To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

1. Ta uredba vzpostavlja carinski zakonik Unije (v nadaljnjem besedilu: Zakonik), ki določa splošna pravila in postopke, ki se uporabljajo za vnos blaga na carinsko območje Unije ali iznos blaga s carinskega območja Unije.

Brez poseganja v mednarodno pravo in konvencije ter zakonodajo Unije na drugih področjih se Zakonik uporablja enotno na celotnem carinskem območju Unije.

2. Nekatere določbe carinske zakonodaje se lahko uporabljajo tudi zunaj carinskega območja Unije v okviru zakonodaje, ki ureja posebna področja, ali mednarodnih konvencij.

3. Nekatere določbe carinske zakonodaje, vključno s predvidenimi poenostavitvami, se uporabljajo za trgovino z unijskim blagom med deli carinskega območja Unije, za katere se uporabljajo določbe Direktive 2006/112/ES ali Direktive 2008/118/ES, in deli navedenega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo, oziroma za trgovino med deli navedenega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 284 zaradi podrobne opredelitve in poenostavitve določb carinske zakonodaje v zvezi s carinsko deklaracijo, dokazilom o carinskem statusu in uporabo postopka notranjega tranzita Unije, kolikor to ne vpliva na ustrezno uporabo zadevnih fiskalnih ukrepov, ki se nanašajo na trgovino z unijskim blagom iz člena 1(3). Ti akti lahko obravnavajo posebne okoliščine v zvezi s trgovino z unijskim blagom, v katero je vključena samo ena država članica.

Carinski organi so prvenstveno odgovorni za nadzor mednarodne trgovine Unije, s čimer prispevajo k pravični in odprti trgovini, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Unije, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Carinski organi uvedejo ukrepe, katerih cilj je predvsem naslednje:

1. Carinsko območje Unije obsega naslednja ozemlja, vključno s teritorialnimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom:

2. Naslednja ozemlja, vključno z njihovimi teritorialnimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom, ki se nahajajo zunaj ozemlja držav članic, se ob upoštevanju konvencij in pogodb, ki se zanje uporabljajo, štejejo za del carinskega območja Unije:

Sredstva za izmenjavo in shranjevanje informacij ter skupne zahteve glede podatkov

1. Vsa izmenjava informacij, kot so deklaracije, zahtevki ali odločbe, med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij, kot to zahteva carinska zakonodaja, se izvaja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov.

2. Za namen izmenjave in shranjevanja informacij iz odstavka 1 se določijo skupne zahteve glede podatkov.

3. Druga sredstva za izmenjavo in shranjevanje informacij, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov iz odstavka 1, se lahko uporabljajo:

4. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija v izjemnih primerih sprejme sklepe, s katerimi eni ali več državam članicam dovoli uporabo drugih sredstev za izmenjavo in shranjevanje informacij, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

Tak sklep glede odstopanja se utemelji s posebnim položajem države članice, ki odstopanje zahteva, odstopanje pa se odobri za določeno časovno obdobje. Odstopanje se redno pregleduje in se lahko na podlagi novega zahtevka države članice, na katero je naslovljeno, podaljša za nadaljnje določeno časovno obdobje. Če ni več utemeljeno, se razveljavi.

Odstopanje ne vpliva na izmenjavo informacij med državo članico, na katero je naslovljeno, in drugimi državami članicami niti na izmenjavo in shranjevanje informacij v drugih državah članicah zaradi uporabe carinske zakonodaje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 285(2).

1. Gospodarski subjekti s sedežem na carinskem območju Unije se registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, kjer imajo svoj sedež.

2. V posebnih primerih se gospodarski subjekti, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije, registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, v katerem prvič vložijo deklaracijo ali zahtevek za odločbo.

3. Od oseb, ki niso gospodarski subjekti, se ne zahteva registracija pri carinskih organih, razen če ni določeno drugače.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti določi carinske organe, pristojne za registracijo iz člena 9.

1. Vse informacije, ki jih carinski organi pridobijo med opravljanjem svojih nalog in so zaupne narave ali so zaupno posredovane, so poslovna skrivnost. Razen v primeru, predvidenem v členu 47(2) in v drugem pododstavku tega odstavka, pristojni organi takšnih informacij ne smejo razkriti brez izrecnega dovoljenja osebe ali organa, ki jih je posredoval.

Vendar je razkritje takšnih informacij brez privolitve dovoljeno, kadar so carinski organi to dolžni ali pooblaščeni storiti v skladu z veljavnimi pravili, zlasti s področja varovanja podatkov ali v zvezi s sodnimi postopki.

2. Zaupne informacije iz odstavka 1 je carinskim organom in drugim pristojnim organom držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Unije dovoljeno sporočati za namene carinskega sodelovanja s temi državami ali ozemlji v skladu z mednarodnim sporazumom ali zakonodajo Unije s področja skupne trgovinske politike.

3. Pri vsakem razkritju ali sporočanju informacij iz odstavkov 1 in 2 se zagotovi ustrezna raven varstva podatkov, v skladu z veljavnimi določbami o varstvu podatkov.

1. Carinski organi in gospodarski subjekti lahko, zlasti zaradi vzajemnega sodelovanja pri prepoznavanju tveganja in izogibanja temu, izmenjujejo informacije, ki jih carinska zakonodaja ne zahteva izrecno. Omenjena izmenjava lahko poteka na podlagi pisnega sporazuma in lahko vključuje dostop carinskih organov do računalniških sistemov gospodarskih subjektov.

2. Če se udeleženci ne dogovorijo drugače, so vse informacije, ki si jih udeleženci medsebojno izmenjujejo v okviru sodelovanja na podlagi odstavka 1, zaupne narave.

1. Vsakdo lahko zahteva od carinskih organov informacije o izvajanju carinske zakonodaje. Tak zahtevek se lahko zavrne, če se ne nanaša na dejansko predvideno dejavnost v zvezi z mednarodno blagovno menjavo.

2. Carinski organi vzdržujejo reden dialog z gospodarskimi subjekti in drugimi organi, vključenimi v mednarodno blagovno menjavo. Spodbujajo preglednost, tako da dajo carinsko zakonodajo, splošne upravne odločitve in obrazce za zahtevke prosto na razpolago, in sicer – kadar je to izvedljivo – brezplačno in z objavo na spletnih straneh.

1. Vse osebe, ki so neposredno ali posredno udeležene v carinskih formalnostih ali carinskih kontrolah, carinskim organom na njihovo zahtevo in v predpisanem roku v ustrezni obliki predložijo vso potrebno dokumentacijo in informacije ter nudijo vso pomoč, ki je potrebna za dokončanje teh formalnosti oziroma kontrol.

2. Oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu carinskim organom ali pa predloži zahtevek za dovoljenje ali katero drugo odločbo, je odgovorna za:

Prvi pododstavek se uporablja tudi za predložitev katerih koli informacij v kateri koli obliki, ki jih zahtevajo carinski organi ali so tem dani.

Kadar carinski zastopnik zadevne osebe vloži deklaracijo ali obvestilo, predloži zahtevek ali zagotovi informacije, kot je navedeno v členu 18, obveznosti iz prvega pododstavka tega odstavka zavezujejo tudi navedenega carinskega zastopnika.

1. Države članice sodelujejo s Komisijo pri razvoju, vzdrževanju in uporabi elektronskih sistemov za izmenjavo informacij med carinskimi organi in s Komisijo ter za shranjevanje teh informacij v skladu z Zakonikom.

2. Državam članicam, ki jim je bilo v skladu s členom 6(4) odobreno odstopanje, v okviru tega odstopanja ni treba razvijati, vzdrževati in uporabljati elektronskih sistemov iz odstavka 1 tega člena.

Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične zahteve za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov iz člena 16(1).

Takšno zastopanje je lahko neposredno, ko carinski zastopnik nastopa v tujem imenu in za tuj račun, ali posredno, ko carinski zastopnik nastopa v svojem imenu, vendar za tuj račun.

Razen če ni določeno drugače, se ta zahteva opusti, kadar carinski zastopnik deluje za račun oseb, za katere se ne zahteva, da imajo sedež na carinskem območju Unije.

3. Države članice lahko v skladu s pravom Unije določijo pogoje, pod katerimi lahko carinski zastopnik opravlja storitve v državi članici, kjer ima sedež. Vendar pa ima brez poseganja v uporabo manj strogih meril zadevne države članice carinski zastopnik, ki izpolnjuje merila iz točk (a) do (d) člena 39, pravico opravljati takšne storitve tudi v državi članici, kjer nima sedeža.

4. Države članice lahko uporabijo pogoje, določene v skladu s prvim stavkom odstavka 3, za carinske zastopnike, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije.

1. Carinski zastopnik pri poslovanju s carinskimi organi poda izjavo, da nastopa za račun zastopane osebe, ter pojasni, ali gre za neposredno ali posredno zastopanje.

Za osebe, ki ne izjavijo, da nastopajo kot carinski zastopnik, ali ki izjavijo, da nastopajo kot carinski zastopnik, pa za to niso pooblaščene, se šteje, da nastopajo v svojem imenu in za svoj račun.

2. Carinski organi lahko od osebe, ki izjavi, da nastopa kot carinski zastopnik, zahtevajo predložitev dokazila o pooblastitvi s strani zastopane osebe.

3. Carinski organi od osebe, ki kot carinski zastopnik redno opravlja dejanja in formalnosti, ne zahtevajo, da ob vsaki priložnosti predloži dokazilo o pooblastitvi, če taka oseba lahko takšno dokazilo predloži na zahtevo carinskih organov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi s podelitvijo in dokazovanjem pravice iz člena 18(3).

1. Kadar oseba vloži zahtevek za odločbo v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, mora oseba predložiti vse podatke, ki jih pristojni carinski organi potrebujejo, da bi lahko sprejeli navedeno odločbo.

Za odločbo lahko v skladu s pogoji, določenimi v carinski zakonodaji, zaprosi več oseb in se jo lahko tudi sprejme za več oseb.

Pristojni carinski organ, če ni določeno drugače, je organ v kraju, v katerem se vodi oziroma je dostopna glavna računovodska evidenca vložnika za carinske namene in v katerem se bo izvajal vsaj del dejavnosti, ki bodo zajete v odločbi.

2. Carinski organi takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po prejemu zahtevka za odločbo preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem tega zahtevka.

Kadar carinski organi ugotovijo, da vsebuje zahtevek vse informacije, ki jih potrebujejo za sprejetje odločbe, v roku iz prvega pododstavka vložniku sporočijo njegov sprejem.

3. Pristojni carinski organi sprejmejo odločbo iz odstavka 1 ter o tem obvestijo vložnika takoj oziroma najkasneje v 120 dneh po sprejemu zahtevka, razen če ni določeno drugače.

Kadar carinski organi ne morejo upoštevati roka za sprejetje odločbe, o tem pred iztekom navedenega roka seznanijo vložnika ter navedejo razloge in dodaten rok, ki je po njihovem mnenju potreben za sprejetje odločbe. Razen če ni določeno drugače, ta dodatni rok ne presega 30 dni.

Brez poseganja v drugi pododstavek lahko carinski organi podaljšajo rok za sprejetje odločbe, kot je opredeljen v carinski zakonodaji, kadar vložnik zahteva podaljšanje, da bi izvedel prilagoditve, ki bi mu omogočile izpolniti pogoje in merila. Te prilagoditve in dodatni rok, ki je potreben za njihovo izvedbo, se sporočijo carinskim organom, ti pa odločijo o podaljšanju roka.

4. Če v odločbi ali carinski zakonodaji ni drugače določeno, začne odločba učinkovati na dan, ko jo vložnik prejme oziroma se šteje, da je vložnik odločbo prejel. Sprejete odločbe lahko carinski organi izvršujejo od navedenega dne dalje, razen v primerih, predvidenih v členu 45(2).

5. Razen če ni v carinski zakonodaji določeno drugače, je odločba veljavna brez časovne omejitve.

6. Preden carinski organi sprejmejo odločbo, ki bi imela negative posledice za vložnika, mu sporočijo razloge, na katerih nameravajo utemeljiti svojo odločbo, ta pa ima možnost, da izrazi svoje stališče v predpisanem roku, ki teče od dne, ko zadevno sporočilo prejme oziroma se šteje, da ga je prejel. Po preteku tega roka se vložnika ustrezno obvesti o odločbi.

7. V odločitvi, ki ima negativne posledice za vložnika, so navedeni razlogi, na katerih temelji, in pravica do pritožbe, predvidena v členu 44.

2. Imetnik odločbe nemudoma obvesti carinske organe o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe in bi utegnili vplivati na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino.

3. Brez poseganja v določbe z drugih področij, ki določajo primere, v katerih so odločbe neveljavne ali nične, lahko carinski organi, ki so sprejeli odločbo, to odločbo kadar koli odpravijo, spremenijo ali razveljavijo, kadar ni skladna s carinsko zakonodajo.

5. Carinski organi nadzorujejo pogoje in merila, ki jih mora izpolnjevati imetnik odločbe. Poleg tega nadzorujejo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe. Če so od ustanovitve imetnika odločbe pretekla manj kot tri leta, carinski organi prvo leto po sprejetju odločbe izvajajo nad njim strožji nadzor.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje so veljavne na celotnem carinskem območju Unije, razen če je učinek odločbe omejen na eno ali več držav članic.

1. Carinski organi odločbo, ki je pozitivna za imetnika odločbe, odpravijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

3. Odprava začne učinkovati na dan, ko je začela učinkovati prvotna odločba, razen če v skladu s carinsko zakonodajo v odločbi ni drugače določeno.

1. Pozitivna odločba se razveljavi ali spremeni, kadar v primerih, ki niso navedeni v členu 27:

2. Pozitivna odločba, naslovljena na več oseb, se lahko razveljavi zgolj v zvezi z osebo, ki ne izpolnjuje s to odločbo naloženih obveznosti, razen če ni drugače določeno.

Vendar lahko v izjemnih primerih carinski organi zaradi pravno utemeljenih interesov imetnika odločbe, za največ eno leto odložijo začetek učinkovanja razveljavitve ali spremembe. Ta datum se navede v odločbi o razveljavitvi ali spremembi.

Razen ko carinski organi nastopajo v vlogi sodnih organov, se člen 22(4), (5), (6) in (7), člen 23(3) ter členi 26, 27 in 28 uporabljajo tudi za odločbe, ki jih carinski organi sprejmejo brez predhodnega zahtevka zadevne osebe.

Omejitve, ki se uporabljajo za odločbe o blagu, danem v carinski postopek ali v začasno hrambo

Razen v primerih, ko tako zahteva zadevna oseba, razveljavitev, sprememba ali zadržanje pozitivne odločbe ne vpliva na blago, ki je bilo v trenutku začetka veljavnosti razveljavitve, spremembe ali zadržanja že dano v carinski postopek ali v začasno hrambo in ki je še vedno v carinskem postopku ali v začasni hrambi na podlagi razveljavljene, spremenjene ali zadržane odločbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za odpravo, razveljavitev ali spremembo pozitivnih odločb.

1. Carinski organi na podlagi zahtevka sprejmejo odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami ("odločbe ZTI") ali odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga ("odločbe ZIPB").

2. Odločbe ZTI ali ZIPB so zavezujoče samo v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali opredelitvijo porekla blaga, in sicer:

3. Odločbe ZTI ali ZIPB veljajo tri leta od dne, ko začne odločba učinkovati.

4. Za uporabo odločb ZTI ali ZIPB v okviru določenega carinskega postopka mora biti imetnik odločbe sposoben dokazati:

1. Odločba ZTI preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 33(3), kadar ni več skladna s pravom, in sicer zaradi:

2. Odločba ZIPB preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 33(3) v vseh naslednjih primerih:

4. Z odstopanjem od člena 23(3) in člena 27 se odločbe ZTI in ZIPB odpravijo, če temeljijo na nepravilnih ali nepopolnih podatkih vložnikov.

5. Odločbe ZTI in ZIPB se razveljavijo v skladu s členom 23(3) in členom 28. Vendar pa se ne morejo razveljaviti na zahtevo imetnika odločbe.

9. Kadar se uporabi točka (b) odstavka 1 ali odstavki 2, 7 ali 8, se lahko odločba ZTI ali ZIPB še vedno uporablja v zvezi z zavezujočimi pogodbami, ki temeljijo na tej odločbi in so bile sklenjene pred iztekom njene veljavnosti ali pred njeno razveljavitvijo. Navedena podaljšana uporaba ni mogoča, kadar se odločba ZIPB sprejme glede blaga, ki se izvozi.

Podaljšana uporaba iz prvega pododstavka ne presega šestih mesecev od dneva, ko odločba ZTI ali ZIPB preneha veljati ali je razveljavljena. Vendar lahko ukrep iz člena 57(4) ali člena 67 izključi navedeno podaljšano uporabo ali določi krajše obdobje. Pri izdelkih, za katere je treba pri opravljanju carinskih formalnosti predložiti uvozno ali izvozno potrdilo, pa se obdobje šestih mesecev nadomesti z obdobjem veljavnosti potrdila.

Da bi bil upravičen do podaljšane uporabe odločb ZTI in ZIPB, vloži imetnik takšne odločbe v 30 dneh od dneva, ko ta preneha veljati ali je razveljavljena, pri carinskem organu, ki je odločbo sprejel, zahtevek, v katerem navede količine, za katere zahteva podaljšanje uporabe, in državo članico ali države članice, v katerih bo blago v obdobju podaljšane uporabe ocarinjeno. Ta carinski organ sprejme odločbo glede podaljšane uporabe in imetnika o tem obvesti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po dnevu, ko prejme vse potrebne informacije za sprejetje te odločbe.

