uporablja specifikacije, naštete v Prilogi C.

3. Vsak upravljalni organ sprejme učinkovite ukrepe za izobraževanje potrošnikov o oznakah Energy Star v skladu s smernicami za uporabo logotipa, določenimi v Prilogi B. Ti ukrepi lahko vključujejo obveščanje potrošnikov o koristih nakupa energetsko učinkovitih izdelkov, ki izpolnjujejo specifikacije, in izvajanje kampanj trženja ali izobraževanja za spodbujanje tržnega povpraševanja po označenih izdelkih.

4. Vsak upravljalni organ krije stroške za vse svoje dejavnosti v okviru tega sporazuma.

Člen V

Udeležba v programu označevanja z Energy Star

1. Vsak proizvajalec, prodajalec ali prodajalec v nadaljnji prodaji se lahko vključi v program označevanja z Energy Star tako, da se prijavi kot udeleženec programa pri upravljalnem organu katere od pogodbenic.

2. Udeleženci programa lahko uporabljajo skupni logotip za označevanje upravičenih izdelkov, ki so bili preskušeni pri njih samih ali v neodvisnem preskusnem laboratoriju in ki izpolnjujejo specifikacije, določene v Prilogi C, in smejo sami potrjevati upravičenost izdelkov.

3. Prijavo udeleženca programa v program označevanja z Energy Star s strani upravljalnega organa ene pogodbenice prizna tudi upravljalni organ druge pogodbenice.

4. Za olajšanje priznavanja udeležencev programa v programu označevanja z Energy Star v skladu z zgornjim odstavkom 3 upravljalna organa sodelujeta pri vzdrževanju skupnih seznamov vseh udeležencev programa in izdelkov, upravičenih do skupnega logotipa.

5. Ne glede na postopke samocertificiranja, predpisane v zgornjem odstavku 2, si vsak upravljalni organ pridrži pravico preskusiti ali drugače pregledati izdelke, ki se prodajajo ali so bili prodani na njegovih ozemljih (v primeru Komisije na ozemljih držav članic Evropske skupnosti), da ugotovi, ali so izdelki certificirani v skladu s specifikacijami iz Priloge C. Upravljalna organa se med seboj obveščata in v polnem obsegu sodelujeta drug z drugim pri zagotavljanju, da izdelki, ki nosijo skupni logotip, izpolnjujejo specifikacije iz Priloge C.

Člen VI

Usklajevanje programa med pogodbenicama

1. Pogodbenici ustanovita tehnično komisijo za pregled izvajanja tega sporazuma, sestavljeno iz predstavnikov njenih upravljalnih organov.

2. Tehnična komisija se sestaja letno in se na zahtevo enega od upravljalnih organov posvetuje o izvajanju in upravljanju programa označevanja z Energy Star, o specifikacijah iz Priloge C, o seznamu izdelkov, o ukrepih za izobraževanje potrošnikov in o napredku pri doseganju ciljev tega sporazuma.

3. Nepogodbenice (vključno s predstavniki drugih vlad in industrije) so lahko navzoče na sestanku tehnične komisije kot opazovalke, razen če se upravljalna organa ne dogovorita drugače.

Člen VII

Registracija oznak Energy Star

1. Agencija US EPA, lastnica oznak Energy Star, si lahko prizadeva za registracijo teh oznak v Evropski skupnosti. Komisija se odpoveduje prizadevanju ali pridobitvi katere koli registracije oznake Energy Star ali njenih variacij v katerikoli državi.

2. Če US EPA registrira oznake v Evropski skupnosti ali kateri njenih držav članic, se US EPA obveže, da ne bo štela za kršitev uporabe teh oznak, če bo Komisija ali katerikoli udeleženec programa, prijavljen pri Komisiji, uporabljal znak ali oznako iz Priloge A v skladu s pogoji tega sporazuma.

Člen VIII

Izvrševanje in kršitve

1. Za zaščito oznak Energy Star vsak upravljalni organ zagotavlja pravilno uporabo oznak Energy Star na svojem ozemlju (v primeru Komisije na ozemljih držav članic Evropske skupnosti). Vsak upravljalni organ zagotavlja, da se oznake Energy Star uporabljajo samo v obliki, prikazani v Prilogi A. Vsak upravljalni organ zagotavlja, da se oznake Energy Star uporabljajo izključno tako, kot je predvideno v smernicah za uporabo logotipa v Prilogi B.

2. Vsak upravljalni organ zagotavlja sprejetje takojšnjih in ustreznih ukrepov proti udeležencem programa, ko izve, da je kak udeleženec programa uporabil nepravilno oznako ali označil z oznako Energy Star izdelek, ki ne izpolnjuje specifikacij iz Priloge C. Ti ukrepi lahko med drugim vključujejo tudi naslednje ukrepe:

(a) pisno obvestilo udeleženca programa o neskladnosti s pogoji programa označevanja z Energy Star;

(b) posvetovanje za zagotovitev skladnosti in načrt zagotovitve skladnosti;

3. Vsak upravljalni organ zagotavlja sprejetje vseh primernih ukrepov za konec nedovoljene uporabe oznak Energy Star ali uporabe nepravilne oznake s strani osebe, ki ni udeleženec programa. Ti ukrepi lahko med drugim vključujejo tudi naslednje ukrepe:

(a) obvestilo osebe, ki uporablja oznake Energy Star, o zahtevah programa označevanja z Energy Star in o smernicah za pravilno uporabo logotipa; in

(b) spodbuditev te osebe k vključitvi v program kot udeleženec programa in k registraciji upravičenih izdelkov.

4. Vsak upravljalni organ nemudoma obvesti upravljalni organ druge pogodbenice o vsaki kršitvi oznak Energy Star, za katere ve, in o sprejetih protiukrepih.

Člen IX

Postopki za spremembo Sporazuma in njegovih prilog A in B ter dodajanja novih prilog

1. Vsak upravljalni organ lahko predlaga spremembo tega sporazuma in njegovih prilog A in C, lahko pa tudi predlaga vključitev novih prilog v Sporazum.

2. Predlagana sprememba se poda v pisni obliki, o njej pa razpravlja tehnična komisija na naslednjem sestanku, pod pogojem, da je bil predlog sporočen drugemu upravljalnemu organu vsaj šest dni pred tem sestankom.

3. Spremembe tega sporazuma, njegovih prilog A in B ter odločitve o vključitvi novih prilog sprejmeta pogodbenici z medsebojnim sporazumom.

Člen X

Postopki za spremembo Priloge C

1. Upravljalni organ, ki si prizadeva spremeniti Prilogo C z namenom spremeniti specifikacije ali dodati novo vrsto izdelka (v nadaljnjem besedilu "upravljalni organ predlagatelj") uporabi postopke, predvidene v odstavkih 1 in 2 člena IX, v svoj predlog pa vključi:

(a) dokazilo, da se s spremembo specifikacij ali vključitvijo nove vrste izdelka doseže pomembne prihranke energije;

(b) dokazilo o obstoju tehnologije, ki bi omogočila stroškovno učinkovite prihranke energije brez poslabšanja zmogljivosti izdelka;

(c) informacije o ocenjenem številu modelov izdelka, ki bi izpolnili predlagano specifikacijo, in približni tržni delež, ki bi ga ti modeli predstavljali;

(d) informacije o stališčih proizvajalcev, ki bi jih predlagana sprememba lahko prizadela; in

(e) predlagani datum začetka veljavnosti novih specifikacij ob upoštevanju življenjske dobe izdelkov in programov proizvodnje.

2. Predlagane spremembe, ki jih sprejmeta oba upravljalna organa, začnejo veljati na dan, ki ga sporazumno določita upravljalna organa.

3. Če po prejemu predloga spremembe, podanega v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena IX, drugi upravljalni organ (v nadaljnjem besedilu "nasprotujoči upravljalni organ") meni, da predlog ne izpolnjuje zahtev iz zgornjega odstavka 1, ali če kako drugače ugovarja predlogu, nemudoma (navadno do naslednjega sestanka tehnične komisije) pisno obvesti upravljalni organ predlagatelj o svojem nasprotovanju in doda vse razpoložljive informacije, na katere se opira njegov ugovor, npr. dokaz, da bi predlog v primeru njegovega sprejetja verjetno:

(a) nesorazmerno prerazporedil tržno moč v korist enega podjetja ali skupine podjetij;

(b) spodkopal skupno udeležbo industrije v programu označevanja z Energy Star;

(d) naložil težke tehnične zahteve.

4. Upravljalna organa si po najboljših močeh prizadevata doseči sporazum o predlagani spremembi na prvem sestanku tehnične komisije po podanem predlogu. Če upravljalna organa ne moreta doseči sporazuma o predlagani spremembi na tem sestanku tehnične komisije, poskušata doseči sporazum v pisni obliki pred naslednjim sestankom tehnične komisije.

5. Če do konca naslednjega sestanka tehnične komisije pogodbenici ne moreta doseči sporazuma, upravljalni organ predlagatelj umakne svoj predlog; glede predlogov za revidiranje obstoječih specifikacij pa se zadevna vrsta izdelka umakne iz Priloge C na dan, za katerega se pisno dogovorita upravljalna organa. O tej spremembi in o postopkih za izvajanje te spremembe se obvesti vse udeležence programa.

Člen XI

Splošne določbe

1. Ta sporazum ne zajema drugih programov okoljskega označevanja, ki jih razvije in sprejme katerakoli od pogodbenic.

2. Vse dejavnosti iz tega sporazuma urejajo veljavni zakoni in drugi predpisi vsake od pogodbenic in so vezane na razpoložljivost primernih sredstev in virov.

3. Nič v tem sporazumu ne vpliva na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice, ki izhajajo iz dvostranskih, regionalnih ali večstranskih sporazumov, ki so bili sklenjeni pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

4. Brez vpliva na druge določbe tega sporazuma lahko vsak od upravljalnih organov izvaja programe označevanja drugih vrst izdelkov, ki niso zajeti v Prilogi C. Ne glede na druge določbe tega sporazuma ne sme nobena pogodbenica ovirati uvoza, izvoza, prodaje ali distribucije katerega koli izdelka zato, ker je opremljen z oznakami energetske učinkovitosti upravljalnega organa druge pogodbenice.

Člen XII

Začetek veljavnosti in trajanje

1. Ta sporazum začne veljati z dnem, ko je vsaka pogodbenica drugo pisno obvestila, da je zaključila notranje postopke, potrebne za začetek veljavnosti.

2. Začetno obdobje veljavnosti tega sporazuma je pet let. Najpozneje eno leto pred koncem tega začetnega obdobja se pogodbenici sestaneta in razpravljata o obnovitvi tega sporazuma.

Člen XIII

Odpoved

1. Ta sporazum lahko katera koli pogodbenica kadarkoli odpove s trimesečnim odpovednim rokom s pisnim obvestilom druge pogodbenice.

2. V primeru odpovedi ali neobnovitve tega sporazuma upravljalna organa obvestita vse registrirane udeležence programa o ukinitvi skupnega programa. Nadalje upravljalna organa obvestita registrirane udeležence programa, da bo vsak upravljalni organ lahko nadaljeval dejavnosti označevanja v okviru dveh ločenih posamičnih programov. V tem primeru program označevanja Evropske skupnosti ne bo več uporabljal oznak Energy Star. Komisija zagotovi, da ona sama, države članice Evropske skupnosti in vsi pri njej registrirani udeleženci programa prenehajo uporabljati oznake Energy Star na dan, za katerega se pisno dogovorita upravljalna organa. Obveznosti iz tega člena XIII(2) veljajo tudi po odpovedi tega sporazuma.

Sestavljeno v dvojniku v Washingtonu DC, devetnajstega decembra dva tisoč.

Za vlado Združenih držav Amerike

+++++ TIFF +++++

Za Evropsko skupnost

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA A

MEDNARODNI LOGOTIP ENERGY STAR

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA B

SMERNICE ZA PRAVILNO UPORABO IMENA ENERGY STAR IN MEDNARODNEGA LOGOTIPA

Ime Energy Star in mednarodni logotip sta v ZDA registrirani oznaki v lasti US EPA. Kot taka se smeta ime in logotip uporabljati samo v skladu z naslednjimi smernicami in s sporazumi ali prijavnicami Evropske komisije, podpisanimi s strani udeležencev programa v programu označevanja z Energy Star. Prosimo, da te smernice posredujete osebam, ki bodo v vašem imenu pripravljale gradiva za Energy Star.

US EPA (in na ozemljih držav članic Evropske skupnosti Komisija) nadzirata pravilnost uporabe imena Energy Star in mednarodnega logotipa. To vključuje spremljanje uporabe oznak na trgu in neposredne stike s tistimi organizacijami, ki ime in logotip uporabljajo nepravilno ali neupravičeno. Posledice zlorabe oznak lahko vključujejo preklic udeležbe udeleženca programa v programu označevanja z Energy Star, pri nepravilno označenih izdelkih, uvoženih v ZDA, pa lahko tudi zaseg teh izdelkov s strani carinske službe ZDA.

I. UVOD

Ime Energy Star se lahko uporablja za namene splošnega izobraževanja. Ime je lahko prikazano v opisih progama označevanja z Energy Star, kakršni so posebne izobraževalne brošure, glasila, letna poročila ali druga gradiva o programu in njegovih zahtevah. (Več informacij o tem v oddelku II v nadaljevanju.)

Mednarodni logotip se sme uporabljati kot oznaka za določene izdelke, ki izpolnjujejo specifikacije iz sporazumov o Energy Star ali prijavnice Evropske komisije. (Več informacij o tem v oddelku III v nadaljevanju.)

II. SPLOŠNA UPORABA IMENA ENERGY STAR ZA NAMENE IZOBRAŽEVANJA

Udeleženci programa smejo vključiti ime Energy Star v splošna izobraževalna ali informativna gradiva, ki obravnavajo program označevanja z Energy Star. Med ta gradiva spadajo brošure, članki v glasilih, letna poročila itd.