11. Komisija lahko sprejme sklepe, s katerimi od držav članic zahteva razveljavitev odločb ZTI in ZIPB, da se zagotovi pravilna in enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla blaga.

Carinski organi v posebnih primerih na podlagi zahtevka sprejmejo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami glede drugih dejavnikov iz naslova II, na podlagi katerih se uporabljajo izvozna ali uvozna dajatev in drugi ukrepi, predpisani za blagovno menjavo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklepe, s katerimi od držav članic zahteva razveljavitev:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 285(2).

Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).

1. Gospodarski subjekt s sedežem na carinskem območju Unije, ki izpolnjuje merila iz člena 39, lahko zaprosi za status pooblaščenega gospodarskega subjekta.

Carinski organi, po potrebi po posvetovanju z drugimi pristojnimi organi, podelijo navedeni status, ki ga nadzorujejo.

2. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta zajema naslednji vrsti dovoljenj:

4. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta ob upoštevanju členov 39, 40 in 41 priznajo carinski organi v vseh državah članicah.

5. Carinski organi na podlagi priznanja statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve in pod pogojem, da so izpolnjene zahteve, povezane s posebno vrsto poenostavitve, določeno v carinski zakonodaji, dovolijo subjektu uporabo navedene poenostavitve. Carinski organi ne preverjajo ponovno meril, ki so jih preverili že ob podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta.

6. Pooblaščeni gospodarski subjekt iz odstavka 2 je upravičen do ugodnejše obravnave kot drugi gospodarski subjekti pri carinskih kontrolah, in sicer v skladu z vrsto podeljenega dovoljenja, kar vključuje zmanjšanje števila fizičnih kontrol in kontrol dokumentov.

7. Carinski organi odobrijo ugodnosti, ki izhajajo iz statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, osebam s sedežem v državah ali na ozemljih zunaj carinskega območja Unije, ki izpolnjujejo pogoje in obveznosti, določene v ustrezni zakonodaji teh držav ali ozemelj, kolikor so ti pogoji in obveznosti v Uniji priznani za enakovredne tistim, ki veljajo za gospodarske subjekte s sedežem na carinskem območju Unije. Takšna odobritev ugodnosti temelji na načelu vzajemnosti, razen če Unija ne odloči drugače, in je podprta z mednarodnim sporazumom ali zakonodajo Unije s področja skupne trgovinske politike.

Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so naslednja:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila za uporabo meril iz člena 39.

1. Vsaka država članica določi kazni za neupoštevanje carinske zakonodaje. Takšne kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Če se uporabijo upravne kazni, so lahko te med drugim v eni izmed naslednjih oblik ali so kombinacija obeh:

3. Države članice najpozneje v 180 dneh od dneva začetka uporabe tega člena, kot je določen v skladu s členom 288(2), Komisijo obvestijo o veljavnih nacionalnih določbah, kot so predvidene v odstavku 1 tega člena, in ji nemudoma sporočijo kakršne koli naknadne spremembe navedenih določb.

Člena 44 in 45 se ne uporabljata za pritožbe, vložene zaradi odprave, razveljavitve ali spremembe odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, ki jo je sprejel sodni organ ali carinski organi v vlogi sodnih organov.

1. Vsaka oseba ima pravico do pritožbe na katero koli odločbo carinskih organov v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, ki jo neposredno in osebno zadeva.

Pravico do pritožbe ima tudi vsaka oseba, ki je pri carinskih organih vložila zahtevek za odločbo in odločbe na ta zahtevek ni prejela v roku iz člena 22(3).

3. Pritožbo se vloži v državi članici, v kateri je bila odločba sprejeta ali je bil vložen zahtevek zanjo.

4. Države članice zagotovijo, da pritožbeni postopki omogočajo hitro potrditev ali popravek odločb, ki jih sprejmejo carinski organi.

2. Carinski organi pa v celoti ali delno zadržijo izvršitev take odločbe, če utemeljeno dvomijo o skladnosti izpodbijane odločbe s carinsko zakonodajo ali menijo, da bi zadevni osebi lahko povzročila nepopravljivo škodo.

3. V primerih iz odstavka 2, v katerih nastane z izpodbijano odločbo uvozna ali izvozna dajatev, ki jo je treba poravnati, je zadržanje izvajanja navedene odločbe pogojeno s predložitvijo zavarovanja, razen če se na podlagi dokumentirane ocene ugotovi, da bi lahko tako zavarovanje dolžniku povzročilo hujše gospodarske ali socialne težave.

1. Carinski organi lahko opravijo vsako carinsko kontrolo, ki jo štejejo za potrebno.

Carinske kontrole lahko vključujejo zlasti pregledovanje blaga, jemanje vzorcev, preverjanje pravilnosti in popolnosti informacij, navedenih v deklaraciji ali obvestilu, in obstoja, pristnosti, pravilnosti in veljavnosti dokumentov, pregledovanje računov gospodarskih subjektov in drugih evidenc, pregledovanje prevoznih sredstev, pregledovanje prtljage ter drugega blaga, ki ga potniki nosijo s seboj ali na sebi, ter opravljanje uradnih poizvedb in podobna dejanja.

2. Carinske kontrole, ki niso naključni pregledi, temeljijo predvsem na analizi tveganja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, z namenom prepoznavanja in ocenjevanja tveganja ter oblikovanja potrebnih protiukrepov na podlagi meril, oblikovanih na nacionalni ravni in ravni Unije in, kadar so na razpolago, na mednarodni ravni.

3. Carinske kontrole se izvajajo znotraj skupnega okvira za obvladovanje tveganja, ki temelji na izmenjavi informacij o tveganju in rezultatov analize tveganja med carinskimi upravami ter določa skupna merila in standarde tveganja, kontrolne ukrepe in prednostna kontrolna področja.

Kontrole, ki temeljijo na takih informacijah in merilih, se izvajajo brez poseganja v druge kontrole, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 1 ali drugimi veljavnimi določbami.

4. Carinski organi izvajajo obvladovanje tveganja, da bi razlikovali med stopnjami tveganja v zvezi z blagom, ki je predmet carinske kontrole ali nadzora, ter določili, ali bo blago predmet posebne carinske kontrole, in če bo, kje.

Obvladovanje tveganja zajema dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in informacij, analiziranje in ocenjevanje tveganja, predpisovanje in sprejemanje ukrepov ter redno spremljanje in pregledovanje navedenega postopka in njegovih rezultatov, in sicer na podlagi mednarodnih virov in strategij, virov in strategij Unije ter nacionalnih virov in strategij.

5. Carinski organi si izmenjajo informacije o tveganju in rezultate analize tveganja, kadar:

6. Za oblikovanje skupnih meril in standardov tveganja, kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrolnih področij iz odstavka 3 se upošteva vse naslednje:

8. Prednostna kontrolna področja zajemajo določene carinske postopke, vrste blaga, prometne poti, vrste prevoza ali gospodarske subjekte, za katere v nekem obdobju veljajo višje stopnje analize tveganja in carinskih kontrol, brez poseganja v druge kontrole, ki jih običajno izvajajo carinski organi.

1. Kadar kontrolo, ki se nanaša na isto blago in ki ni carinska kontrola, izvajajo pristojni organi, ki niso carinski organi, si carinski organi v tesnem sodelovanju s temi drugimi organi prizadevajo za izvajanje takšnih kontrol, istočasno in na istem mestu kot carinske kontrole, kadar koli je to mogoče (vse na enem mestu), pri čemer imajo carinski organi usklajevalno vlogo.

2. V okviru kontrol iz tega oddelka lahko carinski in drugi pristojni organi izmenjujejo med seboj in s Komisijo podatke, prejete v zvezi z vstopom, izstopom, tranzitom, gibanjem, hrambo in posebno rabo blaga, vključno s poštnim prometom, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Unije, prisotnostjo in gibanjem neunijskega blaga, ter blaga, danega v postopek posebne rabe, znotraj carinskega območja Unije, ter rezultate kakršnih koli kontrol, kadar je to potrebno zaradi zmanjševanja tveganja in boja proti goljufijam. Carinski organi in Komisija si lahko tudi izmenjajo te podatke, da bi zagotovili enotno uporabo carinske zakonodaje.

Carinski organi lahko za namene carinskih kontrol po prepustitvi blaga preverijo pravilnost in popolnost informacij, navedenih v carinski deklaraciji, deklaraciji za začasno hrambo, vstopni skupni deklaraciji, izstopni skupni deklaraciji, deklaraciji za ponovni izvoz ali obvestilu o ponovnem izvozu, ter obstoj, pristnost, pravilnost in veljavnost vseh spremnih listin in lahko pregledajo račune deklaranta in druge evidence, ki se nanašajo na operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na predhodne oziroma kasnejše trgovinske posle z navedenim blagom. Navedeni organi lahko tudi pregledajo takšno blago in/ali vzamejo vzorce, če je to še mogoče storiti.

Takšne kontrole se lahko izvajajo v poslovnih prostorih imetnika blaga ali njegovega zastopnika, v poslovnih prostorih katerih koli drugih oseb, ki so poslovno neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, ter katerih koli drugih oseb, ki imajo zaradi poslovnih razlogov navedene dokumente in podatke.

1. Carinske kontrole ali formalnosti se za ročno in oddano prtljago oseb, ki so na letu znotraj Unije ali potujejo po morju znotraj Unije, opravljajo samo, kadar so take kontrole ali formalnosti predvidene v carinski zakonodaji.

1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za zagotovitev enotne uporabe carinskih kontrol, vključno z izmenjavo informacij o tveganju in rezultatov analize tveganja, skupnih meril in standardov tveganja, kontrolnih ukrepov ter prednostnih kontrolnih področij iz člena 46(3).

V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem posodabljanju skupnega okvira obvladovanja tveganja ter prilagoditvi izmenjave informacij in analiz o tveganju, skupnih meril ter standardov tveganja, kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrolnih področij glede na razvoj tveganj, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 285(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).

2. Komisija z izvedbenimi akti določi pristanišča ali letališča, v katerih se carinske kontrole in formalnosti v skladu s členom 49 opravljajo za:

1. Zadevna oseba za namene carinske kontrole na kakršen koli način, ki je dostopen carinskim organom ali zanje sprejemljiv, hrani dokumente in informacije iz člena 15(1) najmanj tri leta.

V primeru blaga, sproščenega v prosti promet v drugih okoliščinah, kot so navedene v tretjem pododstavku, ali blaga, prijavljenega za izvoz, teče navedeno obdobje od konca leta, v katerem se sprejmejo carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet ali izvoz.

V primeru blaga, sproščenega v prosti promet brez plačila dajatve ali po znižani stopnji uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, teče navedeno obdobje od konca leta, v katerem je zanj prenehal veljati carinski nadzor.

V primeru blaga, danega v drug carinski postopek, ali blaga v začasni hrambi teče navedeno obdobje od konca leta, v katerem se je zaključil zadevni carinski postopek ali se je končala začasna hramba.

2. Kadar se s carinsko kontrolo v zvezi s carinskim dolgom ugotovi, da je treba ustrezno vknjižbo popraviti in je bila zadevna oseba o tem obveščena, se dokumenti in informacije hranijo še tri leta po roku iz odstavka 1 tega člena, kar pa ne posega v določbe člena 103(4).

Kadar je bila vložena pritožba ali je bil sprožen sodni postopek, se dokumenti in informacije hranijo toliko časa, kot je določeno v odstavku 1, ali dokler pritožbeni postopek ali sodni postopek ni končan, pri čemer se upošteva poznejši datum.

1. Carinski organi ne predpišejo dajatev za izvajanje carinskih kontrol ali katero koli drugo uporabo carinskih pravil v času uradnih ur svojih pristojnih carinskih uradov.

2. Carinski organi lahko predpišejo dajatve ali zahtevajo povrnitev stroškov, kadar opravljajo posebne storitve, predvsem za naslednje:

1. Pristojni organi objavijo veljavni menjalni tečaj in/ali je ta objavljen na spletnih straneh, kadar je potrebna pretvorba valute zaradi enega od naslednjih razlogov:

2. Kadar je pretvorba valute potrebna zaradi drugih razlogov razen tistih iz odstavka 1, se vrednost eura v nacionalnih valutah, ki se uporabi v okviru carinske zakonodaje, določi vsaj enkrat letno.

Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za pretvorbe valute za namene iz člena 53(1) in (2).

1. Kadar carinska zakonodaja določa obdobje, datum ali rok, se takšno obdobje ne podaljša ali skrajša oziroma se takšen datum ali rok ne odloži ali premakne, razen če ni določeno drugače.

2. Uporabljajo se pravila glede obdobij, datumov in rokov, določena v Uredbi Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov ( 2 ), razen kadar carinska zakonodaja določa drugače.

DEJAVNIKI, NA PODLAGI KATERIH SE UPORABLJAJO UVOZNE ALI IZVOZNE DAJATVE, IN DRUGI UKREPI V ZVEZI Z BLAGOVNO MENJAVO

Ostali ukrepi, predpisani v določbah Unije za posebna področja v zvezi z blagovno menjavo, se po potrebi uporabljajo v skladu s tarifno uvrstitvijo zadevnega blaga.

3. Kadar zadevno blago izpolnjuje pogoje iz ukrepov, določenih v točkah (d) do (g) odstavka 2, se na podlagi zahtevka deklaranta uporabljajo ukrepi iz navedenih določb namesto ukrepov iz točke (c) navedenega odstavka. Takšna uporaba je možna za nazaj, pod pogojem, da so upoštevani roki in pogoji, določeni z ustreznim ukrepom ali v tem zakoniku.

4. Kadar je uporaba ukrepov iz točk (d) do (g) odstavka 2 ali izjema od ukrepov iz točke (h) navedenega odstavka omejena na določeno količino uvoza ali izvoza, takšna uporaba ali izvzetje v primeru tarifnih kvot preneha veljati, takoj ko je dosežena predpisana uvozna ali izvozna količina.

V primeru tarifnih plafonov takšna uporaba preneha veljati zaradi pravnega akta Unije.

5. Sprostitev v prosti promet ali izvoz blaga, za katera veljajo ukrepi iz odstavkov 1 in 2, se lahko nadzorujeta.

1. Za uporabo skupne carinske tarife se tarifna uvrstitev blaga opravi z določitvijo ene od podštevilk ali dodatne razčlenitve kombinirane nomenklature, v katero se navedeno blago uvrsti.

2. Za uporabo netarifnih ukrepov se tarifna uvrstitev blaga opravi z določitvijo ene od podštevilk ali dodatne razčlenitve kombinirane nomenklature ali katere koli druge nomenklature, uvedene z določbami Unije in ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali jo dodatno razčlenjuje, v katero se navedeno blago uvrsti.

3. Podštevilka ali dodatna razčlenitev, določena v skladu z odstavkoma 1 in 2, se uporablja za namene uporabe ukrepov, ki so vezani na navedeno podštevilko.

4. Komisija lahko sprejme ukrepe za določitev tarifne uvrstitve blaga v skladu z odstavkoma 1 in 2.

1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe o enotnem upravljanju tarifnih kvot in tarifnih plafonov iz člena 56(4) ter o upravljanju nadzora sprostitve v prosti promet ali izvoza blaga iz člena 56(5).

V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem zagotavljanju pravilne in enotne uporabe kombinirane nomenklature, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 285(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).

Člena 60 in 61 določata pravila za opredelitev nepreferencialnega porekla blaga za namene uporabe:

1. Za blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi ali na ozemlju, se šteje, da ima poreklo navedene države ali ozemlja.

2. Za blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje, se šteje, da ima poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.

1. Kadar je v carinski deklaraciji v skladu s carinsko zakonodajo navedeno poreklo, lahko carinski organi zahtevajo, da deklarant dokaže poreklo blaga.

2. Kadar je treba predložiti dokazilo o poreklu blaga na podlagi carinske zakonodaje ali druge zakonodaje Unije, ki ureja posebna področja, lahko carinski organi v primeru utemeljenega dvoma zahtevajo predložitev kakršnih koli potrebnih dodatnih dokazil za zagotovitev, da navedeno poreklo ustreza pravilom, določenim v ustrezni zakonodaji Unije.

3. Kadar tako zahtevajo potrebe trgovine, se lahko v Uniji izda dokument, ki dokazuje poreklo, v skladu s pravili o poreklu, veljavnimi v namembni državi ali na namembnem ozemlju, ali s katero koli drugo metodo za določitev države, v kateri je bilo blago v celoti pridobljeno ali kjer je bila opravljena njegova zadnja bistvena obdelava ali predelava.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila, po katerih se v skladu s členom 60 za blago, katerega opredelitev nepreferencialnega porekla je potrebna zaradi uporabe ukrepov Unije iz člena 59, šteje, da je bilo v celoti pridobljeno v eni državi ali na enem ozemlju ali da je bilo v državi ali na ozemlju v za to opremljenem podjetju opravljena njihova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopkovna pravila za predložitev in preverjanje dokazil o poreklu iz člena 61.

1. Blago mora izpolnjevati pravila o preferencialnem poreklu iz odstavkov 2 do 5 tega člena, da je upravičeno do ukrepov iz točk (d) ali (e) člena 56(2) ali do netarifnih preferencialnih ukrepov.

2. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, zajetih v sporazumih, ki jih je Unija sklenila z nekaterimi državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Unije ali s skupinami takšnih držav ali ozemelj, se pravila o preferencialnem poreklu določijo z navedenimi sporazumi.

3. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki jih je Unija enostransko sprejela glede nekaterih držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Unije ali skupin takšnih držav ali ozemelj, razen tistih iz odstavka 5, Komisija sprejme ukrepe za določitev pravil o preferencialnem poreklu.

Ta pravila temeljijo bodisi na merilu, da je blago v celoti pridobljeno, bodisi na merilu, da je blago pridobljeno z zadostno predelavo ali obdelavo.

4. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki se uporabljajo v trgovini med carinskim območjem Unije ter Ceuto in Melillo ter so zajeti v Protokolu št. 2 k Aktu o pristopu iz leta 1985, se pravila o preferencialnem poreklu sprejmejo v skladu s členom 9 tega protokola.

5. V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, zajetih v preferencialnih dogovorih v korist čezmorskih držav in ozemelj, povezanih z Unijo, se pravila o preferencialnem poreklu sprejmejo v skladu s členom 203 PDEU.

6. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo upravičene države ali ozemlja za določeno blago tej državi ali ozemlju odobri začasno odstopanje od pravil o preferencialnem poreklu iz odstavka 3.

Zadevna upravičena država ali ozemlje Komisiji pisno poda zahtevo za odstopanje. V zahtevi navede razloge za potrebno odstopanje, kot so navedeni v drugem pododstavku, ter priloži ustrezne spremne listine.

Začasno odstopanje je omejeno na trajanje učinkov notranjih ali zunanjih dejavnikov, zaradi katerih je bilo odstopanje zahtevano, ali na čas, ki ga upravičena država ali ozemlje potrebuje za zagotovitev izpolnjevanja pravil.

Kadar je odstopanje odobreno, zadevna upravičena država ali ozemlje spoštuje zahteve glede informacij, ki jih je treba zagotoviti Komisiji, o uporabi odstopanja in upravljanju količin, za katere je bilo odobreno odstopanje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila o preferencialnem poreklu iz člena 64(3).

Komisija lahko sprejme ukrepe za določitev porekla določenega blaga v skladu s pravili o poreklu, ki se uporabljajo za to blago.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe iz člena 67. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).

V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem zagotavljanju pravilne in enotne uporabe pravil o poreklu, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 285(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).

Carinska vrednost blaga za namene uporabe skupne carinske tarife in netarifnih ukrepov, predpisanih z določbami Unije, ki urejajo posebna področja, povezana z blagovno menjavo, se določi v skladu s členoma 70 in 74.

1. Primarna osnova za carinsko vrednost blaga je transakcijska vrednost, tj. cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Unije dejansko plačana ali jo je treba plačati in je po potrebi usklajena.

2. Dejansko plačana ali plačljiva cena je celoten znesek, ki ga kupec plača ali mora plačati prodajalcu ali tretji osebi v prodajalčevo korist za uvoženo blago in zajema vsa plačila, ki se jih kot pogoj za prodajo uvoženega blaga plača ali jih je treba plačati.

1. Pri določanju carinske vrednosti na podlagi člena 70 se dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prištejejo:

2. Vsak pribitek k dejansko plačani ali plačljivi ceni v skladu z odstavkom 1 se doda izključno na podlagi objektivnih in količinsko določljivih podatkov.

3. Pri določanju carinske vrednosti se k dejansko plačani ali plačljivi ceni ne sme dodati noben pribitek, razen tistih, ki so predvideni v tem členu.

Carinski organi lahko na zahtevo dovolijo, da se naslednji zneski določijo na podlagi posebnih meril, kadar jih ni mogoče določiti na dan sprejema carinske deklaracije:

1. Kadar carinske vrednosti blaga ni mogoče določiti z uporabo člena 70, je treba po vrstnem redu uporabiti točke (a) do (d) odstavka 2 vse do prve točke, po kateri se lahko določi carinska vrednost blaga.

Vrstni red uporabe točk (c) in (d) odstavka 2 se na zahtevo deklaranta zamenja.

3. Kadar carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo odstavka 1, se ta določi na podlagi podatkov, razpoložljivih na carinskem območju Unije, in z uporabo ustreznih metod, ki so skladne z načeli in splošnimi določbami:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za podelitev dovoljenja iz člena 73.

1. Carinski dolg pri uvozu nastane, ko se neunijsko blago, zavezano uvozni dajatvi, da v enega od naslednjih carinskih postopkov:

3. Deklarant je dolžnik. Pri posrednem zastopanju je dolžnik tudi oseba, za račun katere je carinska deklaracija izdelana.

Kadar je carinska deklaracija v zvezi z enim od postopkov iz odstavka 1 izpolnjena na podlagi informacij, zaradi katerih se uvozna dajatev ali njen del ne pobere, je dolžnik tudi oseba, ki je predložila informacije, potrebne za izpolnjevanje deklaracije, in je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so takšni podatki lažni.

1. Kadar se prepoved povračila ali izvzetja od uvozne dajatve uporablja za blago brez porekla, ki se uporablja za proizvodnjo izdelkov, za katere je dokazilo o poreklu izdano ali sestavljeno v okviru preferencialne ureditve med Unijo in nekaterimi državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Unije ali skupinami takšnih držav ali ozemelj, nastane uvozni carinski dolg v zvezi s tem blagom brez porekla s sprejemom deklaracije za ponovni izvoz zadevnih proizvodov.

2. Kadar carinski dolg nastane na podlagi odstavka 1, se znesek uvozne dajatve, ki ustreza temu dolgu, določi po enakih pogojih kot pri carinskem dolgu, ki nastane istega dne s sprejemom carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet blaga brez porekla, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnih izdelkov, zaradi končanja postopka aktivnega oplemenitenja.

3. Člen 77(2) in (3) se uporablja. Vendar je pri neunijskem blagu iz člena 270 dolžnik oseba, ki vloži deklaracijo za ponovni izvoz. Pri posrednem zastopanju je dolžnik tudi oseba, za račun katere se deklaracija vloži.

1. Za blago, zavezano uvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri uvozu zaradi neizpolnjevanja:

4. V primerih iz točke (c) odstavka 1 je dolžnik oseba, od katere se zahteva izpolnjevanje pogojev, ki urejajo dajanje blaga v carinski postopek ali carinsko deklaracijo blaga, danega v ta carinski postopek, ali odobritev izvzetja od dajatve ali znižane stopnje uvozne dajatve zaradi posebne rabe blaga.

Kadar se izpolni carinska deklaracija v zvezi z enim od carinskih postopkov iz točke (c) odstavka 1 in kadar se carinskim organom dajo kakršne koli informacije, ki jih carinska zakonodaja zahteva v zvezi s pogoji, ki urejajo dajanje blaga v ta carinski postopek, zaradi katerih se uvozna dajatev ali njen del ne pobere, je oseba, ki je dala informacije, potrebne za izpolnjevanje carinske deklaracije, in ki je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so te informacije lažne, tudi dolžnik.

1. Kadar v skladu s členom 79(1) carinski dolg nastane v zvezi z blagom, ki se sprosti v prosti promet po znižani stopnji uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, se znesek uvozne dajatve, ki je bil plačan ob sprostitvi blaga v prosti promet, odšteje od zneska uvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu.

Prvi pododstavek se uporablja, kadar carinski dolg nastane v zvezi z ostanki in odpadki, nastalimi pri uničenju takšnega blaga.

2. Kadar v skladu s členom 79(1) carinski dolg nastane v zvezi z blagom, ki je dano v začasni uvoz z delno oprostitvijo uvozne dajatve, se znesek uvozne dajatve, plačan v okviru delne oprostitve, odšteje od zneska uvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu.

1. Carinski dolg pri izvozu nastane, ko se blago, zavezano izvozni dajatvi, da v izvozni postopek ali postopek pasivnega oplemenitenja.

3. Deklarant je dolžnik. Pri posrednem zastopanju je dolžnik tudi oseba, za račun katere je carinska deklaracija izdelana.

Kadar je carinska deklaracija izpolnjena na podlagi informacij, zaradi katerih se izvozna dajatev ali njen del ne pobere, je dolžnik tudi oseba, ki je dala informacije, potrebne za izpolnjevanje deklaracije, in ki je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so takšne informacije lažne.

1. Za blago, zavezano izvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri izvozu zaradi neizpolnjevanja:

4. V primerih iz točke (b) odstavka 1 je dolžnik vsaka oseba, od katere se zahteva, da izpolnjuje pogoje, pod katerimi je bil dovoljen iznos blaga s carinskega območja Unije s popolno ali delno oprostitvijo izvozne dajatve.

1. Carinski dolg pri uvozu ali izvozu nastane, četudi zadeva blago, za katero veljajo ukrepi prepovedi ali omejitve vsakega uvoza ali izvoza.

3. Vendar se za namene kazni, ki se uporabljajo za carinske prekrške, šteje, da je carinski dolg nastal, kadar je po zakonodaji države članice uvozna ali izvozna dajatev ali obstoj carinskega dolga podlaga za določitev kazni.

Kadar je več oseb zavezanih plačilu zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza enemu carinskemu dolgu, so te solidarno odgovorne za plačilo zneska.

1. Znesek uvozne ali izvozne dajatve se določi na podlagi tistih pravil za izračun dajatve, ki so se za zadevno blago uporabila v trenutku, ko je v zvezi z njim nastal carinski dolg.

2. Kadar ni mogoče natančno določiti časa nastanka carinskega dolga, se za navedeni čas šteje trenutek, ko carinski organi ugotovijo, da je blago v položaju, v katerem je nastal carinski dolg.

Kadar pa lahko carinski organi na podlagi razpoložljivih informacij določijo, da je carinski dolg nastal pred navedeno ugotovitvijo, se šteje, da je carinski dolg nastal v trenutku, ko se lahko takšen položaj najprej določi.

1. Kadar stroški za hrambo ali običajno ravnanje v zvezi z blagom, danim v carinski postopek ali v začasno hrambo, nastanejo znotraj carinskega območja Unije, se takšni stroški ali povečanje vrednosti ne upoštevajo pri izračunu zneska uvozne dajatve, kadar deklarant predloži zadovoljivo dokazilo za te stroške.

Vendar se pri izračunu zneska uvozne dajatve upoštevajo carinska vrednost, količina, narava in poreklo neunijskega blaga, uporabljenega v operacijah.

2. Kadar se tarifna uvrstitev blaga, ki je dano v carinski postopek, spremeni zaradi običajnega ravnanja znotraj carinskega območja Unije, se za blago, dano v postopek, na zahtevo deklaranta uporabi prvotna tarifna uvrstitev.

3. Kadar carinski dolg nastane za oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja, se na zahtevo deklaranta znesek uvozne dajatve, ki ustreza takemu dolgu, določi na podlagi tarifne uvrstitve, carinske vrednosti, količine, narave in porekla blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja, v trenutku sprejema carinske deklaracije, ki se nanaša na to blago.

4. V posebnih primerih se znesek uvozne dajatve določi v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena brez zahteve deklaranta, da bi se preprečilo neupoštevanje tarifnih ukrepov iz točke (h) člena 56(2).

5. Kadar carinski dolg nastane pri oplemenitenih proizvodih, nastalih pri postopku pasivnega oplemenitenja, ali nadomestnih proizvodih iz člena 261(1), se znesek uvozne dajatve izračuna na podlagi stroškov oplemenitenja, opravljenega zunaj carinskega območja Unije.

6. Kadar carinska zakonodaja določa ugodnejšo tarifno obravnavo za blago, oprostitev ali popolno ali delno izvzetje od uvozne ali izvozne dajatve, v skladu s točkami (d) do (g) člena 56(2), členi 203, 204, 205 in 208 ali členi 259 do 262 te uredbe ali v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti ( 3 ), se takšna ugodnejša tarifna obravnava, oprostitev ali izvzetje uporablja tudi, kadar carinski dolg nastane v skladu s členom 79 ali 82 te uredbe, pod pogojem, da napaka, zaradi katere je carinski dolg nastal, ni bila storjena kot poskus goljufivega dejanja.

1. Carinski dolg nastane na kraju, kjer se vloži carinska deklaracija ali deklaracija za ponovni izvoz iz členov 77, 78 in 81.

V vseh drugih primerih je kraj nastanka carinskega dolga kraj, kjer nastanejo dogodki, ki povzročijo nastanek carinskega dolga.

Če navedenega kraja ni mogoče določiti, nastane carinski dolg na kraju, kjer carinski organi ugotovijo, da je blago v položaju, v katerem nastane carinski dolg.

2. Če je bilo blago dano v carinski postopek, ki ni zaključen, ali če začasna hramba ni bila ustrezno končana in kraja, kjer je nastal carinski dolg, na podlagi drugega ali tretjega pododstavka odstavka 1 ni mogoče določiti v določenem roku, nastane carinski dolg na kraju, kjer je bilo blago bodisi dano v zadevni postopek bodisi je bilo v okviru navedenega postopka vneseno na carinsko območje Unije ali na kraju, kjer je bilo blago v začasni hrambi.

3. Kadar lahko carinski organi na podlagi razpoložljivih informacij določijo, da je lahko carinski dolg nastal na več krajih, se šteje, da je carinski dolg nastal na kraju, kjer je najprej nastal.

4. Če carinski organ ugotovi, da je carinski dolg nastal v drugi državi članici na podlagi člena 79 ali člena 82, in je znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza temu dolgu, manjši od 10 000 EUR, se šteje, da je carinski dolg nastal v državi članici, v kateri je bilo to ugotovljeno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

1. To poglavje se uporablja za zavarovanja carinskih dolgov, ki so že nastali, in tistih, ki lahko nastanejo, razen če ni drugače določeno.

2. Kadar carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja za morebitni ali obstoječi carinski dolg, to zavarovanje pokriva znesek uvozne ali izvozne dajatve ter druge dajatve v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, kadar:

Zavarovanje, ki se ne sme uporabiti izven države članice, v kateri se zahteva, velja samo v tej državi članici in pokriva vsaj znesek uvozne ali izvozne dajatve.

3. Kadar carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja, ga zahtevajo od dolžnika ali osebe, ki lahko postane dolžnik. Lahko tudi dovolijo, da zavarovanje predloži oseba, ki ni oseba, od katere se zavarovanje zahteva.

4. Brez poseganja v člen 97 carinski organi v zvezi z določenim blagom ali določeno deklaracijo zahtevajo predložitev samo enega zavarovanja.

Zavarovanje, predloženo za določeno deklaracijo, velja za znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in za druge dajatve v zvezi z vsem blagom, ki je zajeto ali se prepusti z navedeno deklaracijo, ne glede na to, ali je navedena deklaracija pravilna ali ne.

Če zavarovanje ni bilo sproščeno, se lahko v okviru zavarovanega zneska uporabi tudi za izterjavo zneskov uvozne ali izvozne dajatve in drugih dajatev, plačljivih po kontroli, ki sledi prepustitvi navedenega blaga.

5. Na podlagi zahtevka osebe iz odstavka 3 tega člena lahko carinski organi v skladu s členom 95(1), (2) in (3) dovolijo predložitev splošnega zavarovanja za kritje zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, v zvezi z dvema ali več operacijami, deklaracijami ali carinskimi postopki.

7. Od držav, regionalnih in lokalnih oblasti ali drugih teles v pristojnosti javnega prava se ne zahteva zavarovanje v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo kot javni organi.

9. Carinski organi lahko opustijo zahtevo po predložitvi zavarovanja, kadar znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ga je treba zavarovati, ne presega statističnega praga za deklaracije, določenega v členu 3(4) Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami ( 4 ).

1. Kadar je predložitev zavarovanja obvezna, carinski organi določijo znesek takšnega zavarovanja v višini, ki je enaka natančnemu znesku uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev, kadar se navedeni znesek lahko z gotovostjo določi v trenutku zahteve po zavarovanju.

Kadar natančnega zneska ni mogoče določiti, se zavarovanje določi v višini, ki je po oceni carinskih organov enaka najvišjemu znesku uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, ali drugih dajatev, ki so nastale ali bodo lahko nastale.

2. Kadar se predloži splošno zavarovanje za znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev, katerih znesek se časovno spreminja, se znesek takšnega zavarovanja brez poseganja v člen 95 določi v višini, ki v vsakem trenutku omogoči pokritje zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev.

Kadar je predložitev zavarovanja neobvezna, carinski organi vseeno zahtevajo takšno zavarovanje, če menijo, da znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev v predpisanem roku ne bodo plačani. Navedeni organi določijo znesek zavarovanja tako, da ne presega višine, navedene v členu 90.

2. Zavarovanje v obliki gotovinskega depozita ali drugega enakovrednega plačilnega sredstva se predloži v skladu z veljavnimi določbami v državi članici, v kateri se zavarovanje zahteva.

V primeru zavarovanja v obliki gotovinskega depozita ali drugega enakovrednega plačilnega sredstva carinski organi ne plačajo obresti.

Oseba, od katere se zahteva predložitev zavarovanja, lahko izbira med oblikami zavarovanja, določenimi v členu 92(1).

Vendar lahko carinski organi zavrnejo sprejem izbrane oblike zavarovanja, kadar je nezdružljiva s pravilnim potekom zadevnega carinskega postopka.

Carinski organi lahko zahtevajo, da se izbrana oblika zavarovanja ohrani določeno obdobje.

1. Porok iz točke (b) člena 92(1) je tretja oseba s sedežem na carinskem območju Unije. Poroka odobrijo carinski organi, ki zahtevajo zavarovanje, razen kadar je porok kreditna ali finančna ustanova oziroma zavarovalna družba, akreditirana v Uniji v skladu z veljavnimi določbami Unije.