III. UPORABA MEDNARODNEGA LOGOTIPA KOT OZNAKE IZDELKA S STRANI UDELEŽENCEV PROGRAMA

A. Uporaba mednarodnega logotipa za izdelke

Mednarodni logotip je oznaka in se sme uporabljati samo za potrjevanje določenih izdelkov, za katere je ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve programa označevanja z Energy Star. Pri teh določenih izdelkih se sme mednarodni logotip namestiti neposredno na izdelek ali na gradiva, povezana z izdelkom, npr. na embalažo ali na priloge. Za zagotovitev celovitosti mednarodnega logotipa in verodostojnosti programa označevanja z Energy Star je nujno spoštovati to osnovno pravilo.

Vsak udeleženec programa označevanja z Energy Star je podpisal sporazum ali prijavnico Evropske komisije in je s tem odgovoren za pravilno uporabo mednarodnega logotipa. Ta odgovornost zajema lastno uporabo mednarodnega logotipa, pa tudi uporabo s strani njegovih pooblaščenih predstavnikov, npr. oglaševalskih agencij, pooblaščenih prodajalcev itd. Zato naj udeleženec programa te smernice posreduje tudi vsaki osebi, ki pripravlja gradiva v imenu udeleženca programa.

B. Uporaba mednarodnega logotipa pri oglaševanju izdelkov

Pri pripravi tiskanih oglasov ali brošur naj bo mednarodni logotip postavljen na skladnem izdelku ali neposredno ob njem. Če je na oglasu prikazan en sam izdelek (in je ta izdelek skladen), je lahko mednarodni logotip postavljen tudi na drugem mestu strani. Če pa je prikazanih več izdelkov, naj bo mednarodni logotip postavljen samo ob skladnih izdelkih. Mednarodni logotip ne sme biti postavljen ob bočnem ali spodnjem robu oglasa ob drugih splošnih simbolih, razen če so vsi izdelki, ki jih prikazuje oglas, skladni.

Če je mednarodni logotip uporabljen v splošnem oglasu za družino izdelkov, od katerih so skladni le nekateri, mora udeleženec programa v oglas vključiti pojasnjevalno besedilo (npr.: "(Ime modela) izpolnjuje zahteve za Energy Star.") ali pa posebno besedilo pod vsak skladen izdelek (npr. vključiti alineo "skladen z zahtevami za Energy Star" v seznam lastnosti izdelka).

Edini primer, v katerem sme udeleženec programa uporabiti mednarodni logotip brez navedbe določenega izdelka, je takrat, ko udeleženec programa obvesti javnost o certifikacijskem namenu oznake. Na primer, udeleženec programa lahko v gradiva vključi stavek "Bodite pozorni na (mednarodni logotip) na naših izdelkih. Ta pomeni, da izdelek izpolnjuje zahteve smernic Energy Star glede energetske učinkovitosti." Poleg tega se niti ime niti mednarodni logotip v nobenem primeru ne sme uporabljati tako, da bi nakazoval, da US EPA in/ali Evropska komisija priporočata podjetje, njegove izdelke ali storitve.

C. Izjava o omejitvi odgovornosti za mednarodni logotip

Kakor je opisano v sporazumih in v prijavnici Evropske komisije, mora udeleženec programa vsako uporabo mednarodnega logotipa opremiti z naslednjo izjavo: "Kot udeleženec programa Energy Star je (ime vašega podjetja) zagotovil/a/o, da ta izdelek izpolnjuje zahteve smernic Energy Star glede energetske učinkovitosti." Ta izjava mora spremljati logotip, ni pa nujno, da stoji tik ob njem; izjava je lahko umeščena med običajna pojasnila. Na primer:

- Pri tiskanih oglasih ali plakatih: Izjava o omejitvi odgovornosti je lahko umeščena med druge informacije o blagovnih znamkah in registracijah na dnu oglasa, kjer so navedbe o izdelkih drugih podjetij (npr.: "Izdelek X je registrirana blagovna znamka podjetja XYZ; Kot udeleženec programa Energy Star je podjetje XYZ zagotovilo, da ta izdelek izpolnjuje zahteve smernic Energy Star glede energetske učinkovitosti.").

- V brošurah in priročnikih mora biti izjava navedena ob prvi uporabi logotipa in/ali v uvodnem delu, v katerem so navedbe o drugih blagovnih znamkah.

- Kadar je logotip pritrjen neposredno na izdelek, lahko udeleženec programa to izjavo navede v uporabniškem priročniku ali na napisni ploščici izdelka.

- Če je logotip nameščen na embalaži izdelka, udeležencu programa ni treba izjave o omejitvi odgovornosti navajati na embalaži, pač pa jo lahko navede v uporabniškem priročniku ali v spremljajočih prodajnih in oglaševalskih gradivih.

- Besedilo izjave mora biti vidno - velikost črk mora biti vsaj 2,5 točke.

IV. RAZMNOŽEVANJE MEDNARODNEGA LOGOTIPA

Mednarodni logotip je na voljo v barvni in črno-beli izvedbi na disku v dveh grafičnih formatih: EPS (oviti Postscript) in BMP (bitna slika). Te datoteke so namenjene za vaš oddelek za oblikovanje gradiv za potrošnike. Verzija EPS velja za računalnike tipov PC in Mac. (Na zahtevo je na voljo tudi format TIF).

Kakor je opisano v vseh sporazumih Energy Star in prijavnici, se mednarodnega logotipa ne sme spreminjati, izrezovati ali kako drugače ločevati njegovih delov. Podrobnejše smernice so naslednje:

- Velikost logotipa se lahko spremeni, vendar je treba ohraniti enaka razmerja.

- Pri štiribarvni izvedbi logotipa je treba barve reproducirati verno (4-barvni proces).

- Štiribarvno izvedbo se lahko reproducira kot senčeno črno-belo izvedbo.

- Poenostavljeni, shematski logotip se lahko reproducira na naslednji način:

- v črni ali beli barvi na homogeni barvni podlagi,

- v enobarvni izvedbi v poljubni barvi,

- v dvobarvni izvedbi, z izbranima barvama štiribarvne izvedbe, npr. modro in rumeno, zeleno in modro, rumeno in modro.

V. REGISTRIRANA OZNAKA

Kakor je omenjeno zgoraj, sta ime Energy Star in mednarodni logotip v ZDA registrirani oznaki v lasti US EPA. Pri uporabi imena Energy Star in mednarodnega logotipa v komunikacijskih in tržnih gradivih mora udeleženec programa ravnati, kakor sledi:

- Pri navajanju programa označevanja z Energy Star in njegovih udeležencev mora biti ime Energy Star obvezno izpisano z velikimi črkami. Ustrezna je tudi uporaba rahlo večjih pisav za prvi črki besed imena, npr. 12-točkovna velikost pisave za črki E in S ter 10-točkovna velikost pisave za ostale črke imena.

- Udeleženec programa mora označiti, da gre za registrirano oznako, tako da pri vsaki omembi imena Energy Star in mednarodnega logotipa v vseh brošurah, oglasih, plakatih in na embalaži izdelkov itd. za trg ZDA vključi znak za registrirano znamko (®) (t.j.: ENERGY STAR®). (Pomnite, da je v gradivih US EPA, v katerih se ime Energy Star ponavlja, npr. v smernicah za uporabo logotipa, znak registrirane znamke naveden le enkrat, da ne bi motil tekočega branja.)

— IN —

Udeleženec programa lahko v gradivih za trg ZDA navede izjavo o registrirani znamki: "ENERGY STAR je v ZDA registrirana znamka." Podobno kot pri izjavi o omejitvi odgovornosti je lahko izjava o registrirani znamki umeščena med običajna pojasnila (npr. na dnu oglasa ali plakata, na dnu ustrezne strani priročnika ali brošure ali na embalaži izdelka).

VI. DRUGI LOGOTIPI ENERGY STAR (KI JIH NE UPORABLJAJO UDELEŽENCI PROGRAMA ZA PISARNIŠKO OPREMO)

Mednarodni logotip je edini logotip, ki naj ga uporabljajo udeleženci programa na svojih izdelkih. Ta izvedenka logotipa ne vsebuje nobenega besedila ali akronimov. Če rabite kopijo logotipa na disketi, se obrnite na US EPA (oziroma na ozemljih držav članic Evropske skupnosti na Komisijo), da vam jo pošljejo.

Možno je, da ste na trgu že opazili tudi druge izvedenke logotipa. Ti logotipi so bodisi zastareli ali pa se uporabljajo na drugih področjih programa Energy Star. NE uporabljajte naslednjih logotipov:

ZASTARELI LOGOTIP | LOGOTIP ZA UDELEŽENCE DRUGIH PROGRAMOV (OKP, GOSPODINJSKI APARATI ITD.) |

+++++ TIFF +++++

| |

VII. DODATNA VPRAŠANJA V ZVEZI Z UPORABO LOGOTIPA

Dežurna telefonska linija Energy Star v ZDA

V ZDA kličite na brezplačno telefonsko številko: 1-888-STAR-YES (1-888-782-7937)

Zunaj ZDA kličite na številko: 202 775-6650

Faks: 202 775-6680

EVROPSKA KOMISIJA

Generalni direktorat TREN

Telefonska številka: (32-2) 295 22 04

Faks: (32-2) 296 42 54

--------------------------------------------------

PRILOGA C

SPECIFIKACIJE ZA IZDELKE

I. SPECIFIKACIJE ZA RAČUNALNIKE

A. Opredelitve pojmov

1. Računalnik: namizna naprava, v stolpu ali mini stolpu, ali prenosna naprava, vključno z zmogljivimi namiznimi računalniki, osebnimi računalniki, delovnimi postajami, namiznimi računalniki v omrežju, krmilniki terminalov X in terminali na prodajnih mestih na podlagi računalnika. Za uvrstitev v to kategorijo mora biti naprava napajana iz električnega omrežja preko vtičnice, kar pa ne izključuje naprav, ki lahko delujejo z napajanjem tako preko vtičnice kot z baterijskim napajanjem. Cilj take opredelitve je vključiti predvsem računalnike, ki se prodajajo za poslovno ali domačo rabo. Ta opredelitev računalnika ne vključuje računalnikov, ki se tržijo kot "datotečni strežniki" ali "strežniki".

2. Zaslon: Katodna cev (CRT), ravni zaslon (npr. zaslon na tekoče kristale) ali druga zaslonska naprava s pripadajočo elektroniko. Zaslon se lahko prodaja posebej ali vgrajen v ohišje računalnika. Cilj take opredelitve je vključiti predvsem standardne zaslone, ki se uporabljajo z računalniki. V okviru teh specifikacij pa lahko štejejo za zaslon tudi naslednje naprave: terminali osrednjih računalnikov in fizično ločene zaslonske naprave.

3. Integrirani računalniški sistem: Sistemi, pri katerih sta računalnik in zaslon za prikaz združena v eno napravo. Taki sistemi morajo izpolnjevati obe naslednji merili: električne porabe ni mogoče meriti ločeno po sestavnih delih, in sistem je priključen na vtičnico z enim samim električnim kablom.

4. Nedejavnost: Čas, v katerem računalnik ne prejme nikakršnega vnosa od uporabnika (npr. vnosa preko tipkovnice ali premika miške).

5. Režim nizke porabe oziroma "spanja": Stanje zmanjšane porabe, v katerega preide računalnik po obdobju nedejavnosti.

6. Budilni dogodki: Od uporabnika, programsko ali iz zunanjega vira izvirajoč dogodek ali dražljaj, ki povzroči prehod računalnika iz režima nizke porabe oziroma spanja v stanje aktivnega delovanja. Primeri budilnih dogodkov vključujejo med drugim tudi premik miške, akcijo preko tipkovnice ali pritisk na gumb na ohišju, zunanji dogodki pa dražljaje, posredovane preko telefona, daljinskega upravljanja, omrežja, kabelskega modema, satelita itd.

B. Zahteve za podelitev logotipa Energy Star

1. Tehnične specifikacije

(a) Računalniki: Za Energy Star mora računalnik izpolnjevati naslednje pogoje:

(i) Raven I — modeli računalnikov, prvič dobavljeni od vključno dne 1. julija 1999 do 1. julija 2000:

(a) Računalnik mora po obdobju nedejavnosti preiti v režim spanja.

(b) Če je dobavljeni računalnik opremljen za delo v omrežju, mora biti zmožen preiti v režim spanja tudi med delovanjem v omrežju.

(c) Če je dobavljeni računalnik opremljen za delovanje v omrežju, mora biti tudi v režimu spanja zmožen odzvati se na budilne dogodke, ki prihajajo na njegov naslov med delovanjem v omrežju. Če budilni dogodek zahteva od računalnika izhod iz režima spanja in izvedbo kakšne naloge, mora računalnik po zaključku naloge in po obdobju nedejavnosti po tem ponovno preiti v režim spanja.

Kvalificirajo se tudi računalniki, ki ohranjajo to funkcionalnost v režimu spanja v omrežju na kak drug način. Udeleženec programa lahko za zagotovitev obnašanja, opisanega v tem pododdelku, uporabi kakršenkoli razpoložljiv način.

(d) Računalnik z napajalno enoto, katere največja trajna nazivna izhodna moč [1] ne presega 200 vatov (≤ 200 W), mora po predpisanem obdobju nedejavnosti samodejno preiti v stanje nizke porabe/"spanja" s porabo največ 300 W. Računalnik, katerega največja nazivna trajna izhodna moč presega 200 vatov (> 200 W), mora po predpisanem obdobju nedejavnosti samodejno preiti v stanje nizke porabe/"spanja" s porabo do največ 15 odstotkov (15 %) nazivne trajne izhodne moči.