2. Porok pisno izjavi, da bo plačal zavarovani znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev.

3. Carinski organi lahko zavrnejo odobritev poroka ali predlagane vrste zavarovanja, kadar menijo, da ne zagotavlja plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev v predpisanem roku.

1. Dovoljenje iz člena 89(5) se podeli samo osebam, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

2. Kadar je treba za carinski dolg in druge dajatve, ki lahko nastanejo, predložiti splošno zavarovanje, se lahko gospodarskemu subjektu dovoli, da uporabi splošno zavarovanje z znižanim zneskom ali pridobi opustitev zavarovanja, pod pogojem, da izpolnjuje merila iz točk (b) in (c) člena 39.

3. Kadar je treba za carinski dolg in druge dajatve, ki so nastale, predložiti splošno zavarovanje, se pooblaščenemu gospodarskemu subjektu za carinsko poenostavitev na podlagi zahtevka dovoli, da uporabi splošno zavarovanje z znižanim zneskom.

4. Splošno zavarovanje z znižanim zneskom iz odstavka 3 je enakovredno predložitvi zavarovanja.

1. V primeru posebnih postopkov ali začasne hrambe lahko Komisija začasno prepove uporabo:

2. Kadar se uporabljata točka (a) ali točka (b) odstavka 1 tega člena, se lahko dovoli uporaba splošnega zavarovanja z znižanim zneskom ali opustitev zavarovanja ali uporaba splošnega zavarovanja iz člena 95, če zadevna oseba izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

Za pridobitev dovoljenja za uporabo začasno prepovedanega splošnega zavarovanja mora zadevna oseba izpolnjevati tudi pogoje iz točk (b) in (c) člena 39.

Kadar carinski organi ugotovijo, da predloženo zavarovanje ne zagotavlja plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev v predpisanem roku oziroma za zagotovitev takega plačila ni več zanesljivo ali zadostno, zahtevajo od katere koli osebe iz člena 89(3), da se odloči bodisi za predložitev dodatnega zavarovanja bodisi za nadomestitev prvotnega zavarovanja z novim zavarovanjem.

1. Carinski organi sprostijo zavarovanje, takoj ko carinski dolg ali zavezanost za plačilo drugih dajatev ugasne ali ne more več nastati.

2. Kadar carinski dolg ali zavezanost za plačilo drugih dajatev ugasne deloma ali lahko nastane samo v zvezi z delom zavarovanega zneska, se na zahtevo zadevne osebe v skladu s tem sprosti ustrezen del zavarovanja, razen če zadevni znesek ne upravičuje takega dejanja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem izboljšanju zaščite finančnih interesov Unije in držav članic, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 285(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).

Določitev zneska uvozne ali izvozne dajatve, obvestilo o carinskem dolgu in vknjižba

1. Znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve določijo carinski organi, pristojni v kraju, kjer carinski dolg nastane ali se šteje, da je nastal, v skladu s členom 87, takoj ko dobijo potrebne podatke.

2. Brez poseganja v člen 48 lahko carinski organi sprejmejo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve, ki ga določi deklarant.

3. Kadar znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve ne predstavlja celega števila, se lahko ta znesek zaokroži.

Kadar je znesek iz prvega pododstavka izražen v eurih, se lahko zaokroži navzgor ali navzdol le do najbližje cele številke.

Država članica, katere valuta ni euro, lahko smiselno uporablja določbe iz drugega pododstavka ali odstopa od navedenega pododstavka, pod pogojem, da pravila, ki se uporabljajo za zaokroženje, nimajo večjih finančnih posledic kot pravilo iz drugega pododstavka.

1. Dolžnik se obvesti o carinskem dolgu v obliki, predpisani na kraju, kjer je nastal carinski dolg ali se šteje, da je nastal, v skladu s členom 87.

2. Kadar je znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve enak znesku, vpisanemu na carinski deklaraciji, je prepustitev blaga s strani carinskih organov enakovredna obvestilu dolžniku o carinskem dolgu.

3. Kadar se odstavek 2 ne uporablja, carinski organi obvestijo dolžnika o carinskem dolgu, ko lahko določijo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve in o njem odločijo.

Vendar lahko carinski organi v primeru, ko bi obvestilo o carinskem dolgu ogrožalo potek kazenske preiskave, to obvestilo odložijo do trenutka, ko poteka kazenske preiskave ne ogroža več.

4. Pod pogojem, da je bilo plačilo zavarovano, se lahko o carinskem dolgu, ki ustreza skupnemu znesku uvozne ali izvozne dajatve v zvezi z vsem blagom, prepuščenim eni in isti osebi v obdobju, ki ga določijo carinski organi, obvesti ob koncu navedenega obdobja. Obdobje, ki ga določijo carinski organi, ne sme presegati 31 dni.

1. Po poteku treh let od dne, ko je carinski dolg nastal, se dolžnik o njem ne obvešča.

2. Kadar carinski dolg nastane kot posledica dejanja, zaradi katerega bi bil v trenutku, ko je bilo storjeno, mogoč kazenski pregon, se rok treh let, določen v odstavku 1, podaljša na najmanj pet let in največ deset let v skladu z nacionalnim pravom.

4. Kadar se na podlagi člena 116(7) ponovno vzpostavi carinski dolg, se šteje, da se tek rokov, določenih z odstavkoma 1 in 2, zadrži od dne, ko je bil v skladu s členom 121 vložen zahtevek za povračilo ali odpust dajatev, do datuma sprejetja odločitve o povračilu ali odpustu.

1. Carinski organi iz člena 101 vknjižijo v skladu z nacionalno zakonodajo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve, kot je določeno v skladu z navedenim členom.

Prvi pododstavek se ne uporablja v primerih, navedenih v drugem pododstavku člena 102(1).

2. Carinskim organom ni treba vknjižiti zneskov uvozne ali izvozne dajatve, ki na podlagi člena 103 ustrezajo carinskemu dolgu, o katerem ni več mogoče obvestiti dolžnika.

3. Države članice določijo praktične postopke vknjižbe zneskov uvozne ali izvozne dajatve. Navedeni postopki se lahko razlikujejo glede na to, ali carinski organi so ali niso prepričani, da bodo navedeni zneski glede na okoliščine, v katerih je carinski dolg nastal, plačani.

1. Kadar carinski dolg nastane zaradi sprejema carinske deklaracije blaga za carinski postopek, ki ni začasni uvoz z delno oprostitvijo uvozne dajatve, ali kakega drugega dejanja z enakim pravnim učinkom, carinski organi vknjižijo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve v štirinajstih dneh po prepustitvi blaga.

Pod pogojem, da je bilo plačilo zavarovano, pa se lahko celoten znesek uvozne ali izvozne dajatve v zvezi z vsem blagom, ki se prepusti eni in isti osebi v roku, ki ga določijo carinski organi in ne sme presegati 31 dni, zajame z eno samo vknjižbo ob koncu navedenega roka. Takšna vknjižba se opravi v štirinajstih dneh od izteka zadevnega roka.

2. Kadar se blago lahko prepusti ob upoštevanju določenih pogojev, ki urejajo bodisi določitev zneska plačljive uvozne ali izvozne dajatve bodisi njegovo pobiranje, se vknjižba opravi v štirinajstih dneh od dne, ko se določi znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve ali obveznost plačila navedene dajatve.

Kadar pa je carinski dolg povezan z začasnim ukrepom trgovinske politike v obliki dajatve, se znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve vknjiži v dveh mesecih od dne, ko se v Uradnem listu Evropske unije objavi Uredba o uvedbi dokončnega ukrepa trgovinske politike.

3. Kadar carinski dolg nastane v okoliščinah, ki niso zajete z odstavkom 1, se znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve vknjiži v štirinajstih dneh od dne, ko carinski organi lahko izračunajo zadevni znesek uvozne ali izvozne dajatve in sprejmejo odločitev.

4. Odstavek 3 se uporabi v zvezi z zneskom uvozne ali izvozne dajatve, ki se terja ali ostane za izterjavo, kadar znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve ni bil vknjižen v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ali kadar je bil določen in vknjižen v višini, ki je nižja od plačljivega zneska.

5. Roki za vknjižbo, določeni z odstavki 1, 2 in 3, se ne uporabljajo v nepredvidljivih okoliščinah ali v primerih višje sile.

6. Vknjižba se lahko v primeru iz drugega pododstavka člena 102(3) odloži do trenutka, ko obvestilo o carinskem dolgu ne ogroža več poteka kazenske preiskave.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ►C2 da se določi primere iz točke (d) drugega pododstavka člena 102(1), ◄ v katerih so carinski organi izvzeti od obveščanja o carinskem dolgu.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, da bi zagotovila vzajemno pomoč med carinskimi organi v primeru nastanka carinskega dolga.

1. Zneske uvoznih ali izvoznih dajatev, ki ustrezajo carinskemu dolgu, o katerem je bilo dano obvestilo v skladu s členom 102, plača dolžnik v roku, ki ga predpišejo carinski organi.

Brez poseganja v člen 45(2) navedeni rok ni daljši od desetih dni po obvestilu dolžniku o carinskem dolgu. Pri združevanju vknjižb pod pogoji, določenimi z drugim pododstavkom člena 105(1), se določi tako, da dolžniku ne omogoči daljšega roka plačila kot v primeru odobritve odloga plačila v skladu s členom 110.

Carinski organi lahko podaljšajo navedeni rok na podlagi zahtevka dolžnika, kadar se znesek plačljivih uvoznih ali izvoznih dajatev določi med kontrolo po prepustitvi blaga, kakor je navedeno v členu 48. Brez poseganja v člen 112(1) takšna podaljšanja niso daljša od časa, ki ga potrebuje dolžnik, da z ustreznimi ukrepi izpolni svojo obveznost.

2. Če je dolžnik upravičen do katere od olajšav pri plačilu, ki so določene v členih 110 do 112, se plačilo opravi v roku ali rokih, določenih za navedene olajšave.

3. Rok plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, se zadrži v vseh naslednjih primerih:

1. Plačilo se opravi v gotovini ali s kakim drugim sredstvom s podobnim učinkom poravnave obveznosti, vključno s prilagoditvijo kreditnega salda, v skladu z nacionalno zakonodajo.

3. Dolžnik lahko v vsakem primeru plača delni ali celotni znesek uvozne ali izvozne dajatve, ne da bi počakal na iztek roka, ki mu je bil odobren za plačilo.

Carinski organi na podlagi zahtevka zadevne osebe in ob predložitvi zavarovanja odobrijo odlog plačila plačljive dajatve na naslednji način:

2. Kadar se plačilo odloži v skladu s točko (a) člena 110, teče rok odloga od dne, ki sledi dnevu, ko je bil dolžnik obveščen o carinskem dolgu.

3. Kadar se plačilo odloži v skladu s točko (b) člena 110, teče rok odloga od dne, ki sledi dnevu izteka združevanja vknjižb. Zmanjša se za število dni, ki ustreza polovičnemu številu dni, zajetih v obdobju združevanja.

4. Kadar se plačilo odloži v skladu s točko (c) člena 110, teče rok odloga od dne, ki sledi izteku obdobja, določenega za prepustitev zadevnega blaga. Zmanjša se za število dni, ki ustreza polovičnemu številu dni, zajetih v zadevnem obdobju.

5. Kadar je število dni iz odstavkov 3 in 4 neparno, ustreza število dni, ki se na podlagi navedenih odstavkov odšteje od 30-dnevnega roka, polovici naslednjega najnižjega sodega števila.

6. Kadar so roki iz odstavkov 3 in 4 določeni v tednih, lahko države članice določijo, da se znesek uvozne ali izvozne dajatve, za katerega velja odlog plačila, plača najkasneje v petek četrtega tedna, ki sledi zadevnemu tednu.

Če so ti roki določeni v mesecih, lahko države članice določijo, da se znesek uvozne ali izvozne dajatve, za katerega velja odlog plačila, plača najpozneje šestnajsti dan v mesecu, ki sledi zadevnemu mesecu.

1. Carinski organi lahko dolžniku poleg odloga plačila odobrijo še druge plačilne olajšave, pod pogojem, da predloži zavarovanje.

2. Kadar se olajšave odobrijo na podlagi odstavka 1, se znesku uvozne ali izvozne dajatve pripišejo kreditne obresti.

Za državo članico, katere valuta je euro, je kreditna obrestna mera enaka obrestni meri, objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki jo je Evropska centralna banka uporabljala za svoje operacije glavnega refinanciranja prvi dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečani za eno odstotno točko.

Za državo članico, katere valuta ni euro, je kreditna obrestna mera enaka stopnji, ki jo je prvi dan zadevnega meseca uporabljala nacionalna centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, povečani za eno odstotno točko, ali v primeru države članice, za katero stopnja nacionalne centralne banke ni na voljo, najbolj enakovredni stopnji, ki se je uporabljala na denarnem trgu države članice prvi dan v zadevnem mesecu, povečani za eno odstotno točko.

3. Carinski organi lahko opustijo zahtevo po zavarovanju oziroma zaračunavanje kreditnih obresti, kadar se na podlagi dokumentirane ocene stanja dolžnika ugotovi, da bi mu takšno zaračunavanje povzročilo resne ekonomske ali socialne težave.

4. Carinski organi opustijo zaračunavanje kreditnih obresti, kadar je znesek posamezne izterjave nižji od 10 EUR.

Kadar se znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve ne plača v predpisanem roku, carinski organi zagotovijo plačilo navedenega zneska z vsemi sredstvi, ki jih omogoča zakonodaja zadevne države članice.

1. Zamudne obresti na znesek uvozne ali izvozne dajatve se zaračunavajo od dne izteka predpisanega roka do dne plačila.

Za državo članico, katere valuta je euro, je obrestna mera zamudnih obresti enaka obrestni meri, objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki jo je Evropska centralna banka uporabljala za svoje operacije glavnega refinanciranja prvi dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečani za dve odstotni točki.

Za državo članico, katere valuta ni euro, je obrestna mera zamudnih obresti enaka stopnji, ki jo je prvi dan zadevnega meseca uporabljala nacionalna centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, povečani za dve odstotni točki, ali v primeru države članice, za katero stopnja nacionalne centralne banke ni na voljo, najbolj enakovredni stopnji, ki se je uporabljala na denarnem trgu države članice prvi dan v zadevnem mesecu, povečani za dve odstotni točki.

2. Kadar carinski dolg nastane na podlagi člena 79 ali 82 ali kadar obvestilo o carinskem dolgu izhaja iz kontrole po prepustitvi blaga, se zamudne obresti zaračunavajo poleg zneska uvozne ali izvozne dajatve od dne nastanka carinskega dolga do dne obvestila o tem dolgu.

3. Carinski organi lahko opustijo zaračunavanje zamudnih obresti, kadar se na podlagi dokumentirane ocene stanja dolžnika ugotovi, da bi mu takšno zaračunavanje povzročilo resne ekonomske ali socialne težave.

4. Carinski organi opustijo zaračunavanje zamudnih obresti, kadar je znesek posamezne izterjave nižji od 10 EUR.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pravila za zadržanje roka plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu iz člena 108(3), in obdobje zadržanja.

1. Pod pogoji, ki jih določa ta oddelek, se zneski uvozne ali izvozne dajatve povrnejo ali odpustijo zaradi:

Znesek uvozne ali izvozne dajatve se povrne, kadar je bil navedeni znesek plačan in se ustrezna carinska deklaracija izreče za neveljavno v skladu s členom 174.

2. Carinski organi povrnejo ali odpustijo znesek uvozne ali izvozne dajatve iz odstavka 1, kadar je znesek 10 EUR ali več, razen kadar zadevna oseba zaprosi za povračilo ali odpust nižjega zneska.

3. Kadar carinski organi menijo, da je treba povračilo ali odpust odobriti na podlagi člena 119 ali 120, zadevna država članica predloži zadevo v odločitev Komisiji v naslednjih primerih:

4. Kadar carinski organi sami ugotovijo v rokih, navedenih v členu 121(1), da je treba znesek uvozne ali izvozne dajatve povrniti ali odpustiti na podlagi člena 117,119 ali 120, ga ob upoštevanju pravil o pristojnosti za odločanje povrnejo ali odpustijo po uradni dolžnosti.

5. Povračilo ali odpust se ne odobri, kadar je položaj, ki je privedel do obvestila o carinskem dolgu, posledica dolžnikovega goljufivega ravnanja.

Obresti pa se plačajo, kadar se odločba o odobritvi povračila ne izvrši v treh mesecih od dne sprejetja navedene odločbe, razen če za neupoštevanje roka niso odgovorni carinski organi.

V takšnih primerih se obresti plačajo od dne izteka trimesečnega obdobja do dne povračila. Obrestna mera se določi v skladu s členom 112.

7. Kadar carinski organi pomotoma odobrijo povračilo ali odpust, se prvotni carinski dolg ponovno vzpostavi, kolikor ne zastara v skladu s členom 103.

V takih primerih ►C2 se povrnejo vse obresti, plačane v skladu z drugim pododstavkom odstavka 6. ◄

1. Znesek uvozne ali izvozne dajatve se vrne ali odpusti, kolikor znesek, ki ustreza carinskemu dolgu, o katerem je bilo dano prvotno obvestilo, presega plačljivi znesek ali dolžnik o carinskem dolgu ►C2 ni bil obveščen v skladu s točko (c) ali (d) drugega pododstavka člena 102(1). ◄

2. Kadar zahtevek za povračilo ali odpust temelji na obstoju znižane ali nične stopnje uvozne dajatve na blago v okviru tarifne kvote, tarifnega plafona ali drugih ugodnih tarifnih ukrepov v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet, se povračilo ali odpust odobri, pod pogojem, da je ob vložitvi zahtevka s spremno dokumentacijo izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:

1. Znesek uvozne dajatve se vrne ali odpusti, če obvestilo o carinskem dolgu zadeva blago, ki ga je uvoznik zavrnil, ker je bilo ob prepustitvi pomanjkljivo ali ni izpolnjevalo pogojev pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo.

Šteje se, da pomanjkljivo blago vključuje blago, poškodovano pred prepustitvijo.

2. Ne glede na odstavek 3 se povračilo ali odpust odobri pod pogojem, da se blago ni uporabilo ali se je uporabilo toliko, kolikor je potrebno za ugotovitev, da je pomanjkljivo ali da ne izpolnjuje pogodbenih pogojev, in pod pogojem, da se iznese s carinskega območja Unije.

4. Namesto, da se blago na podlagi zahtevka zadevne osebe iznese s carinskega območja Unije, carinski organi odobrijo, da se da v postopek aktivnega oplemenitenja, vključno za uničenje, ali v postopek zunanjega tranzita, postopek carinskega skladiščenja ali v postopek proste cone.

1. Razen v primerih, navedenih v drugem pododstavku člena 116(1) in členih 117, 118 in 120, se znesek uvozne ali izvozne dajatve povrne ali odpusti, kadar je bil znesek, ki ustreza carinskemu dolgu, o katerem je bilo dano prvotno obvestilo, zaradi napake pristojnih organov nižji od plačljivega zneska in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2. Kadar pogoji iz člena 117(2) niso izpolnjeni, se povračilo ali odpust odobri, če se znižana ali nična stopnja dajatve ni uporabila zaradi napake carinskih organov, deklaracija za sprostitev v prosti promet pa je vsebovala vse navedbe in ji je bila priložena vsa potrebna dokumentacija za uporabo znižane ali nične stopnje dajatve.

3. Kadar je preferencialni status blaga odobren na podlagi upravnega sodelovanja z organi države ali ozemlja zunaj carinskega območja Unije, se šteje izdaja potrdila navedenih organov, če se izkaže, da je nepravilno, za napako, za katero ni bilo razumno pričakovati, da bi se ugotovila v smislu točke (a) odstavka 1.

Izdaja nepravilnega potrdila pa se ne šteje za napako, kadar potrdilo temelji na nepravilno predstavljenih podatkih, ki jih predloži izvoznik, razen kadar je očitno, da je organ, ki je potrdilo izdal, vedel ali bi moral vedeti, da blago ne izpolnjuje pogojev, določenih za upravičenost do preferencialne obravnave.

Šteje se, da je dolžnik ravnal v dobri veri, če lahko dokaže, da si je v času zadevnih trgovinskih operacij ustrezno prizadeval zagotoviti, da bi se izpolnili pogoji za preferencialno obravnavo.

Dolžnik se ne more sklicevati na dobro vero, če je Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo z navedbo, da obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi preferencialnih ureditev s strani upravičene države ali ozemlja.

1. V drugih primerih, ki niso tisti iz drugega pododstavka člena 116(1) in členov 117, 118 in 119, se znesek uvozne ali izvozne dajatve povrne ali odpusti v interesu pravičnosti, kadar carinski dolg nastane v posebnih okoliščinah, v katerih dolžniku ni mogoče pripisati goljufivega ravnanja ali očitne malomarnosti.

2. Šteje se, da posebne okoliščine iz odstavka 1 obstajajo, če je iz okoliščin primera razvidno, da je dolžnik v izjemnem položaju v primerjavi z drugimi subjekti, ki opravljajo enako dejavnost, in v primeru odsotnosti teh okoliščin ne bi utrpel poslabšanja položaja zaradi pobranega zneska uvozne ali izvozne dajatve.

1. Zahtevki za povračilo ali odpust v skladu s členom 116 se predložijo carinskim uradom v naslednjih rokih:

Rok, določen v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se podaljša, kadar vložnik predloži dokazilo, da so mu nepredvidljive okoliščine ali višja sila preprečile v predpisanem roku predložiti zahtevek.

2. Če carinski organi na podlagi zatrjevanih razlogov ne morejo odobriti povračila ali odpusta zneska uvozne ali izvozne dajatve, morajo preučiti utemeljenost zahtevka za povračilo ali odpust ob upoštevanju drugih razlogov za povračilo ali odpust iz člena 116.

3. Kadar se na podlagi člena 44 vloži pritožba zoper obvestilo o carinskem dolgu, se od dne vložitve pritožbe tek roka, določenega v prvem pododstavku odstavka 1, zadrži za čas trajanja pritožbenega postopka.

4. Kadar carinski organ odobri povračilo ali odpust v skladu s členoma 119 in 120, zadevna država članica o tem obvesti Komisijo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila, v skladu s katerimi sprejme odločitev iz člena 116(3), in sicer zlasti o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 285(2).

Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).

1. Brez poseganja v veljavne predpise v zvezi z neizterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, v primeru sodno ugotovljene plačilne nesposobnosti dolžnika carinski dolg pri uvozu ali izvozu ugasne:

2. V primerih iz točke (e) odstavka 1 se za namene kazni, ki se uporabljajo za carinske prekrške, vseeno šteje, da carinski dolg ni ugasnil, kadar je po zakonodaji države članice uvozna ali izvozna dajatev ali obstoj carinskega dolga podlaga za določitev kazni.

3. Kadar v skladu s točko (g) odstavka 1 ugasne carinski dolg za blago, sproščeno v prosti promet brez plačila dajatve ali z znižano stopnjo uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, se šteje, da so vsi odpadki in ostanki, ki nastanejo pri njegovem uničenju, neunijsko blago.

4. Veljavne določbe, ki se nanašajo na standardne stopnje za nepovratno izgubo zaradi same narave blaga, se uporabljajo, kadar zadevna oseba ne dokaže, da realna izguba presega izgubo, izračunano z uporabo standardne stopnje za zadevno blago.

5. Kadar obveznost plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, velja za več oseb in se odpust odobri, ugasne carinski dolg samo za osebo ali osebe, ki ji (jim) je bil odpust odobren.

6. V primeru iz točke (k) odstavka 1 carinski dolg ne ugasne za osebo ali osebe, ki je storila oziroma so storile poskus goljufivega dejanja.

7. Kadar je carinski dolg nastal na podlagi člena 79, ta ugasne za osebo, katere ravnanje ni bilo poskus goljufivega dejanja in ki je prispevala k boju proti goljufijam.

Kadar carinski dolg ugasne na podlagi točke (h) člena 124(1), lahko države članice uresničujejo pravico do izreka kazni zaradi kršenja carinske zakonodaje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi seznam napak brez pomembnega vpliva na pravilno izvajanje zadevnega carinskega postopka in se dopolni točko (i) točke (h) člena 124(1).

1. Za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, se vloži vstopna skupna deklaracija.

3. Vstopna skupna deklaracije se vloži v določenem roku pri carinskem uradu prvega vstopa, preden je blago vneseno na carinsko območje Unije.

Carinski organi lahko dovolijo, da se vstopna skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, pod pogojem, da ta urad potrebne navedbe takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu prvega vstopa.

Ne glede na obveznosti prevoznika lahko vstopno skupno deklaracijo namesto njega vloži ena od naslednjih oseb:

5. Vstopna skupna deklaracija vsebuje navedbe, potrebne za analizo tveganja za varnostne in varstvene namene.

6. V posebnih primerih, kadar od oseb iz odstavka 4 ni mogoče pridobiti vseh navedb iz odstavka 5, se predložitev teh navedb lahko zahteva od drugih oseb, ki razpolagajo z njimi in imajo ustrezne pravice za njihovo predložitev.

7. Carinski organi lahko sprejmejo, da se vstopna skupna deklaracija vloži z uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov, če taki sistemi vsebujejo navedbe, potrebne za tako deklaracijo, in so te navedbe na voljo v določenem roku, preden se blago vnese na carinsko območje Unije.

8. Carinski organi lahko namesto vložitve vstopne skupne deklaracije sprejmejo vložitev obvestila in dostop do navedb iz vstopne skupne deklaracije v računalniškem sistemu gospodarskega subjekta.

Carinski urad iz člena 127(3) v določenem roku zagotovi izvedbo analize tveganja, zlasti za varnostne in varstvene namene, na osnovi vstopne skupne deklaracije iz člena 127(1) ali navedb iz člena 127(5) in sprejme potrebne ukrepe na podlagi rezultatov te analize tveganja.

1. Deklarantu se na podlagi zahtevka lahko po vložitvi deklaracije dovoli spremeniti eno ali več navedb v vstopni skupni deklaraciji.

2. Kadar blago, za katero je bila vložena vstopna skupna deklaracija, ni vneseno na carinsko območje Unije, carinski organi izrečejo to deklaracijo za neveljavno v obeh naslednjih primerih:

1. Carinski urad iz člena 127(3) lahko opusti zahtevo po vložitvi vstopne skupne deklaracije za blago, za katero se pred iztekom roka za vložitev navedene deklaracije vloži carinska deklaracija. V tem primeru carinska deklaracija vsebuje najmanj navedbe, potrebne za vstopno skupno deklaracijo. Dokler se carinska deklaracija ne sprejme v skladu s členom 172, ima status vstopne skupne deklaracije.

2. Carinski urad iz člena 127(3) lahko opusti zahtevo po vložitvi vstopne skupne deklaracije za blago, za katero se pred iztekom roka za vložitev navedene deklaracije vloži deklaracija za začasno hrambo. V tem primeru carinska deklaracija vsebuje najmanj navedbe, potrebne za vstopno skupno deklaracijo. Dokler prijavljeno blago ni v skladu s členom 139 predloženo carini, ima deklaracija za začasno hrambo status vstopne skupne deklaracije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

1. Upravljavec morskega plovila ali zrakoplova, ki vstopa na carinsko območje Unije, obvesti carinski urad prvega vstopa o prihodu tega prevoznega sredstva takoj po njegovem prihodu.

Kadar so jim informacije o prihodu morskega plovila ali zrakoplova na voljo, lahko carinski organi opustijo zahtevo po obvestilu iz prvega pododstavka.

2. Carinski organi lahko sprejmejo, da se za obveščanje o prihodu prevoznih sredstev uporabljajo pristaniški ali letališki sistemi oziroma druge razpoložljive metode sporočanja informacij.

1. Blago, vneseno na carinsko območje Unije, je od trenutka vstopa pod carinskim nadzorom in je lahko predmet carinskih kontrol. Po potrebi zanj veljajo take prepovedi in omejitve, ki so upravičene med drugim iz razlogov javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva okolja, varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti in varstva industrijske ali poslovne lastnine, vključno s kontrolami predhodnih sestavin za prepovedane droge, blaga, ki krši nekatere pravice intelektualne lastnine, in gotovine, kakor tudi za izvajanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov in ukrepov trgovinske politike.

Blago ostane pod takim nadzorom tako dolgo, kot je potrebno za določitev njegovega carinskega statusa, in se brez dovoljenja carinskih organov ne sme odstraniti izpod tega nadzora.

Brez poseganja v člen 254 unijsko blago ni predmet carinskega nadzora, potem ko se ugotovi njegov carinski status.

Neunijsko blago ostane pod carinskim nadzorom, dokler se njegov carinski status ne spremeni ali se blago ne iznese s carinskega območja Unije ali uniči.

2. Imetnik blaga pod carinskim nadzorom lahko z dovoljenjem carinskih organov kadar koli pregleda blago ali vzame vzorce, predvsem z namenom, da določi njegovo tarifno uvrstitev, carinsko vrednost ali carinski status.

1. Oseba, ki vnese blago na carinsko območje Unije, ga po poti, ki jo določijo carinski organi, in v skladu z njihovimi morebitnimi navodili nemudoma prepelje do carinskega urada, ki ga določijo carinski organi, ali na kateri koli drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo navedeni organi, ali v prosto cono.

2. Blago, vneseno v prosto cono, se v navedeno prosto cono vnese neposredno bodisi po morju bodisi po zraku ali, če se vnese po kopnem, brez prehajanja nekega drugega dela carinskega območja Unije, če gre za prosto cono, ki je tik ob kopenski meji med državo članico in tretjo državo.

3. Vsaka oseba, ki prevzame odgovornost za prevoz blaga po njegovem vnosu na carinsko območje Unije, postane odgovorna za izpolnitev obveznosti iz odstavkov 1 in 2.

4. Blago, ki je lahko, čeprav je še zunaj carinskega območja Unije, predmet carinske kontrole carinskega organa države članice na podlagi sporazuma, sklenjenega z zadevno državo ali ozemljem zunaj carinskega območja Unije, se obravnava enako kot blago, vneseno na carinsko območje Unije.

5. Odstavka 1 in 2 ne izključujeta uporabe posebnih pravil v zvezi z blagom, ki se prevaža znotraj obmejnih območij oziroma po cevovodih in žicah, ter v zvezi z gospodarsko nepomembnim prometom, kot so pisma, razglednice in tiskovine ter njim enakovredna sredstva v elektronski obliki na drugih medijih ali blago, ki ga prenašajo potniki, pod pogojem, da zaradi tega ni ogrožena možnost carinskega nadzora in carinske kontrole.

6. Odstavek 1 se ne uporablja za prevozna sredstva in za blago, ki se na njih prevaža, ki le prehajajo teritorialne vode ali zračni prostor carinskega območja Unije, ne da bi se na tem območju ustavila.

Členi 127 do 130 in 133, člen 135(1) ter členi 137, 139 do 141 in 144 do 149 se ne uporabljajo za neunijsko blago in blago iz člena 155, ki začasno zapusti carinsko območje Unije, medtem ko se po morju ali zraku giblje med dvema krajema na tem območju, pod pogojem, da prevoz poteka neposredno in brez postanka zunaj carinskega območja Unije:

1. Kadar obveznosti iz člena 135(1) zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile ni mogoče izpolniti, oseba, ki jo ta obveznost zavezuje, ali kaka druga oseba, ki deluje za račun navedene osebe, o nastalem položaju nemudoma obvesti carinske organe. Kadar nepredvidljive okoliščine ali višja sila ne povzroči popolne izgube blaga, so carinski organi obveščeni tudi o natančni lokaciji blaga.

2. Kadar je plovilo ali zrakoplov iz člena 135(6) zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile prisiljen pristati ali se začasno zadrževati na carinskem območju Unije in ni mogoče izpolniti obveznosti iz člena 135(1), oseba, ki je plovilo ali zrakoplov pripeljala na carinsko območje Unije, ali kaka druga oseba, ki deluje za račun navedene osebe, o nastalem položaju nemudoma obvesti carinske organe.

3. Carinski organi določijo, katere ukrepe je treba sprejeti, da se omogoči carinski nadzor nad blagom iz odstavka 1 ali nad plovilom ali zrakoplovom in kakršnim koli blagom na krovu plovila ali v zrakoplovu v okoliščinah iz odstavka 2 ter da se, kadar je to primerno, zagotovi poznejši prevoz blaga do carinskega urada ali drugega kraja, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi.

1. Blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, se carini predloži takoj ob prihodu v namembni carinski urad ali na drug kraj, ki so ga carinski organi določili ali odobrili, ali v prosto cono ena od naslednjih oseb:

2. Blago, ki se vnese na carinsko območje Unije po morju ali zraku in ki ostane na krovu istega prevoznega sredstva, se carini predloži samo v pristanišču ali na letališču, kjer je bilo raztovorjeno ali pretovorjeno. Vendar se blago, vneseno na carinsko območje Unije, ki se med svojim prevozom raztovori in nazaj natovori na isto prevozno sredstvo z namenom, da se omogoči raztovarjanje ali natovarjanje drugega blaga, ne predloži carini v tem pristanišču ali na tem letališču.

3. Ne glede na obveznosti osebe, opisane v odstavku 1, lahko blago namesto nje predloži ena od naslednjih oseb:

4. Oseba, ki blago predloži, se sklicuje na vstopno skupno deklaracijo, ali v primerih iz člena 130 na carinsko deklaracijo ali deklaracijo za začasno hrambo, vloženo za blago, razen kadar se obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije opusti.

5. Kadar se carini predloži neunijsko blago, ki ni zajeto z vstopno skupno deklaracijo, ena od oseb iz člena 127(4) brez poseganja v člen 127(6) nemudoma vloži takšno deklaracijo oziroma namesto nje vloži carinsko deklaracijo ali deklaracijo za začasno hrambo, razen kadar se obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije opusti.

6. Odstavek 1 ne izključuje uporabe posebnih pravil v zvezi z blagom, ki se prevaža znotraj obmejnih območij oziroma po cevovodih in žicah, ter v zvezi z gospodarsko nepomembnim prometom, kot so pisma, razglednice in tiskovine ter njim enakovredna sredstva v elektronski obliki na drugih medijih ali blago, ki ga prenašajo potniki, pod pogojem, da zaradi tega ni ogrožena možnost carinskega nadzora in carinske kontrole.

7. Blago, predloženo carini, se brez dovoljenja carinskih organov ne sme odstraniti s kraja predložitve.

1. Blago se s prevoznega sredstva, na katerem se nahaja, raztovori ali pretovori le z dovoljenjem carinskih organov, na krajih, ki jih določijo ali odobrijo navedeni organi.