Računalniki, katerih poraba energije nikoli ne preseže 30 W, so skladni z zahtevami glede porabe energije ravni I tega sporazuma in ni treba, da bi imeli vgrajen režim spanja, opisan v oddelku A.

(ii) Raven II — modeli računalnikov, prvič dobavljeni od vključno dne 1. julija 2000:

Obstajata dve smernici — A in B, po katerih se lahko računalnik kvalificira kot skladen z zahtevami Energy Star. Ti dve smernici sta oblikovani za to, da imajo udeleženci programa na izbiro več različnih načinov za ureditev upravljanja s porabo in energetske učinkovitosti.

Smernica A je obvezna za računalnike naslednjih tipov:

- Računalnike, ki so ob dobavi opremljeni za delovanje v omrežju tako, da lahko ostanejo v režimu nizke porabe/spanja, medtem ko njihov omrežni adapter ohrani sposobnost odgovarjati na zahtevke iz omrežja.

- Računalnike, ki ob dobavi niso opremljeni za povezovanje v omrežje.

- Računalnike, dobavljene v okolje brez omrežij.

EPA pričakuje, da se računalniki, ki se prodajajo ali drugače tržijo kot osebni računalniki, kvalificirajo izključno po smernici A.

Računalniki, ki so ob dobavi opremljeni za delovanje v omrežju, ki sedaj zahtevajo, da pri vzdrževanju povezave z omrežjem v režimu spanja sodeluje računalnikov procesor in/ali pomnilnik, se lahko kvalificirajo po smernici B. Pričakuje se, da imajo računalniki, kvalificirani po smernici B, enako omrežno funkcionalnost ne glede na to, ali so v režimu spanja ali ne.

(a) Smernica A

1. Računalnik mora po obdobju nedejavnosti preiti v režim spanja.

2. Če je dobavljeni računalnik opremljen za delo v omrežju, mora biti zmožen preiti v režim spanja tudi med delovanjem v omrežju.

3. Če je dobavljeni računalnik opremljen za delovanje v omrežju, mora biti tudi v režimu spanja zmožen odzvati se na budilne dogodke, ki prihajajo na njegov naslov med delovanjem v omrežju. Če budilni dogodek zahteva od računalnika izhod iz režima spanja in izvedbo kakšne naloge, mora računalnik po zaključku naloge in po obdobju nedejavnosti po tem ponovno preiti v režim spanja. Udeleženec programa lahko za zagotovitev obnašanja, opisanega v tem pododdelku, uporabi kakršenkoli razpoložljiv način.

4. Računalnik porablja energijo v režimu spanja v skladu s tabelo 1.

Tabela 1

Največja nazivna trajna izhodna moč napajalnika [2] | Moč v režimu spanja |

≤ 200 W | ≤ 15 W |

> 200 W ≤ 300 W | ≤ 20 W |

> 300 W ≤ 350 W | ≤ 25 W |

> 350 W ≤ 400 W | ≤ 30 W |

> 400 W | 10 % največje nazivne trajne moči |

Računalniki, katerih poraba energije nikoli ne preseže 15 W, so skladni z zahtevami glede porabe energije ravni II teh specifikacij in ni treba, da bi imeli vgrajen režim spanja, opisan v oddelku A.

(b) Smernica B

1. Računalnik mora po obdobju nedejavnosti preiti v režim spanja.

2. Če je dobavljeni računalnik opremljen za delovanje v omrežju, mora biti zmožen preiti v režim spanja ne glede na omrežno tehnologijo.

3. Računalnik mora v režimu spanja obdržati svojo zmožnost odzivanja na vse vrste zahtevkov iz omrežja. Obseg omrežne funkcionalnosti, na voljo uporabniku, se ne sme zmanjšati (npr.: omrežna funkcionalnost, na voljo uporabniku v režimu spanja, mora biti enaka kot pred računalnikovim prehodom v režim spanja).

4. Poraba računalnika v režimu spanja ne sme presegati 15 % največje nazivne trajne moči njegovega napajalnika.

(b) Integrirani računalniški sistemi: Za Energy Star mora integrirani računalniški sistem izpolnjevati naslednje pogoje:

(i) Integrirani računalniški sistem mora po obdobju nedejavnosti preiti v režim spanja.

(ii) Če je dobavljeni integrirani računalniški sistem opremljen za delo v omrežju, mora biti zmožen preiti v režim spanja tudi med delovanjem v omrežju.

(iii) Če je dobavljeni integrirani računalniški sistem opremljen za delovanje v omrežju, mora biti tudi v režimu spanja zmožen odzvati se na budilne dogodke, ki prihajajo na njegov naslov med delovanjem v omrežju. Če budilni dogodek zahteva od računalnika izhod iz režima spanja in izvedbo kakšne naloge, mora integrirani računalniški sistem po zaključku naloge in po obdobju nedejavnosti po tem ponovno preiti v režim spanja.

Udeleženec programa lahko za zagotovitev obnašanja, opisanega v tem pododdelku, uporabi kakršenkoli razpoložljiv način.

(iv) Raven I: Poraba integriranega računalniškega sistema, prvič dobavljenega pred 1. julijem 2000, v režimu spanja ne sme presegati 45 W. Integrirani računalniški sistemi, katerih poraba energije nikoli ne preseže 45 W, so skladni z zahtevami glede porabe energije tega sporazuma in ni treba, da bi imeli vgrajen režim spanja, opisan v oddelku A.

Raven II: Poraba integriranega računalniškega sistema, prvič dobavljenega od vključno 1. julija 2000, v režimu spanja ne sme presegati 35 W. Integrirani računalniški sistemi, katerih poraba energije nikoli ne preseže 35 W, so skladni z zahtevami glede porabe energije tega sporazuma in ni treba, da bi imeli vgrajen režim spanja, opisan v oddelku A.

2. Nastavitve ob dobavi: Da bi kar največ uporabnikov izkoriščalo prednosti režima nizke porabe/"spanja", mora udeleženec programa dobavljati svoje računalnike in/ali integrirane računalniške sisteme s funkcijo upravljanja moči. Pri vseh izdelkih mora biti privzeti čas vnaprej nastavljen na manj kot 30 minut. (EPA priporoča vnaprejšnjo nastavitev časa v območju med 15 in 30 minutami). Uporabnik mora imeti možnost spremeniti časovne nastavitve ali onemogočiti režim nizke porabe/spanja.

3. Operacijski sistemi: Računalnikov pravilen prehod v režim nizke porabe/"spanja" je navadno odvisen od namestitve in rabe določene verzije operacijskega sistema. Če udeleženec programa dobavlja računalnik z enim ali več operacijskimi sistemi, mora biti računalnik zmožen preiti v režim nizke porabe/"spanja" in se v celoti vrniti v normalni režim pri delovanju z vsaj enim od teh operacijskih sistemov. Če je računalnik dobavljen brez operacijskega sistema, mora udeleženec programa jasno predpisati mehanizme, s katerimi bo računalnik izpolnil zahteve Energy Star. Poleg tega morajo biti na računalnik nameščeni vsi programski gonilniki,s trojni gonilniki ali priročni programi, potrebni za prehod v režim spanja in vrnitev v normalni režim. Udeleženec programa mora te informacije vključiti v literaturo o izdelku (npr. v uporabniški priročnik ali tehnične podatke) in/ali v svoje spletne strani. Besedila brošur in oglasov morajo biti oblikovana tako, da jih bralec ne more napačno razumeti.

4. Upravljanje zaslona: Računalnik mora vključevati enega ali več mehanizmov, s katerimi lahko aktivira režime nizke porabe zaslona, ki izpolnjuje zahteve za Energy Star. Udeleženec programa mora v literaturi o izdelku jasno predpisati način, na katerega lahko njegov računalnik upravlja zaslone, skladne z zahtevami Energy Star, in vse pogoje, potrebne za upravljanje porabe energije zaslona. Udeleženec programa mora nastaviti privzete nastavitve računalnika tako, da sproži režim zaslona nizke porabe prve stopnje oziroma režim spanja najkasneje po 30 minutah uporabnikove nedejavnosti. Udeleženec programa mora prav tako nastaviti privzeti čas za naslednjo raven upravljanja porabe tako, da zaslon preide v režim nizke porabe druge stopnje oziroma režim "globokega spanja" najkasneje po 60 minutah nedejavnosti. Skupna vrednost privzetih časov za oba režima nizke porabe ne sme presegati 60 minut. Udeleženec programa se lahko odloči za tako nastavitev računalnika, da ta aktivira prehod zaslona v režim nizke porabe druge stopnje oziroma režim "globokega spanja" neposredno po 30 minutah nedejavnosti.

Uporabnik mora imeti možnost spremeniti časovne nastavitve ali onemogočiti režim nizke porabe/spanja za zaslon. Ta zahteva glede upravljanja zaslona ne velja za integrirane računalniške sisteme. Pač pa morajo integrirani računalniški sistemi, ki se tržijo in prodajajo kot del priključnega sistema, omogočati samodejno upravljanje porabe energije zunanjega priključenega zaslona.

II. SPECIFIKACIJE ZA ZASLONE

A. Opredelitve pojmov

1. Zaslon: Katodna cev (CRT), raven zaslon (npr. zaslon na tekoče kristale) ali druga zaslonska naprava s pripadajočo elektroniko. Cilj take opredelitve je vključiti predvsem standardne zaslone, ki se uporabljajo z računalniki. V okviru teh specifikacij pa lahko štejejo za zaslon tudi naslednje naprave: terminali osrednjih računalnikov in fizično ločene zaslonske naprave.

2. Režim nizke porabe prve stopnje oziroma režim "spanja": Stanje zmanjšane porabe, v katerega preide zaslon po prejemu ukazov od računalnika oziroma preko drugih funkcij. Za ta režim sta značilna prazen zaslon in zmanjšanje porabe energije. Zaslon se vrne v režim polne porabe energije, ko zazna uporabnikovo zahtevo.

3. Režim nizke porabe druge stopnje oziroma režim "globokega spanja": Stanje zmanjšane porabe druge stopnje, v katerega preide zaslon po prejemu ukazov od računalnika ali preko drugih funkcij. Za ta režim je značilno znatno zmanjšanje porabe energije. Zaslon se vrne v režim polne porabe energije, ko zazna uporabnikovo zahtevo.

B. Zahteve za podelitev logotipa Energy Star

1. Tehnične specifikacije

Zaslon, skladen z zahtevami Energy Star, mora biti zmožen samodejno preiti v dva zaporedna režima nizke porabe. V stanju zmanjšane porabe prve stopnje oziroma stanju "spanja", v katerega preide zaslon po prejemu ukazov od računalnika ali preko drugih funkcij, poraba zaslona ne sme presegati 15 W. Če je zaslon še v praznem teku, mora po prejemu ukazov od centralne procesne enote ali preko drugih funkcij preiti v stanje nizke porabe druge stopnje oziroma stanje "globokega spanja". Poraba zaslona, ki izpolnjuje zahteve Energy Star, ne sme presegati 8 W. Za skladnost z zahtevami glede porabe energije po tem sporazumu mora biti zaslon zmožen samodejno preiti iz aktivnega režima v režim nizke porabe 8 W ali manj. Po obnovitvi uporabnikovih dejavnosti mora zaslon samodejno preiti v režim polnega delovanja. Priporočljivo je, da pri dejavnostih, ki jih ne sproži uporabnik, zaslon ostane v režimu nizke porabe.

Če je zaslon opremljen z vrati USB; se ga preskusi tako, da na ta vrata pred zaslonom ni priključena nobena naprava ali kabel.

III. SPECIFIKACIJE ZA TISKALNIKE, FAKSE IN FRANKIRNE STROJE

A. Opredelitve pojmov

1. Tiskalnik: Oprema za preslikovanje, izdelana kot standarden model, ki služi kot izhodna izpisna enota in lahko sprejema informacije od računalnika posameznega uporabnika ali računalnikov v omrežju. Poleg tega mora biti naprava opremljena za električno napajanje iz vtičnice. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot tiskalniki, vključno s tiskalniki, ki jih je mogoče nadgraditi v večnamenske naprave (MFD) [3].

2. Faks: Oprema za preslikovanje, izdelana kot standarden model, ki služi kot izhodna izpisna enota, katere osnovna naloga je pošiljanje in sprejemanje informacij. Te specifikacije zadevajo fakse na navaden papir (npr. naprave z brizgalnimi tiskalniki, laserski/LED tiskalniki, in tiskalniki s toplotnim nanašanjem). Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot faksi.

3. Kombinacija tiskalnika in faksa: Oprema za preslikovanje, izdelana kot standarden model, ki opravlja vse funkcije tiskalnika in faksa, kakor so opredeljene zgoraj. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot kombinacije tiskalnikov in faksov.

4. Frankirni stroj: Oprema za preslikovanje, ki frankira poštne pošiljke. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot frankirni stroji.

5. Hitrost tiskanja: Hitrost tiskanja modela se meri v straneh na minuto (str/min). Hitrost tiskanja ustreza hitrosti tiskanja, ki jo za izdelek oglašuje udeleženec programa. Pri vrstičnih tiskalnikih (npr. matričnih tiskalnikih, pritisnih tiskalnikih) se hitrost tiskanja določa po metodi, predpisani v standardu ISO 10561.

Pri tiskalnikih za široke formate, ki tiskajo na papirje formatov A2 oziroma papirje dimenzij 17″ × 22″ ali večje, se hitrost tiskanja navaja za enobarvni izpis besedila s privzeto ločljivostjo. Hitrost tiskanja, izmerjena kot število izpisov velikosti A2 ali A0 na minuto, se pretvori v število strani velikosti A4 na minuto na naslednji način: (a) en izpis A2 na minuto ustreza štirim izpisom A4 na minuto; (b) en izpis A0 na minuto ustreza 16 izpisom A4 na minuto.

Pri frankirnih strojih kot število strani na minuto (str/min) šteje število poštnih pošiljk na minuto (pp/min).

6. Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje osnovne naprave, se pa lahko doda pred dobavo ali po njej za razširitev ali spremembo delovanja tiskalnika. Primeri pribora zajemajo naprave za končno obdelavo, naprave za razvrščanje, dodatne podajalnike papirja in pribor za dvostransko tiskanje. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo, kot del tiskalnika.

7. Aktivni režim: Stanje (ali režim), v katerem naprava izdeluje izhodni izpis ali sprejema vhodni izpis. Poraba energije v tem režimu je navadno večja kot poraba energije v režimu pripravljenosti.

8. Režim pripravljenosti: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje izhodnega izpisa oziroma sprejema vhodnega izpisa in v katerem je njena poraba energije manjša kot takrat, ko izdeluje izhodni izpis oziroma sprejema vhodni izpis. Prehod iz režima pripravljenosti v aktivni režim naj ne povzroči opazne zakasnitve pri izdelavi izhodnega izpisa.

9. Režim spanja: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje izhodnega izpisa oziroma sprejema vhodnega izpisa in v katerem je njena poraba energije manjša kot v režimu pripravljenosti. Pri prehodu iz režima spanja v aktivni režim lahko pride do določene zakasnitve pri izdelavi izhodnega izpisa, ne sme pa priti do zakasnitve pri sprejemu informacij iz omrežja ali drugih vhodov. Naprava preide v ta režim v določenem času po tem, ko je izdelala zadnji izhodni izpis.

10. Privzeti čas do prehoda v režim spanja: čas, ki ga nastavi udeleženec programa pred odpremo in ki določa, kdaj bo naprava prešla v režim spanja. Privzeti čas se meri od trenutka, ko je naprava izdelala zadnji kos izhodnega izpisa.

11. Dvostranski izpis: proces izdelave izpisa besedila, slike ali kombinacije besedila in slike na obeh straneh lista papirja.

12. Standardni model: Pojem, ki služi za opis izdelka in njegovih vgrajenih funkcij, kakor ga trži in prodaja udeleženec programa in kakor ga izdeluje za predvideno rabo.

13. Budilni dogodek: V tem sporazumu je "budilni dogodek" opredeljen kot od uporabnika, programsko ali iz zunanjega vira izvirajoč dogodek ali dražljaj, ki povzroči prehod naprave iz režima pripravljenosti oziroma režima spanja v režim aktivnega delovanja. V teh specifikacijah opredelitev "budilnega dogodka" ne zajema z omrežjem povezanih poizvedovalnih pozivov ali "pingov", ki navadno potekajo v omrežnih okoljih.

B. Zahteve za podelitev logotipa Energy Star

1. Tehnične specifikacije

(a) Režim spanja: Udeleženec programa Energy Star soglaša, da se lahko kot izdelki, ki izpolnjujejo zahteve Energy Star, kvalificirajo le taki izdelki, ki so zmožni preiti v režim spanja po obdobju nedejavnosti ali katerih poraba energije ne presega ravni, predpisanih v tabelah 2 do 11 (v nadaljevanju).

(b) Privzeti čas: Udeleženec programa Energy Star soglaša, da bo nastavljal privzete čase od zaključka zadnjega opravila (npr. od časa, ko je bil izdelan zadnji izhodni izpis) do aktiviranja režima spanja v okviru mej, predpisanih v tabelah 2 do 11 (v nadaljevanju). Udeleženec programa mora prav tako dobavljati svoje izdelke s privzetimi časi režima spanja nastavljenimi na ravni, predpisane v tabelah 2 do 11 (v nadaljevanju).

(c) Omrežna funkcionalnost: Udeleženec programa Energy Star soglaša, da bo kvalificiral izdelke take, kakršne bo uporabljal končni uporabnik (oddelek II.A.12 zgoraj), še posebej izdelke, namenjene za priključitev na omrežje. Udeleženec programa Energy Star soglaša, da morajo izdelki, ki jih trži, oglašuje ali prodaja kot izdelke, opremljene za delo v omrežju, izpolnjevati specifikacije Energy Star (v nadaljevanju), ko so postavljeni kot pripravljeni za delo v omrežju.

1. Če je dobavljeni izdelek opremljen za delo v omrežju, mora biti zmožen preiti v režim spanja tudi med delovanjem v omrežju.

2. Če je dobavljeni izdelek opremljen za delovanje v omrežju, mora biti tudi v režimu spanja zmožen odzvati se na budilne dogodke, ki prihajajo na njegov naslov med delovanjem v omrežju.

(d) Dvostranski izpis: Pri vseh tiskalnikih za standardne velikosti papirja s hitrostmi nad 10 str/min, opremljenih z enoto za dvostranski izpis, se priporoča, da udeleženec programa Energy Star pouči svoje kupce, naj uporabljajo svoje tiskalnike tako, da je privzeti režim tiskanja dvostransko tiskanje. To poučevanje lahko obsega informiranje o ustreznem gonilniku tiskalnika in nastavitvenih menijih v priročnikih izdelkov ali zagotovitev posebnih navodil o gonilniku tiskalnika pri nameščeni napravi za dvostranski izpis.

(e) Podrobne specifikacije: Udeleženec programa Energy Star soglaša, da bo kvalificiral izdelke v skladu z naslednjimi specifikacijami:

Tabela 2: Raven I

Tiskalniki in kombinacije tiskalnikov/faksov standardnih velikosti [4] (1.11.2000–31.10.2001)

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A3, A4 ali 8,5″ × 11″)

Hitrost izdelka, v straneh na minuto (str/min) | Režim spanja (W) [5] | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

0 < str/min ≤ 10 | ≤ 10 [6] | ≤ 5 minut |

10 < str/min ≤ 20 | ≤ 20 [6] | ≤ 15 minut |

20 < str/min ≤ 30 | ≤ 30 | ≤ 30 minut |

30 < str/min ≤ 44 | ≤ 40 | ≤ 60 minut |

44 < str/min | ≤ 75 | ≤ 60 minut |

Tabela 3: Raven I

Pritisni tiskalniki, namenjeni predvsem za papir velikosti A3 (1.11.2000-31.10.2001)

Režim spanja (W) | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

≤ 30 | ≤ 30 minut |

Tabela 4: Raven I

Tiskalniki za velike/široke formate (1.11.2000-31.10.2001)

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A2 ali 17″ × 22″ ali večjih)

Hitrost izdelka, v straneh na minuto (str/min) | Režim spanja (W) [7] | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

0 < str/min ≤ 10 | ≤ 35 | ≤ 30 minut |

10 < str/min ≤ 40 | ≤ 65 | ≤ 30 minut |

40 < str/min | ≤ 100 | ≤ 90 minut |

Tabela 5: Raven I

Barvni tiskalniki [8] (1.11.2000–31.10.2001)

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A3, A4 ali 8,5″ × 11″)

Hitrost izdelka, v straneh na minuto (str/min) | Režim spanja (W) [9] | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

0 < str/min ≤ 10 | ≤ 35 [10] | ≤ 30 minut |

10 < str/min ≤ 20 | ≤ 45 | ≤ 60 minut |

20 < str/min | ≤ 70 | ≤ 90 minut |

Tabela 6

Samostojni faksi (1.11.2000–31.10.2002)

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A4 ali 8,5″ × 11″)

Hitrost izdelka, v straneh na minuto (str/min) | Režim spanja (W) | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

0 < str/min ≤ 10 | ≤ 10 | ≤ 5 minut |

10 < str/min | ≤15 | ≤ 5 minut |

Tabela 7

Frankirni stroji (1.11.2000-31.10.2002)

Hitrost izdelka, v straneh na minuto (str/min) | Režim spanja (W) | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

0 < pp/min ≤ 50 | ≤ 10 | ≤ 20 minut |

50 < pp/min ≤ 100 | ≤ 30 | ≤ 30 minut |

100 < pp/min ≤ 150 | ≤ 50 | ≤ 40 minut |

150 < pp/min | ≤ 85 | ≤ 60 minut |

Tabela 8: Raven 2

Tiskalniki in kombinacije tiskalnikov/faksov standardnih velikosti [11] (1.11.2001–31.10.2002)

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A3, A4 ali 8,5″ × 11″)

Hitrost izdelka, v straneh na minuto (str/min) | Režim spanja (W) | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

0 < str/min ≤ 10 | ≤ 10 | ≤ 5 minut |

10 < str/min ≤ 20 | ≤ 20 | ≤ 15 minut |

20 < str/min ≤ 30 | ≤ 30 | ≤ 30 minut |

30 < str/min ≤ 44 | ≤ 40 | ≤ 60 minut |

44 < str/min | ≤ 75 | ≤ 60 minut |

Tabela 9: Raven 2

Pritisni tiskalniki, namenjeni predvsem za papir velikosti A3 (1.11.2001–31.10.2002)

Režim spanja (W) | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

≤ 28 | ≤ 30 minut |

Tabela 10: Raven 2

Tiskalniki za velike/široke formate (1.11.2001–31.10.2002)

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A2 ali 17″ × 22″ ali večjih)

Hitrost izdelka, v straneh na minuto (str/min) | Režim spanja (W) | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

0 < str/min ≤ 10 | ≤ 35 | ≤ 30 minut |

10 < str/min ≤ 40 | ≤ 65 | ≤ 30 minut |

40 < str/min | ≤100 | ≤ 90 minut |

Tabela 11: Raven 2

Barvni tiskalniki [12] (1.11.2001–31.10.2002)

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A3, A4 ali 8,5″ × 11″)

Hitrost izdelka, v straneh na minuto (str/min) | Režim spanja (W) | Privzeti čas do prehoda v režim spanja |

0 < str/min ≤ 10 | ≤ 35 | ≤ 30 minut |

10 < str/min ≤ 20 | ≤ 45 | ≤ 60 minut |

20 < str/min | ≤70 | ≤ 60 minut |

2. Izjeme in pojasnila: Po dobavi udeleženec programa Energy Star ali njegov pooblaščeni serviser ne sme spreminjati izdelka, na katerega se nanašajo te specifikacije, na način, ki bi vplival na skladnost izdelka z zgoraj navedenimi specifikacijami. V nadaljevanju so navedene štiri izjeme.

(a) Integrirani računalniški sistemi: Samo eno leto in pri izdelkih, ki vključujejo integrirani računalnik, se pri kvalificiranju izdelka kot skladnega z zahtevami Energy Star ne upošteva poraba energije integriranega računalnika. Proizvajalec pa mora končnemu uporabniku razložiti, da v porabo tiskalnika ni všteta poraba integriranega računalnika (t.j., porabo računalnika se prišteva k porabi tiskalnika - tudi takrat, ko je tiskalnik v režimu spanja). Ta izjema je omejena na primere, ko proizvajalec integrira "samostojen" računalnik, in ne velja za krmilnike tiskalnikov. (Glejte opombo 1 k tabeli 5).

(b) Omrežna funkcionalnost: Samo eno leto se dopušča enkratni dodatek 5 W za omrežno funkcionalnost pri izdelkih v prvih dveh hitrostnih razredih (0 < str/min < 10 in 10 < str/min < 20) v tabeli 2 in v prvem hitrostnem razredu (0 < str/min < 10) v tabeli 5. Ta izjema velja le za izdelke (v zgoraj navedenih tabelah in hitrostnih razredih), ki so dobavljeni kot "pripravljeni za delovanje v omrežju" (t.j. vključno z omrežno kartico ali funkcionalnostjo "ob odstranitvi embalaže"). Za izdelke, ki niso dobavljeni kot "pripravljeni za delovanje v omrežju", ta enkratni dodatek 5 W ne velja. (Glejte opombo 2 k tabelama 2 in 5).

(c) Privzeti časi: Po dobavi lahko udeleženec programa Energy Star, njegov pooblaščeni predstavnik ali uporabnik spremeni privzete čase za prehod v režim spanja do tovarniško nastavljene zgornje meje 240 minut. Če proizvajalec projektira svoje izdelke tako, da imajo več kot en režim upravljanja porabe, vsota privzetih časov ne sme presegati 240 minut.

(d) Onemogočenje režima spanja: V posameznih primerih, v katerih režim spanja povzroča uporabniku znatne neugodnosti pri njegovem posebnem načinu uporabe naprave, lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik onemogoči funkcijo režima spanja. Če udeleženec programa projektira svoje izdelke tako, da lahko uporabnik sam onemogoča funkcijo režima spanja, mora biti dostop do izbire onemogočenja drugačen od dostopa do nastavitev časa (npr.: če so v programskem meniju na izbiro zakasnilni časi 15, 30, 60, 90, 120 in 240 minut, izbiri "onemogočenje" ali "izklop" ne smeta biti v tem meniju. Izbira onemogočenja mora biti skrita (ali manj očitna) ali pa vključena v drug meni).

IV. SPECIFIKACIJE ZA KOPIRNE STROJE

A. Opredelitve pojmov

1. Kopirni stroj: komercialna reprografična enota za preslikovanje, katere edina funkcija je izdelava dvojnikov ali več kopij iz grafičnega papirnega izvirnika. Kopirni stroj lahko obsega označevalni sistem, sistem preslikovanja in modul za ravnanje s papirjem. Te specifikacije zajemajo vse črno-bele kopirne tehnologije za navaden papir, njen glavni predmet pa je kopirna oprema v široki rabi, npr. kopirni stroji s svetlobno lečo. Spodaj navedene specifikacije veljajo za kopirne stroje standardnih velikosti, ki uporabljajo papir velikosti A4 ali 8,5″ × 11″, in večje kopirne stroje, ki uporabljajo papir velikosti A2 ali 17″ × 22″ ali večjih.