Takšno dovoljenje pa ni potrebno, če je treba blago zaradi neposredne nevarnosti v celoti ali delno takoj raztovoriti. V takem primeru so carinski organi o tem nemudoma obveščeni.

2. Carinski organi lahko kadar koli zahtevajo raztovarjanje ali razpakiranje blaga, da ga pregledajo, vzamejo vzorce ali pregledajo prevozno sredstvo, ki blago prevaža.

1. Člen 135(2) do (6) ter členi 139, 140 in 144 do 149 se ne uporabljajo, kadar se na carinsko območje Unije vnese blago, ki je že v postopku tranzita.

2. Členi 140 in 144 do 149 se uporabljajo za neunijsko blago, ki se giblje v postopku tranzita, takoj ko je takšno blago predloženo namembnemu carinskemu uradu na carinskem območju Unije v skladu s pravili, ki urejajo postopek tranzita.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za odobritev krajev iz člena 139(1).

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi s predložitvijo blaga carini iz člen 139.

1. Za neunijsko blago, ki je predloženo carini, se vloži deklaracija za začasno hrambo, ki vsebuje vse navedbe, potrebne za uporabo določb, ki urejajo začasno hrambo.

2. Dokumentacija v zvezi z blagom v začasni hrambi se predloži carinskim organom, kadar tako zahteva zakonodaja Unije ali kadar je to potrebno zaradi carinskih kontrol.

►C2 3. Deklaracijo za začasno hrambo vloži ena od oseb iz člena 139(1) ali (3) ◄ najpozneje ob predložitvi blaga carini.

4. Razen kadar se obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije opusti, deklaracija za začasno hrambo vsebuje sklic na vsakršno vstopno skupno deklaracijo, ki je bila vložena za blago, predloženo carini, razen če je bilo to blago že v začasni hrambi ali dano v carinski postopek in še ni zapustilo carinskega območja Unije.

5. Carinski organi lahko sprejmejo deklaracijo za začasno hrambo tudi v eni od naslednjih oblik:

6. Carinski organi lahko sprejmejo, da se deklaracija za začasno hrambo vloži z uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov, če vsebuje navedbe, potrebne za tako deklaracijo, in so te navedbe na voljo v skladu z odstavkom 3.

9. Deklaracija za začasno hrambo se ne zahteva, če je carinski status blaga kot unijsko blago določen v skladu s členi od 153 do 156 najpozneje ob njegovi predložitvi carini.

10. Carinski organi deklaracijo za začasno hrambo hranijo ali jim je na voljo zaradi preverjanja, ali je zadevno blago kasneje dano v carinski postopek ali ponovno izvoženo v skladu s členom 149.

11. Kadar se neunijsko blago, ki se giblje v postopku tranzita, predloži namembnemu carinskemu uradu na carinskem območju Unije, se za namene odstavkov 1 do 10 navedbe za zadevno tranzitno operacijo štejejo za deklaracijo za začasno hrambo, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve za ta namen. Vendar pa lahko imetnik blaga vloži deklaracijo za začasno hrambo po koncu postopka tranzita.

1. Deklarantu se na podlagi zahtevka lahko dovoli, da po vložitvi deklaracije spremeni eno ali več navedb v deklaraciji za začasno hrambo. Carinska deklaracija se zaradi spremembe ne more uporabiti za drugo blago kot tisto, ki ga je prvotno zajela.

2. Kadar blago, za katero je bila vložena deklaracija za začasno hrambo, ni predloženo carini, carinski organi izrečejo to deklaracijo za naveljavno v obeh naslednjih primerih:

1. Blago v začasni hrambi se hrani samo v prostorih za začasno hrambo v skladu s členom 148, v upravičenih primerih pa tudi na drugih krajih, ki jih določijo ali odobrijo carinski organi.

2. Brez poseganja v člen 134(2) se z blagom v začasni hrambi lahko ravna samo na način, katerega namen je ohranitev blaga v nespremenjenem stanju, brez spreminjanja njegovega videza ali tehničnih lastnosti.

3. Imetnik dovoljenja iz člena 148 ali oseba, ki blago hrani v primerih, ko se blago hrani na drugih krajih, ki so jih določili ali odobrili carinski organi, je odgovoren:

4. Kadar iz kakršnega koli razloga blaga ni mogoče hraniti v prostorih za začasno hrambo, carinski organi nemudoma ukrenejo vse potrebno za ureditev položaja blaga v skladu s členi 197, 198 in 199.

1. Za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga je potrebno dovoljenje carinskih organov. Takšno dovoljenje ni potrebno, kadar je upravljavec prostorov za začasno hrambo sam carinski organ.

Pogoji, pod katerimi se dovoli upravljanje prostorov za začasno hrambo, so določeni v dovoljenju.

2. Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli le osebam, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

Kadar se predloži splošno zavarovanje, se izpolnjevanje zahtev, ki izhajajo iz tega zavarovanja, spremlja z ustrezno revizijo.

3. Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli samo tedaj, kadar lahko carinski organi opravljajo carinski nadzor, ne da bi morali uvesti upravne ukrepe, ki so nesorazmerni z zadevnimi gospodarskimi potrebami.

4. Imetnik dovoljenja vodi ustrezne evidence v obliki, ki jo potrdijo carinski organi.

Evidence vsebujejo informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad upravljanjem prostorov za začasno hrambo, zlasti glede identifikacije shranjenega blaga, njegovega carinskega statusa in gibanja.

Šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje obveznost iz prvega in drugega pododstavka, če so njegove evidence ustrezne za namene upravljanja prostorov za začasno hrambo.

5. Carinski organi lahko imetniku dovoljenja odobrijo gibanje blaga v začasni hrambi med različnimi prostori za začasno hrambo, pod pogojem, da takšno gibanje ne poveča nevarnosti goljufij, in sicer:

6. Carinski organi lahko, kadar obstaja gospodarska potreba po tem in kadar to ne bo imelo negativnih posledic za carinski nadzor, dovoli hrambo unijskega blaga v prostorih za začasno hrambo. To blago se ne šteje za blago v začasni hrambi.

Neunijsko blago, ki je v začasni hrambi, se v 90 dneh da v carinski postopek ali pa se ponovno izvozi.

Razen kadar ni drugače določeno, deklarant prosto izbere carinski postopek, v katerega se da blago, pod pogoji zadevnega postopka, ne glede na naravo ali količino blaga, državo porekla blaga, državo odpreme ali namembno državo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da določi:

SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU, DAJANJU BLAGA V CARINSKI POSTOPEK, PREVERJANJU, SPROSTITVI IN PREPUSTITVI BLAGA

1. Za vse blago na carinskem območju Unije se domneva, da ima carinski status unijskega blaga, razen če se ugotovi, da nima carinskega statusa unijskega blaga.

2. V posebnih primerih, kadar se domneva iz odstavka 1 ne uporablja, je treba carinski status unijskega blaga dokazati.

3. V posebnih primerih blago, ki je v celoti pridobljeno na carinskem območju Unije, nima carinskega statusa unijskega blaga, če je pridobljeno iz blaga, ki je v začasni hrambi ali dano v postopek zunanjega tranzita, postopek hrambe, postopek začasnega uvoza ali postopek aktivnega oplemenitenja.

1. V primerih iz točk (b) do (f) člena 227(2) blago ohrani carinski status unijskega blaga samo, če je navedeni status dodeljen pod posebnimi pogoji in na način, določen v carinski zakonodaji.

2. V posebnih primerih se lahko unijsko blago giblje, ne da bi bilo predmet carinskega postopka, od ene do druge točke na carinskem območju Unije in začasno zunaj tega območja, ne da bi spremenilo svoj carinski status.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za predložitev in preverjanje dokazila o carinskem statusu unijskega blaga.

1. Za vse blago, ki bo dano v carinski postopek, razen v postopek proste cone, se vloži carinska deklaracija, ki ustreza posameznemu postopku.

►C2 2. V posebnih primerih, razen tistih iz člena 6(3), ◄ je mogoče za vložitev carinske deklaracije uporabiti druga sredstva, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

3. Unijsko blago, prijavljeno za izvoz, notranji tranzit Unije ali pasivno oplemenitenje, je pod carinskim nadzorom od trenutka sprejema deklaracije iz odstavka 1 do trenutka, ko se iznese s carinskega območja Unije, se odstopi državi, uniči ali se carinska deklaracija izreče za neveljavno.

1. Razen kadar ni z zakonodajo Unije drugače določeno, države članice določijo lokacijo in pristojnost raznih carinskih uradov na svojem ozemlju.

2. Države članice zagotovijo, da so uradne ure teh uradov razumne in primerne ter upoštevajo naravo prometa in blaga ter carinske postopke, v katere bo blago dano, tako da mednarodni promet ni ne oviran ne moten.

3. Pristojni carinski urad za dajanje blaga v carinski postopek je carinski urad, pristojen v kraju, kjer je blago predloženo carini, razen če ni določeno drugače.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi primere, v katerih je mogoče za vložitev carinske deklaracije uporabiti druga sredstva, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov v skladu s členom 158(2).

Standardne carinske deklaracije vsebujejo vse navedbe, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno.

1. Spremne listine, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno, so v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v trenutku vložitve carinske deklaracije.

2. Spremne listine se predložijo carinskim organom, kadar tako zahteva zakonodaja Unije ali kadar je to potrebno zaradi carinskih kontrol.

3. V posebnih primerih lahko spremne listine sestavijo gospodarski subjekti, če imajo ustrezno dovoljenje carinskih organov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila za podelitev dovoljenja iz člena 163(3).

1. Carinski organi lahko dopustijo, da se blago da v carinski postopek na podlagi poenostavljene deklaracije, v kateri se lahko izpusti nekatere navedbe iz člena 162 ali spremne listine iz člena 163.

2. Za redno uporabo poenostavljene deklaracije iz odstavka 1 je potrebno ustrezno dovoljenje carinskih organov.

1. V primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 ali vpisa v evidence deklaranta v skladu s členom 182 deklarant v določenem roku pri pristojnem carinskem uradu vloži dopolnilno deklaracijo, ki vsebuje navedbe, potrebne za zadevni carinski postopek.

V primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 so potrebne spremne listine v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v določenem roku.

3. Carinski organi lahko opustijo zahtevo po vložitvi dopolnilne deklaracije, kadar so podani naslednji pogoji:

4. Šteje se, da poenostavljena deklaracija iz člena 166 ali vpis v evidence deklaranta v skladu s členom 182 in dopolnilna deklaracija sestavljata enoten, nedeljiv instrument, ki začne učinkovati z dnem sprejema poenostavljene deklaracije v skladu s členom 172 oziroma z dnem vpisa blaga v evidence deklaranta.

5. Kraj, kjer se vloži dopolnilna deklaracija, se za namene iz člena 87 šteje kot kraj vložitve carinske deklaracije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da določi:

1. Brez poseganja v člen 167(1) lahko carinsko deklaracijo vloži vsaka oseba, ki lahko navede vse informacije, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno. Ta oseba mora biti tudi sposobna predložiti ali naložiti predložitev zadevnega blaga carini.

Kadar pa s sprejemom carinske deklaracije nastanejo posebne obveznosti za določeno osebo, deklaracijo vloži ta oseba ali njen zastopnik.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 naslednjim deklarantom ni treba imeti sedeža na carinskem območju Unije:

Carinska deklaracija se lahko vloži pred pričakovano predložitvijo blaga carini. Če blago v 30 dneh po vložitvi carinske deklaracije ni predloženo, se šteje, da carinska deklaracija ni bila vložena.

1. Carinski organi nemudoma sprejmejo carinske deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja, pod pogojem, da je bilo blago, na katerega se nanašajo, predloženo carini.

2. Dan, ko carinski organi sprejmejo carinsko deklaracijo, je dan, ki se upošteva za uporabo določb o carinskem postopku, za katerega je blago prijavljeno, in za vse druge uvozne in izvozne formalnosti, razen če ni določeno drugače.

1. Deklarantu se na podlagi zahtevka dovoli, da spremeni eno ali več navedb v carinski deklaraciji, potem ko carinski organi to deklaracijo že sprejmejo. Carinska deklaracija se zaradi spremembe ne more uporabiti za drugo blago kot za tisto, ki ga je prvotno zajela.

2. Takšna sprememba se ne dovoli, kadar se pred vložitvijo zahtevka zanjo zgodi kar koli od naslednjega:

3. Na podlagi zahtevka deklaranta se v treh letih po sprejemu carinske deklaracije lahko dovoli spremembo carinske deklaracije po prepustitvi blaga, da deklarant lahko izpolni svoje obveznosti v zvezi z dajanjem blaga v zadevni carinski postopek.

1. Carinski organi na podlagi zahtevka deklaranta izrečejo že sprejeto carinsko deklaracijo za neveljavno v obeh naslednjih primerih:

Kadar pa carinski organi obvestijo deklaranta, da nameravajo pregledati blago, se zahtevek za izrek neveljavnosti carinske deklaracije sprejme šele po opravljenem pregledu.

2. Carinska deklaracija se ne izreče za neveljavno po prepustitvi blaga, razen če je določeno drugače.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi, v katerih primerih se izreče carinska deklaracija za neveljavno po prepustitvi blaga, kot je navedeno v členu 174(2).

Poenostavitev izdelave carinske deklaracije za blago, ki spada pod različne tarifne podštevilke

1. Kadar pošiljko sestavlja blago, ki spada pod različne tarifne podštevilke, in bi izdelava carinske deklaracije za vsako posamezno navedeno blago v skladu z njegovo tarifno podštevilko pomenila delo in stroške, nesorazmerne z uvozno ali izvozno dajatvijo, ki se zaračunavata za blago, se lahko carinski organi na podlagi zahtevka deklaranta strinjajo, da se uvozna ali izvozna dajatev zaračunata za celotno pošiljko na podlagi tarifne podštevilke blaga, ki je predmet najvišje stopnje uvozne ali izvozne dajatve.

2. Carinski organi zavrnejo uporabo poenostavitve iz odstavka 1 za blago, za katero veljajo prepovedi ali omejitve ali je zavezano trošarini, če je za uporabo ukrepa potrebna pravilna uvrstitev.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za določitev tarifne podštevilke za uporabo člena 177(1).

1. Carinski organi lahko osebi na podlagi zahtevka dovolijo, da na carinskem uradu, pristojnem v kraju, kjer ima ta oseba sedež, vloži carinsko deklaracijo za blago, ki se predloži carini v drugem carinskem uradu.

Zahtevo po dovoljenju iz prvega pododstavka se lahko opusti, kadar se carinska deklaracija vloži ter blago predloži carinskim uradom pod pristojnostjo enega carinskega organa.

2. Zahtevek za dovoljenje iz odstavka 1 vloži pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve.

4. Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija, in carinski urad, pri katerem se predloži blago, izmenjata informacije, ki so potrebne za preverjanje carinske deklaracije in za prepustitev blaga.

5. Carinski urad, pri katerem se predloži blago, brez poseganja v lastne kontrole v zvezi z blagom, ki se vnese na carinsko območje Unije ali z njega iznese, opravi carinsko kontrolo iz točke (c) odstavka 3 in carinskemu uradu, pri katerem se vloži carinska deklaracija, sporoči rezultate teh kontrol.

6. Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija, prepusti blago v skladu s členoma 194 in 195, pri čemer upošteva:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za podelitev dovoljenja iz prvega pododstavka člena 179(1).

1. Carinski organi lahko osebi na podlagi zahtevka dovolijo, da vloži carinsko deklaracijo, vključno s poenostavljeno deklaracijo, v obliki vpisa v evidence deklaranta, če so navedbe iz te deklaracije na voljo carinskim organom v elektronskem sistemu deklaranta v trenutku, ko je vložena carinska deklaracija v obliki vpisa v evidence deklaranta.

2. Carinska deklaracija se šteje za sprejeto v trenutku, ko se blago vpiše v evidence.

3. Na zahtevo lahko carinski organi opustijo obveznost predložitve blaga. V tem primeru se šteje, da se blago prepusti v trenutku vpisa v evidence deklaranta.

Vendar lahko nadzorni carinski urad v posebnih primerih zahteva predložitev blaga.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za podelitev dovoljenja iz člena 182(1).

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila o vpisu v evidence deklaranta iz člena 182, vključno z ustreznimi carinskimi formalnostmi in kontrolami.

1. Na zahtevo lahko carinski organi gospodarskemu subjektu dovolijo, da izvaja določene carinske formalnosti, ki jih načeloma izvajajo carinski organi, da določi znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve in da izvaja določene kontrole pod carinskim nadzorom.

2. Zahtevek za dovoljenje iz odstavka 1 vloži pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi s carinskimi formalnostmi in kontrolami, ki jih izvaja imetnik dovoljenja v skladu s členom 185(1).

Carinski organi lahko zaradi preverjanja točnosti navedb, vsebovanih v carinski deklaraciji, ki je bila sprejeta:

1. Prevoz blaga do kraja pregleda blaga in odvzema vzorcev ter manipulacijo, potrebno zaradi takšnega pregleda ali odvzema vzorcev, opravi deklarant ali se opravita na njegovo odgovornost. Nastale stroške nosi deklarant.

2. Deklarant ali njegov zastopnik ima pravico prisostvovati pregledu blaga in odvzemu vzorcev. Kadar imajo carinski organi utemeljen razlog za takšno ravnanje, lahko zahtevajo, da deklarant ali njegov zastopnik prisostvuje pregledu blaga ali odvzemu vzorcev ali da jim deklarant zagotovi pomoč, ki je potrebna za lažje izvajanje takšnega pregleda ali odvzema vzorcev.