Hitrost kopirnega stroja: Hitrost kopirnega stroja se meri v številu kopij na minuto (k/min). Ena kopija je opredeljena kot ena stran velikosti 8,5″ × 11″ ali A4. Dvostranska kopija šteje kot dve sliki, torej dve kopiji, čeprav je kopirana na en list papirja. Pri vseh modelih kopirnih strojev, ki se prodajajo na trgu ZDA, se hitrost kopirnega stroja meri na podlagi pisemskega papirja velikosti 8,5″ × 11″. Pri vseh modelih kopirnih strojev, ki se prodajajo na drugih trgih, se hitrost kopirnega stroja meri na podlagi pisemskega papirja velikosti 8,5″ × 11″ ali papirja velikosti A4, glede na to, katera velikost je standardna na tem trgu.

Pri večjih kopirnih strojih, ki uporabljajo predvsem papir velikosti A2 ali 17″ × 22″ ali večjih, se hitrost kopirnega stroja, izražena s številom kopij velikosti A2 ali A0 na minuto, pretvori v število kopij velikosti A4 na naslednji način: (a) ena kopija A2 na minuto ustreza štirim kopijam A4 na minuto; in (b) ena kopija A0 na minuto ustreza 16 kopijam A4 na minuto.

Kopirni stroji, kvalificirani za oznake Energy Star, se delijo v pet kategorij: kopirni stroji majhnih hitrosti za standardne velikosti, kopirni stroji srednjih hitrosti za standardne velikosti, kopirni stroji velikih hitrosti za standardne velikosti, kopirni stroji majhnih hitrosti za velike formate in kopirni stroji srednjih in visokih hitrosti za velike formate.

A. Kopirni stroji majhnih hitrosti za standardne velikosti: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kopij do vključno 20 kopij na minuto.

B. Kopirni stroji srednjih hitrosti za standardne velikosti: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kopij od več kot 20 kopij na minuto do vključno 44 kopij na minuto.

C. Kopirni stroji visokih hitrosti za standardne velikosti: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kopij od več kot 44 kopij na minuto.

D. Kopirni stroji majhnih hitrosti za velike formate: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kopij do vključno 40 kopij na minuto (izraženo kot število kopij velikosti A4 na minuto).

E. Kopirni stroji srednjih in velikih hitrosti za velike formate: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kopij od več kot 40 kopij na minuto (izraženo kot število kopij velikosti A4 na minuto).

2. Osnovna enota: Pri dani strojni hitrosti je osnovna enota opredeljena kot najosnovnejša verzija kopirnega stroja, ki se dejansko prodaja kot polno delujoči model. Osnovna enota je navadno projektirana in dobavljena v enem kosu in ne obsega nikakršne zunanje električno napajane opreme, ki se lahko prodaja posebej.

3. Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje osnovne naprave, se pa lahko doda pred dobavo ali po njej za razširitev ali spremembo delovanja kopirnega stroja. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo, kot del kompleta ali konfiguracije kopirnega stroja. Med primere pribora spadajo: razvrstilne naprave, podajalniki papirja velikih zmogljivosti itd. Velja, da se s priključitvijo pribora, ne glede na porabo energije samega pribora, ne poveča občutno (za več kot 10 odstotkov) porabe osnovne enote v režimu izklopa. Noben pribor ne sme ovirati normalnega delovanja funkcij samodejnega izklopa in prehoda v režim nizke porabe.

4. Model kopirnega stroja: V okviru teh specifikacij je model kopirnega stroja opredeljen kot osnovna enota skupaj z enim ali več kosov pribora, ki se oglašuje in prodaja uporabnikom pod eno številko modela. Kadar se oglašuje in prodaja uporabnikom brez vsega dodatnega pribora, tudi osnovna enota šteje za model kopirnega stroja.

5. Režim nizke porabe: V okviru teh specifikacij je režim nizke porabe stanje kopirnega stroja, v katerem je poraba energije najmanjša in v katerega lahko kopirni stroj preide samodejno po določenem času svoje nedejavnosti, ne da bi se dejansko izključil. Kopirni stroj preide v ta režim v določenem času po tem, ko je izdelal zadnjo kopijo. Pri določanju porabe energije v tem režimu nizke porabe lahko podjetje izbere nižjo od porab med režimoma varčevanja energije in pripravljenosti.

6. Režim varčevanja energije: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje kopij, je pa že dosegla obratovalno stanje, in v katerem je njena poraba energije manjša kot v režimu pripravljenosti. Ko je kopirni stroj v tem režimu, lahko pred izdelavo naslednje kopije pride do nekaj zakasnitve.

7. Režim pripravljenosti: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje kopij, je že dosegla obratovalno stanje in je pripravljena na kopiranje, ni pa še prešla v režim varčevanja energije. Ko je kopirni stroj v tem režimu, pred izdelavo naslednje kopije ni praktično nikakršne zakasnitve.

8. Režim izklopa: V okviru teh specifikacij je režim izklopa opredeljen kot stanje, v katerem je kopirni stroj priklopljen na ustrezni vir električnega toka in ga je pa pred kratkim izklopila funkcija samodejnega izklopa [13]. Pri merjenju porabe v tem režimu ni treba upoštevati krmilne opreme za servisiranje na daljavo.

9. Funkcija samodejnega izklopa: V okviru teh specifikacij je funkcija samodejnega izklopa opredeljena kot zmožnost kopirnega stroja, da se samodejno izklopi v določenem času po tem, ko je napravil zadnjo kopijo. Po izvedbi te funkcije mora kopirni stroj samodejno preiti v režim izklopa.

10. Režim priključitve: Stanje, v katerem je kopirni stroj priključen na ustrezni vir električnega toka, ni pa vklopljen. Za vklop mora uporabnik kopirni stroj navadno ročno pognati s stikalom za vklop in izklop.

11. Privzeti časi: Čas, ki ga udeleženec programa nastavi pred dobavo in ki določa, kdaj bo kopirni stroj prešel v različne režime, npr, režim nizke porabe, režim izklopa itd. Privzeti čas za prehod v režim izklopa in privzeti čas za prehod v režim nizke porabe se merita od takrat, ko je bila napravljena zadnja kopija.

12. Čas obnovitve delovanja: Čas, potreben za to, da kopirni stroj preide iz režima nizke porabe v režim pripravljenosti.

13. Režim samodejnega dvostranskega kopiranja: Režim, v katerem kopirni stroj avtomatsko kopira na obe strani papirja, tako da izvirnik in kopija ustrezno potujeta skozi model kopirnega stroja. Primera takega kopiranja sta dvostransko kopiranje z enostranskega izvirnika in dvostransko kopiranje z dvostranskega izvirnika. V okviru teh specifikacij velja, da ima kopirni stroj režim samodejnega dvostranskega kopiranja, če model kopirnega stroja vsebuje ves pribor, potreben za izpolnitev zgornjih pogojev, t.j. samodejni podajalnik dokumentov in pribor, ki omogoča samodejno dvostransko kopiranje.

14. Tedenska ura: Notranja naprava, ki kopirni stroj vklaplja in izklaplja ob nastavljenih urah na vsak delovni dan. Pri programiranju ure mora imeti uporabnik možnost razlikovati med delovnimi dnevi in dnevi ob koncu tedna/prazniki (t.j., ura ne sme vklopiti kopirnega stroja v soboto in nedeljo, če konec tedna v prostorih navadno ni uslužbencev). Uporabnik mora imeti tudi možnost onemogočiti uro. Tedenska ura je neobvezna dodatna oprema in ne spada med pogoje za skladnost kopirnih strojev z zahtevami Energy Star. Če je tedenska ura vgrajena, ne sme ovirati delovanja funkcij režima nizke porabe in režima izklopa.

B. Zahteve za podelitev logotipa Energy Star

1. Tehnične specifikacije

Da se lahko kvalificira za logotip Energy Star, mora kopirni stroj izpolnjevati v nadaljevanju navedene specifikacije:

Tabela 12

Merila za kopirne stroje, skladne z zahtevami Energy Star

0 < k/min < 20 | brez | ne pride v poštev | ne pride v poštev | < 5 | < 30 min | ne |

20 < k/min < 44 | 3,85 × k/min + 5 | 15 min | da | < 15 | < 60 min | neobvezno |

44 < k/min | 3,85 × k/min + 5 | 15 min | priporočljivo | < 20 | < 90 min | neobvezno |

KOPIRNI STROJI ZA VELIKE FORMATE |

0 < k/min < 40 | ne pride v poštev | ne pride v poštev | ne pride v poštev | < 10 | < 30 min | ne |

40 < k/min | 3,85 × k/min + 5 | 15 min | priporočljivo | < 20 | < 90 min | ne |

Udeleženec programa mora nastaviti privzete čase samodejnih funkcij na vrednosti, predpisane v zgornji tabeli. Privzeta časa za režim izklopa in za režim nizke porabe se merita od trenutka, ko je bila napravljena zadnja kopija.

Pri hitrostih kopirnih strojev, pri katerih ni obvezna nastavitev dvostranskega kopiranja kot privzetega režima, je v primerih, ko je model opremljen za samodejno dvostransko kopiranje, priporočljivo nastaviti režim dvostranskega kopiranja kot privzeti režim. Udeleženec programa lahko zagotovi uporabniku možnost premostitve tega privzetega režima dvostranskega kopiranja, kadar potrebuje enostranske kopije.

2. Izjeme in pojasnila

Po dobavi udeleženec programa Energy Star ali njegov pooblaščeni serviser ne sme spreminjati modela kopirnega stroja na način, ki bi vplival na skladnost kopirnega stroja z zgoraj navedenimi specifikacijami. Dopustne so določene izjeme glede spreminjanja privzetih časov, specifikacij za režim izklopa in režima dvostranskega kopiranja. Te izjeme so naslednje:

(a) Privzeti časi: Po dobavi lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik spreminja privzete čase za prehod v režim nizke porabe ali režim izklopa, vendar le do zgornje meje 240 minut, ki jo je nastavil udeleženec programa (t.j., privzeti čas do prehoda v režim izklopa in privzeti čas do prehoda v režim nizke porabe skupaj ne smeta presegati 240 minut).

(b) Poraba energije v režimu izklopa: Lahko se zgodi, da mora udeleženec programa za izpolnitev zahtev glede porabe v režimu izklopa dobaviti model kopirnega stroja z odklopljeno razvlažilno napravo. Če to za posameznega uporabnika pomeni znatno neugodnost, lahko udeleženec programa (ali njegov pooblaščeni serviser) razvlažilno napravo priklopi. Če udeleženec programa ugotovi, da visoka vlažnost na kakšnem geografskem območju povzroča stalne težave glede zanesljivosti delovanja, se lahko obrne na vodjo programa pri EPA, da skupaj preučita alternativne rešitve. Udeleženec programa iz države članice Evropske skupnosti se lahko obrne na Evropsko komisijo. EPA oziroma Evropska komisija lahko udeležencu programa npr. dovolita, da pri modelih kopirnih strojev, namenjenih na zelo vlažno geografsko območje, razvlažilno napravo priklopi.

(c) Onemogočenje funkcije samodejnega izklopa: V posameznih primerih, v katerih funkcija samodejnega izklopa povzroča uporabniku znatne neugodnosti pri njegovem posebnem načinu uporabe naprave, lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik onemogoči funkcijo samodejnega izklopa. Če udeleženec programa projektira svoje izdelke tako, da lahko uporabnik sam onemogoča funkcijo samodejnega izklopa, mora biti dostop do izbire onemogočenja drugačen od dostopa do nastavitev časa (npr.: če so v programskem meniju na izbiro zakasnilni časi 30, 60, 90, 120 in 240 minut, izbiri "onemogočenje" ali "izklop" ne smeta biti v tem meniju. Izbira onemogočenja mora biti skrita (ali manj očitna) ali pa vključena v drug meni).

V. SPECIFIKACIJE ZA OPTIČNE BRALNIKE

A. Opredelitve pojmov

1. Optični bralnik: V okviru teh specifikacij je optični bralnik opredeljen kot elektrooptična naprava za pretvorbo barvnih ali črno-belih informacij v elektronske slike, ki jih je mogoče shranjevati, urejati, pretvarjati ali prenašati predvsem v okolju osebnih računalnikov. Tako opredeljeni optični bralniki se navadno uporabljajo za digitalizacijo slik na papirju. Te specifikacije so usmerjene predvsem na namizne optične bralnike v široki uporabi (npr. ploščate bralnike, bralnike s podajanjem posameznih listov in bralnike filmov), vendar se lahko za logotip Energy Star kvalificirajo tudi zmogljivejši pisarniški optični bralniki za ravnanje z dokumenti, če izpolnjujejo v nadaljevanju navedene specifikacije. Te specifikacije veljajo za samostojne optične bralnike, ne zajemajo pa večnamenskih naprav, ki so opremljene tudi za optično branje, omrežnih optičnih bralnikov (t.j. optičnih čitalnikov, ki se priključujejo izključno na omrežje in lahko pripravljajo prebrane informacije za pošiljanje na več mest v omrežju) ali optičnih bralnikov, ki niso priključeni neposredno na omrežno napetost v zgradbi.

2. Osnovna enota: Osnovna enota je opredeljena kot najosnovnejša verzija optičnega bralnika, ki se dejansko prodaja kot polno delujoči model. Osnovna enota je navadno projektirana in dobavljena v enem kosu in ne obsega nikakršne zunanje električno napajane opreme, ki se lahko prodaja posebej.

3. Model optičnega bralnika: V okviru teh specifikacij je model optičnega bralnika opredeljen kot osnovna enota skupaj z enim ali več kosov pribora, ki se oglašuje in prodaja uporabnikom pod eno številko modela. Kadar se oglašuje in prodaja uporabnikom brez vsega dodatnega pribora, tudi osnovna enota šteje za model optičnega bralnika.

4. Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje optičnega bralnika, se pa lahko doda za razširitev ali spremembo delovanja optičnega bralnika. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo, kot del kompleta ali konfiguracije optičnega bralnika. Med primere pribora spadajo: samodejni podajalniki dokumentov in adapterji za prosojnice.

5. Režim nizke porabe: V okviru teh specifikacij je režim nizke porabe stanje optičnega bralnika, v katerem je poraba energije najmanjša in v katerega optični bralnik preide samodejno po določenem času svoje nedejavnosti, ne da bi se dejansko izključil. Optični bralnik preide v ta režim v določenem času po tem, ko je obdelal zadnjo sliko.

6. Privzeti čas: čas, ki ga nastavi udeleženec programa pred odpremo in ki določa, kdaj bo optični bralnik prešel v režim nizke porabe. Privzeti čas do režima nizke porabe se meri od trenutka, ko je optični bralnik obdelal zadnjo sliko.

B. Zahteve za podelitev logotipa Energy Star

1. Tehnične specifikacije

Udeleženec programa soglaša, da bo uvedel eno ali več osnovnih enot, skladnih s specifikacijami, navedenimi v nadaljevanju.

Tabela 13

Merila za optične bralnike, skladne z zahtevami Energy Star

Režim nizke porabe | Privzeti čas za prehod v režim nizke porabe |

≤ 12 W | ≤ 15 minut |

VI. SPECIFIKACIJE ZA VEČNAMENSKE NAPRAVE

A. Opredelitve pojmov

1. Večnamenska naprava: Večnamenska naprava je fizično združena naprava ali sestav funkcionalno združenih sestavnih delov ("osnovnih enot", glejte opredelitev v nadaljevanju), ki izdeluje kopije na papirju iz izvirnikov na papirju (v nasprotju z napravami za priročno kopiranje posameznih listov; glejte naslednji odstavek) in opravlja tudi eno ali obe od naslednjih osnovnih funkcij: tiskanje dokumentov (na podlagi digitalnih informacij, prejetih od neposredno priključenega računalnika, računalnikov iz omrežja, datotečnih strežnikov ali po faksu) ali faksiranje (pošiljanje in prejemanje faksov). Večnamenska naprava lahko opravlja tudi optično branje in predelavo slik v računalniško datoteko ali druge funkcije, ki niso naštete v teh specifikacijah. Naprava je lahko priključena na omrežje in lahko izdeluje črno-bele slike, slike z lestvico sivih odtenkov ali barvne slike. EPA predvideva, da bodo za barvne naprave kdaj v prihodnosti morda potrebne posebne specifikacije zaradi verjetnega tehnološkega razvoja barvnega preslikovanja, zaenkrat pa te specifikacije veljajo tudi za barvne naprave.

Te specifikacije veljajo za izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot večnamenska oprema, katere osnovni namen je kopiranje, lahko pa opravlja tudi eno ali obe dodatni osnovni funkciji, namreč tiskanje oziroma faksiranje. Za naprave, katerih glavna funkcija je faksiranje, nudijo pa tudi omejene možnosti kopiranja ("priročno kopiranje posameznih listov"), veljajo specifikacije za tiskalnike/fakse.

Če večnamenska naprava ni fizično združena enota ampak sestav funkcionalno združenih delov, mora proizvajalec potrditi, da bo ob pravilni namestitvi pri uporabniku vsota porab energije vseh delov večnamenske naprave, ki sestavljajo osnovno enoto, dosegla ravni, navedene v nadaljevanju, da se lahko večnamenska naprava kvalificira za Energy Star.

Nekatere digitalne kopirne stroje je mogoče pri uporabniku nadgraditi v večnamenske naprave s prigradnjo dodatnih enot, ki omogočajo tiskanje ali faksiranje. Udeleženec programa lahko tak sistem sestavnih delov šteje za večnamensko napravo in ga lahko kvalificira po specifikacijah v tabelah 13 in 14. Če pa se digitalni kopirni stroj prodaja neodvisno od dodatnih naprav, je treba kopirni stroj kvalificirati po specifikacijah za nadgradljive digitalne kopirne stroje v tabelah 15 in 16.

Nekatere tiskalnike je mogoče pri uporabniku nadgraditi v večnamenske naprave s prigradnjo dodatnih enot, ki omogočajo kopiranje (ne le priročno kopiranje posameznih listov) ali tudi faksiranje. Udeleženec programa lahko tak sistem šteje za večnamensko napravo in ga lahko kvalificira po specifikacijah za večnamenske naprave. Če pa se prodaja neodvisno, tiskalnik ne more šteti za napravo, skladno z zahtevami Energy Star, če ne izpolnjuje specifikacij Energy Star za tiskalnike.

2. Hitrost reprodukcije slik: Hitrost reprodukcije slik enobarvnega besedila pri privzeti ločljivosti večnamenske naprave se meri v številu slik na minuto (s/min). Ena slika je opredeljena kot ena stran velikosti 8,5″ × 11″ ali A4 z besedilom velikosti 12 točk, pisave Times, tiskanim z enojnim presledkom in s širino vseh robov strani 1″ (2,54 cm). Dvostranski izpis ali kopija šteje kot dve sliki, čeprav sta natisnjeni na enem listu papirja. Če bo EPA kdaj v prihodnje oblikovala poseben postopek za preizkušanje hitrosti tiskanja, bo ta preskusni postopek nadomestil specifikacije izhodne hitrosti v tem poglavju.

Pri vseh modelih večnamenskih naprav se strojna hitrost meri na podlagi pisemskega papirja velikosti 8,5″ × 11″ ali papirja velikosti A4, glede na to, katera velikost je standardna na danem trgu. Če se hitrost kopirnega stroja in hitrost tiskanja razlikujeta, se pri razvrstitvi naprave v hitrostno kategorijo upošteva višja od hitrosti.

Pri večnamenskih napravah za večje formate, ki uporabljajo predvsem papir velikosti A2 ali 17″ × 22″ ali večjih, se hitrost reprodukcije, izražena s številom slik velikosti A2 ali A0 na minuto, pretvori v število slik velikosti A4 na naslednji način:

(a) ena slika A2 na minuto ustreza štirim slikam A4 na minuto;

(b) ena slika A0 na minuto ustreza šestnajstim slikam A4 na minuto.

Večnamenske naprave se delijo v naslednje kategorije:

Osebne večnamenske naprave: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo več slik do vključno 10 slik na minuto.

Večnamenske naprave malih hitrosti: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo več slik od več kot 10 slik na minuto do vključno 20 slik na minuto.

Večnamenske naprave srednjih hitrosti: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo več slik od več kot 20 slik na minuto do vključno 44 slik na minuto.

Večnamenske naprave srednjih/velikih hitrosti: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo več slik od več kot 44 slik na minuto do vključno 100 slik na minuto.

Večnamenske naprave velikih hitrosti [14]: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo več slik od več kot 100 slik na minuto.

3. Osnovna enota: Pri dani strojni hitrosti je osnovna enota opredeljena kot najosnovnejša verzija večnamenske naprave, ki se dejansko prodaja kot polno delujoči model. Osnovna enota je lahko projektirana in dobavljena v enem kosu ali kot sestav funkcionalno integriranih sestavnih delov. Osnovna enota mora omogočati kopiranje in eno ali obe od dodatnih osnovnih funkcij, tiskanje ali faksiranje. Osnovna enota ne obsega nikakršne zunanje električno napajane opreme, ki se lahko prodaja posebej.

4. Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje osnovne naprave, se pa lahko doda pred dobavo ali po njej za razširitev ali spremembo delovanja večnamenske naprave. Med primere pribora spadajo: razvrstilne naprave, zmogljivi podajalniki papirja, naprave za končno obdelavo, veliki zalogovniki papirja, urejevalniki izhodnih materialov in števci. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo, kot del kompleta ali konfiguracije večnamenske naprave. Velja, da se s priključitvijo pribora (ne glede na porabo energije samega pribora) ne poveča občutno (za več kot 10 odstotkov) porabe osnovne enote v režimu nizke porabe ali režimu spanja. Noben pribor ne sme ovirati normalnega delovanja funkcij prehoda v režim nizke porabe in režim spanja.

5. Model večnamenske naprave: V okviru teh specifikacij je model večnamenske naprave opredeljen kot osnovna enota skupaj z enim ali več kosov pribora, ki se oglašuje in prodaja uporabnikom pod eno številko modela. Kadar se oglašuje in prodaja uporabnikom brez vsega dodatnega pribora, tudi osnovna enota šteje za model večnamenske naprave.

6. Režim pripravljenosti: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje izpisov, je že dosegla obratovalno stanje in je pripravljena na izdelavo izpisov, ni pa še prešla v režim nizke porabe. Ko je večnamenska naprava v tem režimu, pred izdelavo naslednjega izpisa ni praktično nikakršne zakasnitve.

7. Režim nizke porabe: V okviru teh specifikacij je režim nizke porabe stanje, v katerem večnamenska naprava ne dela izpisov in je njena poraba manjša kot v režimu pripravljenosti. Ko je večnamenska naprava v tem režimu, lahko pred izdelavo naslednjega izpisa pride do nekaj zakasnitve. V tem režimu ne sme biti nikakršnih zakasnitev pri sprejemanju informacij od faksa ali virov podatkov za tiskanje ali optično branje. Večnamenska naprava preide v ta režim v določenem času po tem, ko je izdelala zadnji izhodni izpis iz kateregakoli vira podatkov. Pri izdelkih, ki izpolnjujejo zahteve glede porabe energije v režimu nizke porabe že v režimu pripravljenosti, se za izpolnjevanje zahtev Energy Star ne zahteva nobenega dodatnega zmanjšanja porabe energije.

8. Režim spanja: V okviru teh specifikacij je režim spanja stanje naprave, v katerem je poraba energije najmanjša in v katerega lahko naprava preide samodejno po določenem času svoje nedejavnosti, ne da bi se dejansko izključila. V tem režimu lahko pride do zakasnitev tako pri izdelavi izpisov kot pri sprejemu slikovnih informacij z vhodnih vrat. Večnamenska naprava preide v režim spanja v določenem času po tem, ko je izdelala zadnji izhodni izpis ali ko je prešla v režim nizke porabe, če ima režim nizke porabe vgrajen.

9. Privzeti časi: Čas, ki ga udeleženec programa nastavi pred dobavo in ki določa, kdaj bo večnamenska naprava prešla v različne režime (npr. režim nizke porabe, režim spanja itd. Privzeti čas za prehod v režim spanja in privzeti čas za prehod v režim nizke porabe se merita od takrat, ko je bila napravljena zadnji izpis.)

10. Čas obnovitve delovanja: Čas, potreben za to, da večnamenska naprava preide iz režima nizke porabe v režim pripravljenosti.

11. Režim samodejnega dvostranskega izpisa: Režim, v katerem večnamenska naprava avtomatsko izpisuje slike na obe strani papirja, tako da izvirnik in kopija ustrezno potujeta skozi večnamensko napravo. Primeri takega dela so dvostransko kopiranje z enostranskega izvirnika, dvostransko kopiranje z dvostranskega izvirnika in dvostransko tiskanje. V okviru teh specifikacij velja, da ima večnamenska naprava režim samodejnega dvostranskega izpisa le, če model večnamenske naprave vsebuje ves pribor, potreben za izpolnitev zgornjih pogojev (t.j. samodejni podajalnik dokumentov in pribor, ki omogoča samodejni dvostranski izpis).

12. Tedenska ura: Notranja naprava, ki večnamensko napravo vklaplja in izklaplja ob nastavljenih urah na vsak dan v tednu. Pri programiranju ure mora imeti uporabnik možnost razlikovati med delovnimi dnevi in dnevi ob koncu tedna/prazniki (t.j., ura ne sme vklopiti kopirnega stroja v soboto in nedeljo, če konec tedna v prostorih navadno ni uslužbencev). Uporabnik mora imeti tudi možnost onemogočiti uro. Tedenska ura je neobvezna dodatna oprema in ne spada med pogoje za skladnost večnamenskih naprav z zahtevami Energy Star. Če je tedenska ura vgrajena, ne sme ovirati delovanja funkcij režima nizke porabe in režima spanja.

13. Nadgradljivi digitalni kopirni stroj: Komercialna reprografska enota za preslikovanje, katere edina funkcija je izdelava dvojnikov iz grafičnih papirnih izvirnikov z digitalno tehnologijo preslikovanja, ima pa možnost nadgradnje z namestitvijo dodatnih naprav za opravljanje več funkcij, npr. tiskanja, faksiranja. Da je lahko model uvrščen med nadgradljive digitalne kopirne stroje po specifikacijah za večnamenske naprave, mora biti najkasneje eno leto po tem, ko je dana na trg osnovna enota, na trgu na voljo ali pripravljena za trg dodatna oprema za nadgradnjo. Digitalni kopirni stroji, ki niso projektirani za funkcionalno nadgraditev, se morajo kvalificirati za Energy Star po specifikacijah za kopirne stroje.

B. Zahteve za podelitev logotipa Energy Star

1. Tehnične specifikacije

Udeleženec programa Energy Star soglaša, da bo uvedel enega ali več modelov večnamenskih naprav, skladnih s specifikacijami, navedenimi tabelah v nadaljevanju.

(a) Večnamenske naprave standardnih velikosti: Za kvalifikacijo med naprave, skladne z zahtevami Energy Star, morajo večnamenske naprave, namenjene predvsem za obdelavo papirja velikosti 8,5″ × 11″ ali A4, izpolnjevati specifikacije v tabeli 14. Vse hitrosti naprav se merijo po številu slik velikosti 8,5″ × 11″ ali A4, ki preidejo skozi napravo na minuto, kakor je opisano v razdelku VI.A.2 zgoraj.