3. Pod pogojem, da se vzorci odvzamejo v skladu z veljavnimi določbami, carinskim organom ni treba plačati nobenega nadomestila v zvezi s tem, vendar nosijo stroške svoje analize ali pregleda.

1. Kadar se pregleda samo del blaga, ki je zajeto s carinsko deklaracijo, ali se odvzamejo vzorci, se šteje, da rezultati delnega pregleda ali analize ali pregleda vzorcev veljajo za vse blago, ki je zajeto z isto deklaracijo.

Vendar lahko deklarant zahteva dodatni pregled ali vzorčenje blaga, če meni, da rezultati delnega pregleda ali analize ali pregleda odvzetih vzorcev niso veljavni za preostalo prijavljeno blago. Zahtevi se ugodi, pod pogojem, da blago še ni prepuščeno ali, če je že prepuščeno, da deklarant dokaže, da se ni v ničemer spremenilo.

2. Kadar carinska deklaracija zajema blago, ki spada v dve ali več postavk, se za namene odstavka 1 šteje, da navedbe za blago, ki spada v posamezno postavko, tvorijo ločeno deklaracijo.

1. Rezultati preverjanja carinske deklaracije so podlaga za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, v katerega je dano blago.

2. Kadar se carinska deklaracija ne preveri, se odstavek 1 uporabi na podlagi navedb v navedeni deklaraciji.

3. Rezultati preverjanja carinskih organov imajo enako dokazno moč na celotnem carinskem območju Unije.

1. Carinski organi ali, kadar je to primerno, gospodarski subjekti, ki so jih carinski organi za to pooblastili, sprejmejo potrebne ukrepe za identifikacijo blaga, kadar se identifikacija zahteva zaradi izpolnjevanja pravil, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno.

Navedeni ukrepi za identifikacijo imajo enak pravni učinek na celotnem carinskem območju Unije.

2. Sredstva za identifikacijo, pritrjena na blago, embalažo ali prevozno sredstvo, odstranijo ali uničijo samo carinski organi ali gospodarski subjekti, kadar jih carinski organi za to pooblastijo, razen kadar sta zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile njihova odstranitev ali uničenje nujna za zaščito blaga ali prevoznega sredstva.

Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe v zvezi s preverjanjem carinske deklaracije, pregledom in vzorčenjem blaga ter rezultati preverjanja.

1. Kadar so pogoji za dajanje blaga v zadevni postopek izpolnjeni ter v kolikor so bile upoštevane vse morebitne omejitve in za blago ne velja nobena prepoved, carinski organi prepustijo blago, takoj ko preverijo navedbe v carinski deklaraciji ali jih sprejmejo brez preverjanja.

Prvi pododstavek se prav tako uporabi, kadar se preverjanje, kakor je navedeno v členu 188, ne more zaključiti v razumnem roku in navzočnost blaga za preverjanje ni več potrebna.

Kadar carinska deklaracija zajema blago, ki spada v dve ali več postavk, se za namene prvega pododstavka šteje, da navedbe za blago, ki spada v posamezno postavko, tvorijo ločeno carinsko deklaracijo.

Prepustitev, pogojena s plačilom zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, ali s predložitvijo zavarovanja

1. Kadar zaradi dajanja blaga v carinski postopek nastane carinski dolg, je prepustitev blaga pogojena s plačilom zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, ali s predložitvijo zavarovanja za kritje navedenega dolga.

Brez poseganja v tretji pododstavek pa se prvi pododstavek ne uporablja za začasni uvoz z delno oprostitvijo uvozne dajatve.

Kadar carinski organi na podlagi določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno, zahtevajo predložitev zavarovanja, se navedeno blago prepusti v zadevni carinski postopek šele po predložitvi zavarovanja.

2. V posebnih primerih prepustitev blaga ni pogojena s predložitvijo zavarovanja glede blaga, ki je predmet zahtevka za črpanje v okviru tarifne kvote.

3. Kadar se uporabi poenostavitev iz členov 166, 182 in 185 ter je predloženo splošno zavarovanje, prepustitev blaga ni pogojena s tem, da carinski organi spremljajo zavarovanje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi primere iz člena 195(2).

Kadar imajo carinski organi utemeljen razlog za takšno ravnanje, lahko zahtevajo, da se blago, ki je bilo predloženo carini, uniči in imetnika blaga o tem ustrezno obvestijo. Stroške uničenja nosi imetnik blaga.

1. V naslednjih primerih carinski organi izvedejo vse potrebne ukrepe, vključno z odvzemom in prodajo ali uničenjem, za ureditev položaja blaga:

2. Neunijsko blago, ki se odstopi državi, zaseže ali odvzame, se šteje kot blago, dano v postopek carinskega skladiščenja. Vpiše se v evidenco upravljavca carinskega skladišča, če ga hranijo carinski organi, pa v njihovo.

Kadar za blago, ki se uniči, odstopi državi, zaseže ali odvzame, že obstaja carinska deklaracija, se v evidenco vključi sklic na carinsko deklaracijo. Carinski organi izrečejo to carinsko deklaracijo za neveljavno.

Neunijsko blago ali blago v postopku posebne rabe lahko s predhodnim dovoljenjem carinskih organov imetnik postopka ali, kadar je to ustrezno, imetnik blaga odstopi državi.

1. Neunijsko blago, namenjeno na trg Unije ali za zasebno uporabo ali porabo znotraj carinskega območja Unije, se da v postopek sprostitve v prosti promet.

3. S sprostitvijo v prosti promet dobi neunijsko blago carinski status unijskega blaga.

1. Kadar se v prosti promet sprostijo oplemeniteni proizvodi iz postopka aktivnega oplemenitenja in se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 86(3), se uporabijo tisti ukrepi trgovinske politike, ki se uporabljajo za sprostitev blaga, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, v prosti promet.

3. Kadar se v prosti promet sprostijo oplemeniteni proizvodi iz postopka aktivnega oplemenitenja in se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 85(1), se ukrepi trgovinske politike, ki se uporabljajo za to blago, uporabijo samo tedaj, ko je blago, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, predmet takšnih ukrepov.

4. Kadar zakonodaja Unije določa ukrepe trgovinske politike za sprostitev v prosti promet, se taki ukrepi ne uporabljajo za oplemenitene proizvode, sproščene v prosti promet po pasivnem oplemenitenju, kadar:

1. Neunijsko blago, ki je bilo prvotno izvoženo kot unijsko blago s carinskega območja Unije ter je bilo na navedeno območje vrnjeno v obdobju treh let in prijavljeno za sprostitev v prosti promet, je lahko na podlagi zahtevka zadevne osebe oproščeno plačila uvozne dajatve.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar vrnjeno blago predstavlja samo del blaga, ki je bilo pred tem izvoženo s carinskega območja Unije.

2. Triletno obdobje iz odstavka 1 se lahko v primeru posebnih okoliščin podaljša.

3. Če je bilo vrnjeno blago pred izvozom s carinskega območja Unije zaradi določene posebne rabe sproščeno v prosti promet z znižano stopnjo uvozne dajatve ali dajatev prosto, se oprostitev iz odstavka 1 odobri, če se blago sprosti v prosti promet za enako posebno rabo.

Če posebna raba, zaradi katere se zadevno blago sprosti v prosti promet, ni več enaka, se od zneska uvozne dajatve za to blago odštejejo vsi zneski, pobrani ob prvi sprostitvi v prosti promet. Če slednji zneski presegajo znesek, obračunan za sprostitev vrnjenega blaga v prosti promet, se povračila ne odobrijo.

4. Kadar unijsko blago v skladu s členom 154 izgubi svoj carinski status unijskega blaga in se naknadno sprosti v prosti promet, se uporabljajo odstavki 1, 2 in 3.

5. Oprostitev uvozne dajatve se odobri samo za blago, ki se vrne v enakem stanju, kot je bilo izvoženo.

6. Oprostitev uvozne dajatve se utemelji z informacijami, ki dokazujejo, da so pogoji za oprostitev izpolnjeni.

Blago, upravičeno do ugodnosti ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko

Oprostitev uvozne dajatve iz člena 203 se ne odobri za blago, ki je bilo upravičeno do ugodnosti ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko, v zvezi z njegovim izvozom s carinskega območja Unije, razen kadar je v posebnih primerih določeno drugače.

1. Člen 203 se uporablja za oplemenitene proizvode, ki so se po postopku aktivnega oplemenitenja prvotno ponovno izvozili s carinskega območja Unije.

2. Na podlagi zahtevka deklaranta in pod pogojem, da deklarant predloži potrebne informacije, se znesek uvozne dajatve za blago iz odstavka 1 določi v skladu s členom 86(3). Dan sprejema deklaracije za ponovni izvoz se šteje za dan sprostitve v prosti promet.

3. Oprostitev uvozne dajatve iz člena 203, se ne odobri za oplemenitene proizvode, izvožene v skladu s točko (c) člena 223(2), razen če se zagotovi, da nobeno blago ne bo dano v postopek aktivnega oplemenitenja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za predložitev informacij iz člena 203(6).

1. Brez poseganja v člen 60(1) so naslednji proizvodi ob sprostitvi v prosti promet oproščeni plačila uvozne dajatve:

2. Oprostitev plačila uvozne dajatve iz odstavka 1 se utemelji z dokazili, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni.

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za predložitev dokazil iz člena 208(2).

Pogoji, pod katerimi se dovoli uporaba enega ali več postopkov iz prvega pododstavka ali upravljanje skladišč, so določeni v dovoljenju.

2. Carinski organi podelijo dovoljenje z učinkom za nazaj, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Carinski organi lahko dovoljenje z učinkom za nazaj podelijo tudi tedaj, ko blago, ki je bilo dano v carinski postopek, v času sprejema zahtevka za takšno dovoljenje ni več na voljo.

3. Razen kadar ni drugače določeno, se dovoljenje iz odstavka 1 podeli samo osebam, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

4. Razen kadar ni drugače določeno in poleg odstavka 3, se dovoljenje iz odstavka 1 podeli samo ob izpolnjevanju vseh naslednjih pogojev:

5. Šteje se, da bistveni interesi proizvajalcev Unije niso utrpeli negativnih posledic v skladu s točko (b) odstavka 4, razen če obstaja dokaz o nasprotnem ali če se gospodarski pogoji štejejo za izpolnjene.

6. Kadar obstaja dokaz, da bodo bistveni interesi proizvajalcev Unije verjetno utrpeli negativne posledice, se izvede preverjanje gospodarskih pogojev na ravni Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za preverjanje gospodarskih pogojev iz člena 211(6).

1. Razen pri postopku tranzita ali če ni določeno drugače, mora imetnik dovoljenja, imetnik postopka in vse osebe, ki opravljajo neko dejavnost v zvezi s hrambo, obdelavo ali predelavo blaga ter prodajo ali nakupom blaga v prostih conah, voditi ustrezne evidence v obliki, ki jo potrdijo carinski organi.

Evidence vsebujejo informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad zadevnim postopkom, zlasti glede identifikacije blaga, danega v navedeni postopek, njegovega carinskega statusa in gibanja.

2. Šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje obveznost iz odstavka 1, če so njegove evidence ustrezne za namene zadevnega posebnega postopka.

1. V drugih primerih, ki niso postopek tranzita, in brez poseganja v člen 254 je posebni postopek zaključen, ko se blago, dano v postopek, ali oplemeniteni proizvodi dajo v naknadni carinski postopek, ko se to blago ali proizvodi iznesejo s carinskega območja Unije, so uničeni, ne da bi ostali odpadki, ali se v skladu s členom 199 odstopijo državi.

2. Carinski organi zaključijo postopek tranzita, ko lahko na podlagi primerjave podatkov, ki jih ima carinski urad odhoda, in podatkov, ki jih ima carinski namembni urad, ugotovijo, da se je postopek pravilno končal.

3. Carinski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da uredijo položaj blaga, katerega postopek ni bil zaključen po predpisanih pogojih.

4. Zaključek postopka se izvede v določenem roku, razen če ni določeno drugače.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi rok iz člena 215(4).

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za zaključek posebnega postopka iz člena 215.

Pravice in obveznosti imetnika postopka za blago, ki je bilo dano v posebni postopek, ki ni tranzit, se lahko v celoti ali deloma prenesejo na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje za zadevni postopek.

V posebnih primerih se lahko blago, dano v posebni postopek, ki ni tranzit, ali v prosto cono, giblje med različnimi kraji na carinskem območju Unije.

Blago, ki je dano v carinsko skladiščenje, v postopek oplemenitenja ali v prosto cono, je lahko predmet običajnega ravnanja, katerega namen je blago ohraniti, izboljšati njegov videz ali tržno kakovost ali ga pripraviti za distribucijo ali nadaljnjo prodajo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284:

1. Enakovredno blago obsega unijsko blago, ki se hrani, uporablja ali predela namesto blaga, ki je dano v posebni postopek.

Pri postopku pasivnega oplemenitenja enakovredno blago obsega neunijsko blago, ki se predela namesto unijskega blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja.

Če ni drugače določeno, ima enakovredno blago enako osemmestno oznako kombinirane nomenklature, enako tržno kakovost in enake tehnične lastnosti kot blago, ki ga zamenjuje.

2. Pod pogojem, da je zagotovljen pravilen potek postopka, zlasti glede carinskega nadzora, carinski organi na zahtevo odobrijo:

Šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje pogoj o zagotavljanju pravilnega izvajanja postopka, če je dejavnost v zvezi z uporabo enakovrednega blaga za zadevni postopek upoštevana pri dovoljenju iz točke (a) člena 38(2).

4. V primeru iz točke (c) odstavka 2 in kadar bi bili oplemeniteni proizvodi zavezani izvozni dajatvi, če se ne bi izvozili v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, imetnik dovoljenja priskrbi zavarovanje za zagotovitev plačila izvozne dajatve, če neunijsko blago ne bi bilo uvoženo v roku iz člena 257(3).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo enakovrednega blaga, odobrenega v skladu s členom 223(2).

1. V okviru postopka zunanjega tranzita se neunijsko blago lahko giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:

1. V okviru postopka notranjega tranzita in pod pogoji iz odstavka 2 se unijsko blago lahko giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije in prehaja preko države ali ozemlja zunaj navedenega carinskega območja, ne da bi pri tem spremenilo svoj carinski status.

Kadar se blago giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije v skladu s Konvencijo TIR, Konvencijo ATA/Istanbulsko konvencijo, po obrazcu 302 ali po poštnem sistemu, se carinsko območje Unije za namene takšnega prevoza šteje za enotno ozemlje.

1. Kadar se carinski organi države članice odločijo, da bodo osebo izključili iz operacij TIR na podlagi člena 38 Konvencije TIR, ta odločba velja na celotnem carinskem območju Unije, zato zvezkov TIR, ki jih je vložila ta oseba, ne sprejme noben carinski urad.

2. Država članica o svoji odločbi iz odstavka 1 in datumu začetka njene uporabe obvesti druge države članice in Komisijo.

Carinski organi lahko na podlagi zahtevka osebi, ki je navedena kot 'pooblaščeni prejemnik', dovolijo prejeti blago, ki se je gibalo v skladu s Konvencijo TIR, na za to pooblaščenem mestu, tako da se postopek zaključi v skladu s točko (d) člena 1 Konvencije TIR.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija ob upoštevanju potreb Unije z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo točk (b) do (f) člena 226(3) in točk (b) do (f) člena 227(2) na carinskem območju Unije.

Obveznosti imetnika postopka tranzita Unije ter prevoznika in prejemnika blaga, ki se giblje v okviru postopka tranzita Unije

2. Obveznost imetnika postopka je izpolnjena in postopek tranzita se konča, ko so blago, ki je dano v postopek, in zahtevane informacije na razpolago namembnemu carinskemu uradu v skladu z določbami carinske zakonodaje.

3. Prevoznik ali prejemnik blaga, ki ob sprejemu blaga ve, da se giblje v okviru postopka tranzita Unije, je tudi odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku in v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev identifikacije blaga.

4. Carinski organi lahko na zahtevo odobrijo naslednje poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v postopek tranzita Unije ali zaključkom navedenega postopka:

Blago, ki v okviru postopka zunanjega tranzita Unije prehaja območje države ali ozemlja zunaj carinskega območja Unije

1. Postopek zunanjega tranzita Unije se uporablja za blago, ki prehaja državo ali ozemlje zunaj carinskega območja Unije, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

2. V primeru iz točke (b) odstavka 1 se izvajanje postopka zunanjega tranzita Unije prekine, ko je blago zunaj carinskega območja Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za podelitev dovoljenj iz člena 233(4).

1. V okviru postopka hrambe se neunijsko blago lahko hrani na carinskem območju Unije, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:

2. Unijsko blago je lahko dano v postopek carinskega skladiščenja ali v prosto cono v skladu z zakonodajo Unije, ki ureja posamezna področja, ali da bi bilo upravičeno do ugodnosti na podlagi odločitve o odobritvi povračila ali odpusta uvozne dajatve.

3. Carinski organi lahko, kadar obstaja gospodarska potreba po tem in kadar to ne bo imelo negativnih posledic za carinski nadzor, dovoli hrambo unijskega blaga v skladišču za carinsko skladiščenje. To blago se ne šteje kot blago v postopku carinskega skladiščenja.