Tabela 14

Merila za večnamenske naprave, skladne z zahtevami Energy Star

0 < s/min ≤ 10 | ne pride v poštev | ne pride v poštev | ≤ 25 | ≤ 15 min | ne |

10 < s/min ≤ 20 | ne pride v poštev | ne pride v poštev | ≤ 70 | ≤ 30 min | ne |

20 < s/min ≤ 44 | 3,85 × s/min + 50 | da | ≤ 80 | ≤ 60 min | neobvezno |

(b) Naprave za velike formate: Za kvalifikacijo med naprave, skladne z zahtevami Energy Star, morajo večnamenske naprave, namenjene predvsem za obdelavo papirja velikosti A2 ali 17″ × 22″ in večjih, izpolnjevati specifikacije v tabeli 15. Vse hitrosti naprav za velike formate se merijo po številu slik velikosti A4, ki preidejo skozi napravo na minuto, kakor je opisano v razdelku VI.A.2 zgoraj.

Tabela 15

Merila za večnamenske naprave, skladne z zahtevami Energy Star

NAPRAVE ZA VELIKE FORMATE

0 < s/min ≤ 40 | ne pride v poštev | ne pride v poštev | ≤ 70 | ≤ 30 min | ne |

40 < s/min | 4.85 × s/min + 50 | priporočljivo | ≤ 105 | ≤ 90 min | ne |

(c) Nadgradljivi digitalni kopirni stroji: Za kvalifikacijo med naprave, skladne z zahtevami Energy Star po specifikacijah za večnamenske naprave, morajo nadgradljivi digitalni kopirni stroji, namenjeni predvsem za obdelavo papirja velikosti 8,5″ × 11″ ali A4, izpolnjevati specifikacije v tabeli 16. Vse hitrosti naprav se merijo po številu slik velikosti 8,5″ × 11″ ali A4, ki preidejo skozi napravo na minuto, kakor je opisano v razdelku VI.A.2 zgoraj.

Tabela 16

Merila za večnamenske naprave, skladne z zahtevami Energy Star

NADGRADLJIVI DIGITALNI KOPIRNI STROJI

20 < s/min ≤ 44 | 3,85 × s/min + 5 | da | ≤ 15 | ≤ 60 min |

Pomnite, da so merila za nadgradljive digitalne kopirne stroje enaka merilom v specifikacijah za kopirne stroje, raven 2.

(d) Nadgradljivi digitalni kopirni stroji za velike formate: Za kvalifikacijo med naprave, skladne z zahtevami Energy Star po specifikacijah za večnamenske naprave, morajo nadgradljivi digitalni kopirni stroji, namenjeni predvsem za obdelavo papirja velikosti A2 ali 17″ × 22″ in večjih, izpolnjevati specifikacije v tabeli 17. Vse hitrosti naprav se merijo po številu slik velikosti A4, ki preidejo skozi napravo na minuto, kakor je opisano v razdelku VI.A.2 zgoraj.

Tabela 17

Merila za večnamenske naprave, skladne z zahtevami Energy Star

NADGRADLJIVI DIGITALNI KOPIRNI STROJI ZA VEČJE FORMATE

2. Dodatne zahteve

Poleg zahtev iz tabel 14 do 17 morajo biti izpolnjene tudi naslednje dodatne zahteve:

(a) Privzeti čas do prehoda v režim nizke porabe: Pri večnamenskih napravah in nadgradljivih digitalnih kopirnih strojih mora udeleženec programa dobavljati modele večnamenskih naprav s privzetim časom do prehoda v režim nizke porabe nastavljenim na 15 minut. Udeleženec programa mora privzeti čas do prehoda v režim spanja nastaviti po tabelah 14 do 17. Privzeti čas do prehoda v režim nizke porabe in privzeti čas do prehoda v režim spanja se merita od trenutka, ko je bila izdelana zadnja kopija oziroma natisnjena zadnja stran.

(b) Čas obnovitve delovanja iz režima nizke porabe: Pri izdelkih, ki imajo režim nizke porabe, mora biti v literaturi naveden dejanski čas obnovitve delovanja iz režima nizke porabe.

(c) Tedenske ure: Naprave imajo lahko vgrajene tedenske ure, te pa ne smejo ogrožati normalnega delovanja režimov nizke porabe in spanja. EPA želi, da te dodatne funkcije dopolnjujejo režime nizke porabe, ne pa da izničijo njihove učinke.

(d) Funkcija samodejnega dvostranskega delovanja: Pri večnamenskih napravah ni treba, da bi bilo dvostransko delovanje privzeti režim delovanja. Pri vseh večnamenskih napravah s hitrostmi več kot 20 s/min pa mora biti zagotovljena možnost izbire tega režima. Nadalje je priporočljivo, da se večnamenske naprave dobavljajo z dvostranskim delovanjem nastavljenim kot privzeti režim delovanja za kopiranje in vse druge funkcije, pri katerih je to izvedljivo, in da se to razloži uporabnikom po namestitvi.

3. Izjeme in pojasnila: Po dobavi udeleženec programa Energy Star ali njegov pooblaščeni serviser ne sme spreminjati modela večnamenske naprave na način, ki bi vplival na skladnost večnamenske naprave z zgoraj navedenimi specifikacijami. Dopustne so določene izjeme glede spreminjanja privzetih časov in režima dvostranskega delovanja. Te izjeme so naslednje:

(a) Privzeti časi: Po dobavi lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik spreminja privzete čase za prehod v režim nizke porabe ali režim spanja, vendar le do zgornje meje 240 minut (t.j. vsota privzetih časov ne sme presegati 240 minut).

(b) Razvlažilne naprave: Lahko se zgodi, da mora udeleženec programa za izpolnitev zahtev glede porabe v režimu spanja dobaviti večnamensko napravo z odklopljeno razvlažilno napravo. Če to za posameznega uporabnika pomeni znatno neugodnost, lahko udeleženec programa (ali njegov pooblaščeni serviser) razvlažilno napravo priklopi. Če udeleženec programa ugotovi, da visoka vlažnost na kakšnem geografskem območju povzroča stalne težave glede zanesljivosti delovanja, se lahko obrne na vodjo programa pri EPA (imenovanega v Dodatku A) [16], da skupaj preučita alternativne rešitve. EPA oziroma Evropska komisija lahko udeležencu programa npr. dovolita, da pri modelih večnamenskih naprav, namenjenih na zelo vlažno geografsko območje, razvlažilno napravo priklopi.

(c) Onemogočenje režima spanja: V posameznih primerih, v katerih režim spanja povzroča uporabniku znatne neugodnosti pri njegovem posebnem načinu uporabe naprave, lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik onemogoči funkcijo režima spanja. Če udeleženec programa projektira svoje večnamenske naprave tako, da lahko uporabnik sam onemogoča funkcijo režima spanja, mora biti dostop do izbire onemogočenja drugačen od dostopa do nastavitev časa (npr.: če so v programskem meniju na izbiro zakasnilni časi 15, 30, 60, 90, 120 in 240 minut, izbiri "onemogočenje" ali "izklop" ne smeta biti v tem meniju. Izbira onemogočenja mora biti skrita (ali manj očitna) ali pa vključena v drug meni).

VII. SMERNICE ZA PRESKUŠANJE SKLADNOSTI PISARNIŠKE OPREME Z ZAHTEVAMI ENERGY STAR

1. Preskusni pogoji: Pri izvajanju meritev porabe morajo biti podani v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate lahko ponoviti tudi kasneje.

(a) Računalniki, zasloni, tiskalniki/faksi in optični bralniki

Impedanca voda: < 0,25 ohm

Celotno harmonsko popačenje: < 5 %

(Napetost)

Vhodna izmenična napetost [17]: 115 V (efektivna vrednost) ± 5 V (efektivna vrednost)

Vhodna frekvenca izmenične napetosti [18]: 60 Hz ± 3 Hz

Temperatura okolice: 25 °C ± 3 °C

(b) Kopirni stroji in večnamenske naprave

Impedanca voda: < 25 ohm

Celotno harmonsko popačenje: < 3 %

(Napetost)

Temperatura okolice: 21 °C ± 3 °C

Relativna vlažnost: 40-60 %

Oddaljenost od stene: najmanj 61 cm (2 čevlja)

Drugi pogoji, odvisni od posameznega trga:

Trg | Velikost papirja | Napetost/frekvenca |

Združene države Amerike | 8,5″ × 11″ | 115 V (efektivna vrednost) ± 5 V 60 Hz ± 3 Hz |

Evropa | A4 | 230 V (efektivna vrednost) ± 10 V 50 Hz ± 3 Hz |

Japonska | A4 | 100 V (efektivna vrednost) ± 5 V 50 Hz ± 3 Hz in 60 Hz ± 3 Hz 200 V (efektivna vrednost) ± 10 V 50 Hz ± 3 Hz in 60 Hz ± 3 Hz |

2. Preskusna oprema: Cilj je točno izmeriti porabo delovne moči [19] naprave ali zaslona. Zato je potrebno uporabiti merilnik delovne moči. Na trgu so na voljo so številni merilniki moči, proizvajalci pa morajo biti pri izbiri modela merilnika moči pazljivi. Pri nabavi merilnika moči in nastavitvi preskusne proge mora proizvajalec upoštevati naslednje dejavnike:

Vršni faktor

Ena od prejšnjih verzij preskusnih postopkov za Energy Star je obsegala zahtevo, naj proizvajalci uporabljajo merilnike moči z vršnim faktorjem nad 8. Številni udeleženci programa so opozarjali, da to ni smotrna ali koristna zahteva. Naslednji odstavki obravnavajo vprašanje vršnega faktorja in poskušajo razjasniti namen prvotne napačne zahteve. Na žalost program Energy Star za odpravo napake ne more predpisati zahtev za opremo. Preizkušanje je vsaj toliko kot znanost tudi obrt, torej si morajo proizvajalci in izvajalci preskusov pri izbiri ustreznih merilnikov pomagati z zdravo presojo in izkušnjami svojega osebja.

+++++ TIFF +++++

Slika 1

Najprej je treba razumeti, da naprave s stikalnimi napajalniki popačijo električni tok v valovno obliko, ki se razlikuje od navadne sinusne oblike toka [20]. Slika 1 prikazuje tipične valovne oblike tipične naprave s stikalnim napajalnikom. Praktično vsak vatmeter lahko meri standardno valovno obliko električnega toka, težje pa je izbrati vatmeter za nepravilne valovne oblike.

Bistveno je, da izbrani vatmeter lahko meri tok, ki ga naprava odjema, ne da bi povzročal interna popačenja sinusne krivulje (t.j. rezal vrhove tokovnih valov). To zahteva preučitev vršnega faktorja merilnika [21] in merilnih območij toka vatmetra. Boljši vatmetri imajo večje vršne faktorje in večjo izbiro tokovnih območij.

Pri pripravi preskusa naj bo prvi korak ugotovitev vršnega toka (A) merjene naprave. Tega se lahko ugotovi z osciloskopom. Nato se izbere merilno območje toka, v katerem bo lahko merilnik zaznal vršni tok. Natančneje mora biti merilni doseg območja toka, pomnožen z vršnim faktorjem merilnika (za tok), večji od odčitka vršnega toka z osciloskopa. Na primer: Vatmeter z vršnim faktorjem 4 lahko pri merilnem tokovnem območju 3 A zazna tokovne konice do 12 A. Če je merjeni vršni tok le 6 A, je merilnik ustrezen. Drugo dejstvo, ki ga je treba upoštevati, je, da merilnik pri previsoko nastavljenem merilnem območju (da lahko meri vršni tok) lahko meri tokove nižje jakosti s premajhno točnostjo. Zato je potrebno pazljivo poiskati ravnotežje med različnimi zahtevami. Ponovimo, da več izbir merilnih območij toka in višji vršni faktorji zagotavljajo boljše rezultate.

Frekvenčni odziv

Drugo vprašanje, ki ga je treba upoštevati pri izbiri merilnika moči, je njegov nazivni frekvenčni odziv. Elektronska oprema s stikalnimi napajalniki povzroča višje harmonike (lihe harmonike navadno do reda 21). Te višje harmonike je treba pri merjenju moči upoštevati, drugače je moč izmerjena nenatančno. Zato program Energy Star proizvajalcem priporoča nabavo merilnikov moči s frekvenčnim odzivom najmanj do 3 kHz. Tak merilnik upošteva višje harmonike do reda 50, priporoča pa ga tudi IEC 555.

Ločljivost

Proizvajalec bo verjetno potreboval merilnik z ločljivostjo 0,1 W.

Točnost

Naslednja lastnost, ki jo je treba upoštevati, je skupna točnost. Katalogi in tehnični podatki merilnikov moči navadno podajajo podatke o točnosti meritev moči, ki jih je mogoče doseči v različnih merilnih območjih. Pri merjenju izdelka, katerega poraba je zelo blizu zgornji meji porabe energije za obravnavani režim, morate pripraviti preskus tako, da bo točnost merjenja večja.

Umerjanje

Merilnike moči je treba umerjati vsako leto, da zagotovite natančnost merjenja.

3. Preskusna metoda: Proizvajalci naj izmerijo povprečno porabo električne energije naprave v režimu izklopa in režimu nizke porabe. To naj opravijo z meritvijo porabe energije v času 1 ure. Povprečna moč naprave se izračuna tako, da se izmerjeno porabo deli s časom (1 ura).

Meritev moči v režimih varčevanja energije: Ta preskus naj se opravi za vsakega od režimov varčevanja energije (npr. režim nizke porabe, režim izklopa, režim pripravljenosti, režim spanja), ki pride v poštev za kvalificiranje naprave po zahtevah Energy Star. Pred začetkom tega preskusa naj bo naprava priklopljena na električno omrežje, a izključena, in naj se stabilizira na sobno okolje najmanj 12 ur. Ustrezen vatmeter naj bo priključen na napravo tako, da lahko točno meri porabo energije, ne da bi povzročal motnje pri napajanju. Merjenje se lahko opravi v zaporedju z merjenjem moči v režimu izklopa; izvedba obeh preskusov ne bi smela trajati več kot 14 ur, vključno s časom, potrebnim za priklop in izključitev naprave.

Napravo se vključi in počaka, da izvede cikel ogrevanja. Po preteku časa do prehoda v režim varčevanja energije se odčita in zapiše stanje števca električne energije in čas (ali sproži štoparico ali časovnik). Po eni uri se ponovno odčita stanje števca električne energije. Razlika med odčitkoma števca električne energije je poraba energije v režimu nizke porabe; povprečno moč se izračuna tako, da se porabo deli z 1 uro.

[1] Največja nazivna trajna izhodna moč napajalne enote je vrednost, ki jo opredeli proizvajalec napajalne enote v navodilih za uporabo, priloženih temu izdelku.

[2] Največja nazivna trajna izhodna moč napajalne enote je vrednost, ki jo opredeli proizvajalec napajalne enote v navodilih za uporabo, priloženih temu izdelku.

[3] Pomnite: ko je osnovna tiskalniška naprava nadgrajena v MFD (npr. s tem, da se ji doda fotokopirna enota), se mora tako dobljeni celotni izdelek kvalificirati po specifikaciji Energy Star za MFD, da izdelek še vedno izpolnjuje zahteve Energy Star.

[4] Vključno z enobarvno elektrofotografijo, enobarvnim toplotnim nanosom, ter enobarvnim in barvnim brizgalnim tiskanjem.

[5] Pri tiskalnikih, ki uporabljajo funkcionalno integrirani računalnik, ki je lahko vgrajen v ohišje tiskalnika ali zunaj njega, pri določanju tiskalnikove porabe energije v režimu spanja ni treba upoštevati računalnikove porabe energije. Integracija računalnika pa ne sme ogrožati zmožnosti tiskalnika za vstop v režim spanja in izstop iz njega.Ta določba je pogojena s proizvajalčevim soglasjem, da bo potencialnim kupcem zagotovil literaturo o izdelku, v kateri bo jasno navedeno, da se porabi energije tiskalnika, še posebej v režimu spanja, prišteje še poraba energije integriranega računalnika.

[6] Pri ravni I je dovoljen enkratni dodatek 5 W pri izdelkih, ki so dobavljeni kot pripravljeni na delovanje v omrežju (t.j. vključno z omrežno funkcionalnostjo "ob odstranitvi embalaže"). Za izdelke, ki niso dobavljeni kot "pripravljeni za delovanje v omrežju", ta enkratni dodatek 5 W ne velja.

[7] Pri tiskalnikih, ki uporabljajo funkcionalno integrirani računalnik, ki je lahko vgrajen v ohišje tiskalnika ali zunaj njega, pri določanju tiskalnikove porabe energije v režimu spanja ni treba upoštevati računalnikove porabe energije. Integracija računalnika pa ne sme ogrožati zmožnosti tiskalnika za vstop v režim spanja in izstop iz njega.To določilo je pogojeno s proizvajalčevim soglasjem, da bo potencialnim kupcem zagotovil literaturo o izdelku, v kateri bo jasno navedeno, da se porabi energije tiskalnika, še posebej v režimu spanja, prišteje še poraba energije integriranega računalnika.

[8] Vključno z barvno elektrofotografijo in barvnim toplotnim nanosom.

[9] Pri tiskalnikih, ki uporabljajo funkcionalno integrirani računalnik, ki je lahko vgrajen v ohišje tiskalnika ali zunaj njega, pri določanju tiskalnikove porabe energije v režimu spanja ni treba upoštevati računalnikove porabe energije. Integracija računalnika pa ne sme ogrožati zmožnosti tiskalnika za vstop v režim spanja in izstop iz njega.To določilo je pogojeno s proizvajalčevim soglasjem, da bo potencialnim kupcem zagotovil literaturo o izdelku, v kateri bo jasno navedeno, da se porabi energije tiskalnika, še posebej v režimu spanja, prišteje še poraba energije integriranega računalnika.

[10] Pri ravni I je dovoljen enkratni dodatek 5 W pri izdelkih, ki so dobavljeni kot pripravljeni na delovanje v omrežju (t.j. vključno z omrežno funkcionalnostjo "ob odstranitvi embalaže"). Za izdelke, ki niso dobavljeni kot "pripravljeni za delovanje v omrežju", ta enkratni dodatek 5 W ne velja.

[11] Vključno z enobarvno elektrofotografijo, enobarvnim toplotnim nanosom, ter enobarvnim in barvnim brizgalnim tiskanjem.

[12] Vključno z barvno elektrofotografijo in barvnim toplotnim nanosom.

[13] V oddelku B.I teh specifikacij so navedene ciljne vrednosti za največjo porabo električne energije v režimu izklopa. Pričakuje se, da bo večina podjetij dosegla te ciljne vrednosti porabe električne energije v režimu izklopa z vgradnjo funkcije samodejnega izklopa v kopirni stroj. Možno in dopustno pa je po teh specifikacijah, da proizvajalec uporabi režim nizke porabe namesto funkcije samodejnega izklopa, če poraba v režimu nizke porabe ne presega ciljne vrednosti porabe v režimu izklopa, predpisane v teh specifikacijah. (Več informacij o tej zadevi lahko najdete v Smernicah za preskušanje).

[14] Pri večnamenskih napravah, pri katerih bi zgornja metoda dala netočen rezultat (ker naprava še ni popolnoma ogreta po prvem ciklu ogrevanja in za tem 15 minutah stanja pripravljenosti), se lahko uporabi naslednji postopek (v skladu s standardom ASTM F757-94):Večnamenska naprava se vklopi in pusti dve uri, da se ogreje in stabilizira v režimu pripravljenosti. Prvih 105 minut se večnamenski napravi ne dopusti preiti v režim nizka porabe (npr. tako, da se v tem času vsakih 14 minut napravi eno kopijo). Zadnjo kopijo se napravi 105 minut po vklopu večnamenske naprave. Nato se počaka natanko 15 minut. Po preteku teh 15 minut se odčita in zapiše stanje števca električne energije in čas (ali sproži štoparico ali časovnik). Po eni uri se ponovno odčita stanje števca električne energije. Razlika med odčitkoma števca električne energije je poraba energije v režimu nizke porabe; povprečno moč se izračuna tako, da se porabo deli z 1 uro.

[15] Pri večnamenskih napravah, ki jih tvorijo funkcionalno integrirane fizično ločene enote za tiskanje, optično branje in računalnik, se lahko poraba celotnega sistema v režimu spanja poveča za vrednost, enako porabi z zahtevami Energy Star skladnega računalnika v režimu spanja.

[16] Pri izdelkih, registriranih pri Evropski komisiji, se lahko udeleženec programa obrne na Evropsko komisijo.

[17] Če se bodo izdelki prodajali v Evropi ali Aziji, se opravijo tudi preskusi pri ustrezni nazivni napetosti in frekvenci naprave. Na primer: Izdelki, namenjeni na evropske trge, se preskusijo pri 230 V in 50 Hz. Na izdelkih, ki se dobavljajo v Evropo ali Azijo, se logotipa ne prikazuje, če izdelki ne izpolnjujejo zahtev Programa glede porabe pri lokalni napetosti in frekvenci.

[18] Če se bodo izdelki prodajali v Evropi ali Aziji, se opravijo tudi preskusi pri ustrezni nazivni napetosti in frekvenci naprave. Na primer: Izdelki, namenjeni na evropske trge, se preskusijo pri 230 V in 50 Hz. Na izdelkih, ki se dobavljajo v Evropo ali Azijo, se logotipa ne prikazuje, če izdelki ne izpolnjujejo zahtev Programa glede porabe pri lokalni napetosti in frekvenci.

[19] Delovna moč je opredeljena kot V × A × cos (in je podana kot W. Navidezna moč je opredeljena kot V × A in je navadno izražena z V A (voltamperi). Faktor moči za napravo s stikalnim napajalnikom je vedno manjši od 1 (ena) tako, da je delovna moč vedno manjša kot navidezna.

[20] Vršni faktor pri sinusnem toku frekvence 60 Hz je vedno 1,4. Pri računalniku ali zaslonu s stikalnim napajalnikom je vršni faktor vedno večji od 1,4 (do navadno ne več kot 8). Vršni faktor valovne oblike električnega toka je opredeljen kot razmerje med vršnim tokom (A) in efektivnim tokom (A).

[21] Vršni faktor vatmetra je pogosto podan za tok in za napetost. Pri toku je to razmerje med vršnim tokom in efektivnim tokom v danem območju tokov. Če je podan en sam vršni faktor, navadno velja za tok. Povprečni vatmeter ima vršni faktor v območju 2:1 do 6:1.

--------------------------------------------------

Izmenjava diplomatskih not

Nota št. 1

Diplomatska nota, poslana ZDA od ES

Vaša ekscelenca,

v čast mi je sklicevati se na Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov označevanja energetsko učinkovite pisarniške opreme (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), sklenjen v Washingtonu, DC, 19. decembra 2000.

Nadalje mi je v čast zapisati naslednji dogovor v zvezi z izvajanjem Sporazuma.

1. Za kar največjo učinkovitost svojih programov učinkovite rabe energije pri pisarniški opremi bodo Evropska skupnost in Združene države Amerike uporabljale enoten nabor specifikacij za učinkovito rabo energije in skupni logotip v skladu s Prilogo A k Sporazumu.

2. Evropska skupnost namerava uporabljati skupni logotip, opredeljen v Sporazumu, kot oznako, veljavno v celotni Skupnosti za označevanje energetsko učinkovite pisarniške opreme. Države članice Evropske skupnosti lahko uvedejo ali nadaljujejo z izvajanjem drugih programov označevanja energetsko učinkovite pisarniške opreme, tudi če se ti programi uporabljajo na območju celotne Skupnosti.

3. Evropska skupnost razume, da je za preprečitev morebitnih sporov v zvezi z registracijo oznak Energy Star v posameznih državah članicah Skupnosti Agencija za zaščito okolja ZDA že vložila prijave za registracijo oznak Energy Star kot blagovnih znamk Evropske skupnosti pri Uradu za usklajevanje notranjega trga Evropske skupnosti.

4. Evropska skupnost tudi razume, da bo kontrola pravilne rabe skupnega logotipa po posameznih državah članicah in Združenimi državah Amerike potekala različno. Agencija za zaščito okolja ZDA (EPA) je lastnik oznak Energy Star in upravlja uporabo oznak tako, da sklepa dogovore o razumevanju z vsakim udeležencem, ki se vključi v program. Evropska skupnost namerava uvesti in ustrezno nadzorovati pravilno rabo oznak Energy Star v državah članicah Skupnosti v skladu s posebno zakonodajo, ki bo določila pogoje pravilne rabe mednarodnega logotipa Energy Star.

5. Evropska komisija s tem obvešča Vlado Združenih držav Amerike, da lahko po sprejetju zgoraj navedene zakonodaje njene vloge za registracijo oznak Energy Star v posameznih državah članic Skupnosti naleti na pripombe.

6. Evropska komisija s tem potrjuje, da razume, da bo Vlada Združenih držav Amerike nadaljevala s svojim nacionalnim programom označevanja z Energy Star in bo še naprej registrirala udeležence programa za vrste izdelkov, ki niso vključeni v Prilogi C k Sporazumu.

7. Evropska komisija s tem potrjuje, da razume, da se nobene določbe tega sporazuma ne sme razlagati tako, da bi lahko katerakoli od pogodbenic ovirala uvoz, izvoz, prodajo ali distribucijo kateregakoli izdelka zato, ker je ali ni opremljen z oznakami energetske učinkovitosti, ki jih je izdal upravljalni organ druge pogodbenice.

8. Evropska komisija s tem obvešča Vlado Združenih držav Amerike, da se bo o vprašanjih glede tehničnih specifikacij posvetovala z Evropskim parlamentom, ki bo so-zakonodajalec pri zadevnih pobudah na evropski ravni.

V čast mi je prositi Vašo ekscelenco za pisno potrditev, da se Vlada Združenih držav Amerike strinja z zgoraj navedenimi razumevanji.

Sprejmite, Ekscelenca, ponovne izraze mojega odličnega spoštovanja.

(podpis ustrezne pooblaščene osebe)

Nota št. 2

Diplomatska nota, poslana ES od ZDA

Vaša ekscelenca,

v čast mi je potrditi prejem note št. 1 od Vaše ekscelence z dne 19. decembra 2000, ki se nanaša na razumevanja v zvezi z izvajanem Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov označevanja energetsko učinkovite pisarniške opreme (v nadaljnjem besedilu: Sporazuma), sklenjenega v Washingtonu, DC, dne 19. decembra 2000.

Nadalje mi je v čast obvestiti Evropsko skupnost, da se Vlada Združenih držav Amerike strinja z razumevanji v noti Vaše ekcselence, kot sledi:

"1. Za kar največjo učinkovitost svojih programov učinkovite rabe energije pri pisarniški opremi bodo Evropska skupnost in Združene države Amerike uporabljale nabor specifikacij za učinkovito rabo energije in skupni logotip v skladu s Prilogo A k Sporazumu.

6. Evropska komisija razume, da bo Vlada Združenih držav Amerike nadaljevala svoj nacionalni program označevanja z Energy Star in bo še naprej registrirala udeležence programa za vrste izdelkov, ki niso vključeni v Prilogi C k Sporazumu.

7. Evropska komisija razume, da se nobene določbe tega sporazuma ne sme razlagati tako, da bi lahko katerakoli od pogodbenic ovirala uvoz, izvoz, prodajo ali distribucijo kateregakoli izdelka zato, ker je ali ni opremljen z oznakami energetske učinkovitosti, ki jih je izdal upravljalni organ druge pogodbenice.

8. Evropska komisija s tem obvešča Vlado Združenih držav Amerike, da se bo o zadevah glede tehničnih specifikacij posvetovala z Evropskim parlamentom, ki bo so-zakonodajalec pri zadevnih pobudah na evropski ravni."

Sprejmite, Ekscelenca, ponovne izraze mojega odličnega spoštovanja.

(za sekretarja)

--------------------------------------------------

22001A0626(01)