2. Carinski organi lahko v izjemnih okoliščinah določijo rok, do katerega mora biti postopek hrambe zaključen, zlasti ko lahko vrsta in narava blaga v primeru dolgoročne hrambe ogrožata zdravje ljudi, živali ali rastlin ali ogrožata okolje.

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za dajanje unijskega blaga v postopek carinskega skladiščenja ali v prosto cono v skladu s členom 237(2).

1. V okviru postopka carinskega skladiščenja je neunijsko blago mogoče hraniti v prostorih ali na drugih lokacijah, ki jih carinski organi odobrijo za ta postopek in so pod carinskim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: carinska skladišča).

2. Carinska skladišča lahko uporabijo vse osebe za carinsko skladiščenje blaga (v nadaljnjem besedilu: javno carinsko skladišče) ali imetnik dovoljenja za carinsko skladiščenje za hrambo blaga (v nadaljnjem besedilu: zasebno carinsko skladišče).

3. Blago, dano v postopek carinskega skladiščenja, se lahko začasno iznese iz carinskega skladišča. Tak iznos predhodno dovolijo carinski organi, razen v primeru višje sile.

1. Kadar obstaja gospodarska potreba in ne bo negativnih posledic za carinski nadzor, lahko carinski organi dovolijo, da se oplemenitenje blaga v postopku aktivnega oplemenitenja ali postopku posebne rabe izvede v carinskem skladišču, v skladu s pogoji, ki jih določajo navedeni postopki.

2. Za blago iz odstavka 1 se ne šteje, da je v postopku carinskega skladiščenja.

2. Kadar se dovoljenje nanaša na javno carinsko skladišče, lahko to z odstopanjem od odstavka 1 določi, da se obveznosti iz točk (a) ali (b) odstavka 1 naložijo izključno imetniku postopka.

3. Imetnik postopka je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti, ki nastanejo z dajanjem blaga v postopek carinskega skladiščenja.

1. Države članice lahko dele carinskega območja Unije določijo za proste cone.

Država članica za vsako prosto cono določi območje, ki ga zajema, in opredeli vstopne in izstopne točke.

2. Države članice Komisiji sporočijo informacije o svojih delujočih prostih conah.

Meja ter vstopne in izstopne točke z območja proste cone so predmet carinskega nadzora.

4. Osebe, blago in prevozna sredstva, ki vstopajo v proste cone ali jih zapuščajo, so lahko predmet carinske kontrole.

1. Za postavitev kakršnih koli objektov v prosti coni je potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov.

2. Ob upoštevanju carinske zakonodaje je v prosti coni dovoljena katera koli industrijska, trgovinska ali storitvena dejavnost. O izvajanju teh dejavnosti je treba carinske organe obvestiti vnaprej.

3. Carinski organi lahko opravljanje dejavnosti iz odstavka 2 prepovejo ali omejijo zaradi narave zadevnega blaga, zaradi zahtev carinskega nadzora ali zaradi zahtev varnosti in varstva.

4. Carinski organi lahko prepovejo izvajanje dejavnosti v prosti coni osebam, ki ne dajo potrebnega zagotovila o spoštovanju carinskih določb.

1. Blago, vneseno v prosto cono, se predloži carini in zanj se opravijo predpisane carinske formalnosti, kadar:

2. Blaga, ki je v prosto cono vneseno v drugih okoliščinah, kot so tiste iz odstavka 1, se ne predloži carini.

3. Brez poseganja v člen 246 se šteje, da je blago, vneseno v prosto cono, dano v postopek proste cone:

1. Unijsko blago se lahko v prosto cono vnese, se v prosti coni hrani, giblje, uporablja, predela ali porabi. V takih primerih se ne šteje, da je blago v postopku proste cone.

2. Na zahtevek zadevne osebe carinski organi določijo carinski status unijskega blaga za naslednje blago:

1. Neunijsko blago se lahko, dokler je na območju proste cone, sprosti v prosti promet ali da v postopek aktivnega oplemenitenja, začasnega uvoza ali posebne rabe, pod pogoji, določenimi za te postopke.

2. Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za dobave ali hrambo blaga za oskrbo, in kadar zadevni postopek tako določa, odstavek 1 ne izključuje uporabe ali porabe blaga, katerega sprostitev v prosti promet ali začasen uvoz nima za posledico uporabe uvozne dajatve ali ukrepov skupne kmetijske ali trgovinske politike.

V primeru take uporabe ali porabe se ne zahteva carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet ali za začasni uvoz.

Takšna deklaracija pa se zahteva, če za takšno blago velja tarifna kvota ali plafon.

1. Brez poseganja v zakonodajo na drugih področjih se lahko blago v prosti coni izvozi ali ponovno izvozi s carinskega območja Unije ali vnese na drug del carinskega območja Unije.

2. Členi 134 do 149 se uporabljajo za blago, ki se iz proste cone iznese na druge dele carinskega območja Unije.

Kadar je blago izneseno iz proste cone na drug del carinskega območja Unije ali dano v carinski postopek, se šteje za neunijsko blago, razen če se ne dokaže njegovega carinskega statusa kot unijskega blaga.

Vendar se za potrebe uporabe izvozne dajatve in izvoznih dovoljenj ali izvoznih kontrolnih ukrepov, predpisanih v okviru skupne kmetijske ali trgovinske politike, takšno blago šteje za unijsko blago, razen če se ne ugotovi, da nima carinskega statusa unijskega blaga.

1. V okviru postopka začasnega uvoza je neunijsko blago, namenjeno za ponovni izvoz, lahko predmet določene rabe na carinskem območju Unije s popolno ali delno oprostitvijo uvozne dajatve in ne da bi zanj veljalo naslednje:

2. Postopek začasnega uvoza se lahko uporabi le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Carinski organi določijo rok, do katerega mora biti blago, dano v postopek začasnega uvoza, ponovno izvoženo ali dano v nadaljnji carinski postopek. Tak rok je dovolj dolg, da se doseže cilj dovoljene uporabe.

2. Razen kadar je drugače določeno, je najdaljši rok, v katerem blago lahko ostane v postopku začasnega uvoza zaradi istega namena in na odgovornost istega imetnika dovoljenja, tudi če se je postopek zaključil z dajanjem blaga v drug posebni postopek in nato ponovno v postopek začasnega uvoza, 24 mesecev.

3. Kadar se v izjemnih okoliščinah dovoljena uporaba ne more izvesti v roku iz odstavkov 1 in 2, lahko carinski organi odobrijo podaljšanje tega roka za razumno obdobje na podlagi utemeljenega zahtevka imetnika dovoljenja.

4. Skupno obdobje, v katerem lahko blago ostane v postopku začasnega uvoza, ni daljše od deset let, razen ob nepredvidljivih dogodkih.

Znesek uvozne dajatve v primeru začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvozne dajatve

1. Znesek uvozne dajatve za blago, dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvozne dajatve, znaša 3 % zneska uvozne dajatve, ki bi jo bilo za navedeno blago treba plačati, če bi bilo sproščeno v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza.

Navedeni znesek se plača za vsak mesec ali del meseca, v katerem je bilo blago dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvozne dajatve.

2. Znesek uvozne dajatve ne sme presegati zneska, ki bi se plačal, če bi se zadevno blago sprostilo v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza.

►C2 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ◄ da se določi:

1. V okviru postopka posebne rabe se lahko blago zaradi njegove določene rabe sprosti v prosti promet z izvzetjem od dajatve ali po znižani stopnji dajatve.

2. Kadar je blago na takšni proizvodni stopnji, da se ekonomično lahko doseže le predpisano posebno rabo, lahko carinski organi v dovoljenju določijo pogoje, pod katerimi se šteje, da se blago uporablja za namene, določene za uporabo izvzetja od dajatve ali znižane stopnje dajatve.

3. Kadar je blago primerno za večkratno uporabo in se carinskim organom zaradi preprečevanja zlorab to zdi ustrezno, se carinski nadzor nadaljuje še največ dve leti po dnevu njihove prve uporabe za namene, določene za uporabo izvzetja od dajatve ali znižane stopnje dajatve.

4. Carinski nadzor v postopku posebne rabe se konča v vseh naslednjih primerih:

5. Če se zahteva stopnja donosa, se za postopek posebne rabe uporablja člen 255.

6. Odpadki in ostanki, nastali v postopku obdelave ali predelave blaga v skladu s predpisano posebno rabo, ter izgube zaradi naravnega kala se štejejo za blago, dano v predpisano posebno rabo.

7. Odpadki in ostanki, nastali pri uničenju blaga, danega v postopek posebne rabe, se štejejo, kot da so dani v postopek carinskega skladiščenja.

Carinski organi določijo bodisi stopnjo donosa ali povprečno stopnjo donosa za oplemenitenje, po potrebi pa tudi način določanja takšne stopnje, razen kjer je stopnja donosa določena z zakonodajo Unije, ki ureja posamezna področja.

Stopnja donosa ali povprečna stopnja donosa se določi na podlagi dejanskih okoliščin, v katerih se oplemenitenje izvaja ali se bo izvajalo. Ta stopnja se po potrebi lahko prilagodi v skladu s členom 28.

1. Brez poseganja v člen 223 se neunijsko blago v okviru postopka aktivnega oplemenitenja lahko uporabi na carinskem območju Unije v eni ali več operacijah oplemenitenja, ne da bi za takšno blago veljale:

2. Postopek aktivnega oplemenitenja se brez poseganja v uporabo proizvodnih pripomočkov lahko uporabi v primerih, ko ne gre za popravilo in uničenje, samo kadar se blago, dano v postopek, lahko identificira v oplemenitenih proizvodih.

V primeru iz člena 223 se postopek lahko uporabi, kadar se lahko preveri skladnost s predpisanimi pogoji glede enakovrednega blaga.

3. Postopek aktivnega oplemenitenja se lahko poleg primerov iz odstavkov 1 in 2 uporablja tudi za naslednje blago:

1. Carinski organi določijo rok, v katerem je treba postopek aktivnega oplemenitenja v skladu s členom 215 zaključiti.

Rok teče od dne, ko je neunijsko blago dano v postopek, pri čemer se upošteva čas, ki je potreben za izvedbo oplemenitenja in za zaključek postopka.

2. Carinski organi lahko odobrijo podaljšanje roka iz odstavka 1 za razumno obdobje na podlagi utemeljenega zahtevka imetnika dovoljenja.

Dovoljenje lahko določa, da se rok, ki začne teči sredi meseca, trimesečja ali polletja, izteče zadnji dan naslednjega meseca oziroma trimesečja ali polletja.

3. V primeru predhodnega izvoza v skladu s točko (c) člena 223(2) se v dovoljenju določi rok, v katerem se neunijsko blago prijavi za postopek aktivnega oplemenitenja, pri čemer se upošteva čas, potreben za nabavo in prevoz na carinsko območje Unije.

Rok iz prvega pododstavka se določi v mesecih in ne presega šestih mesecev. Teči začne od dne sprejema izvozne deklaracije za oplemenitene proizvode, pridobljene iz ustreznega enakovrednega blaga.

4. Na zahtevo imetnika dovoljenja se lahko rok šestih mesecev iz odstavka 3 podaljša tudi po njegovem izteku, če celotno obdobje ne presega dvanajstih mesecev.

Carinski organi lahko na podlagi zahtevka dovolijo, da se del blaga ali vse blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ali oplemeniteni proizvodi začasno ponovno izvozijo zaradi nadaljnjega oplemenitenja zunaj carinskega območja Unije v skladu s pogoji, določenimi za postopek pasivnega oplemenitenja.

1. V okviru postopka pasivnega oplemenitenja se unijsko blago lahko začasno izvozi s carinskega območja Unije, da se izvedejo operacije oplemenitenja blaga. Oplemeniteni proizvodi, pridobljeni iz navedenega blaga, se lahko na podlagi zahtevka imetnika dovoljenja ali katere koli osebe s sedežem na carinskem območju Unije, v kolikor ima ta oseba soglasje imetnika dovoljenja in so izpolnjeni pogoji iz dovoljenja, sprostijo v prosti promet s popolno ali delno oprostitvijo uvozne dajatve.

3. Carinski organi določijo rok, v katerem mora biti začasno izvoženo blago ponovno uvoženo na carinsko območje Unije v obliki oplemenitenih proizvodov in sproščeno v prosti promet, da je lahko upravičeno do popolne ali delne oprostitve uvozne dajatve. Odobrijo lahko podaljšanje tega roka za razumno obdobje, če imetnik dovoljenja predloži utemeljen zahtevek.

1. Kadar se carinski organi prepričajo, da je bilo blago popravljeno brezplačno bodisi zaradi pogodbene ali zakonske obveznosti, ki izhaja iz zavarovanja, bodisi zaradi tovarniške napake ali napake v materialu, je upravičeno do popolne oprostitve uvozne dajatve.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, kadar se tovarniška napaka oziroma napaka v materialu opazi že ob prvi sprostitvi zadevnega blaga v prosti promet.

1. V okviru sistema standardne zamenjave lahko uvoženi proizvod (nadomestni proizvod) v skladu z odstavki 2 do 5 nadomesti oplemeniteni proizvod.

2. Carinski organi na podlagi zahtevka dovolijo uporabo sistema standardne zamenjave, kadar oplemenitenje zajema popravilo pomanjkljivega unijskega blaga, ki ni predmet ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko, ali posebnih dogovorov, ki se uporabljajo za določeno blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov.

3. Nadomestni proizvod ima enako osemmestno oznako kombinirane nomenklature, enako tržno kakovost in enake tehnične lastnosti, kot bi jih imelo pomanjkljivo blago, če bi bilo na njem opravljeno popravilo.

4. Kadar se pomanjkljivo blago uporabi že pred izvozom, morajo biti rabljeni tudi nadomestni proizvodi.

Vendar carinski organi opustijo zahtevo, določeno v prvem pododstavku, če je bil nadomestni proizvod dobavljen brezplačno bodisi zaradi pogodbene ali zakonske obveznosti, ki izhaja iz zavarovanja, bodisi zaradi napake v materialu ali tovarniške napake.

5. Določbe, ki bi se uporabljale za oplemenitene proizvode, se uporabljajo tudi za nadomestne proizvode.

1. Carinski organi pod pogoji, ki jih sami določijo, na podlagi zahtevka zadevne osebe dovolijo uvoz nadomestnih proizvodov, preden se pomanjkljivo blago izvozi.

V primeru takega predhodnega uvoza nadomestnega proizvoda se predloži zavarovanje za znesek uvozne dajatve, ki bi se plačala, če se pomanjkljivo blago ne bi izvozilo v skladu z odstavkom 2.

2. Pomanjkljivo blago se izvozi v roku dveh mesecev od dne, ko carinski organi sprejmejo deklaracijo za sprostitev nadomestnih proizvodov v prosti promet.

3. Kadar v izjemnih okoliščinah pomanjkljivega blaga ni mogoče izvoziti v roku iz odstavka 2, lahko carinski organi odobrijo podaljšanje tega roka za razumno obdobje na podlagi utemeljenega zahtevka imetnika dovoljenja.

1. Za blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, se v določenem roku, preden se blago iznese s carinskega območja Unije, pri pristojnem carinskem uradu vloži predodhodna deklaracija.

4. Predodhodna deklaracija vsebuje navedbe, potrebne za analizo tveganja za varnostne in varstvene namene.

Carinski urad, pri katerem se vloži predodhodna deklaracija iz člena 263, zagotovi, da se v določenem roku na podlagi te deklaracije izvede analiza tveganja, zlasti za varnostne in varstvene namene, ter sprejmejo potrebni ukrepi na podlagi rezultatov te analize tveganja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:

Komisija z izvedbenimi akti določi rok iz člena 264, do katerega je treba opraviti analizo tveganja ob upoštevanju roka iz člena 263(1).

1. Blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, je pod carinskim nadzorom in je lahko predmet carinskih kontrol. Kadar je to primerno, lahko carinski organi določijo pot, po kateri se blago iznese s carinskega območja Unije, in rok, ki ga je treba ob tem spoštovati.

2. Blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, ob izstopu predloži carini ena od naslednjih oseb:

3. Blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, je po potrebi zavezano naslednjemu:

4. Carinski organi odobrijo prepustitev za izstop pod pogojem, da bo zadevno blago izneseno s carinskega območja Unije v enakem stanju, v kakršnem je bilo:

Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi z izstopom iz člena 267.

1. Unijsko blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, je dano v izvozni postopek.

3. Formalnosti v zvezi s carinsko deklaracijo za izvoz, določene v carinski zakonodaji, se uporabljajo v primerih iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2.

1. Za neunijsko blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, se pri pristojnem carinskem uradu vloži deklaracija za ponovni izvoz.

1. Kadar bo blago izneseno s carinskega območja Unije in carinska deklaracija ali deklaracija za ponovni izvoz ni vložena kot predodhodna deklaracija, se pri carinskem uradu izstopa vloži izstopna skupna deklaracija.

Carinski organi lahko dovolijo, da se izstopna skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, pod pogojem, da ta urad potrebne podatke takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu izstopa.

Ne glede na obveznosti prevoznika lahko izstopno skupno deklaracijo namesto njega vloži ena od naslednjih oseb:

3. Carinski organi lahko sprejmejo, da se izstopna skupna deklaracija vloži z uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov, če vsebujejo navedbe, potrebne za tako deklaracijo, in če so te navedbe na voljo v določenem roku, preden se blago iznese s carinskega območja Unije.

4. Carinski organi lahko namesto vložitve izstopne skupne deklaracije sprejmejo vložitev obvestila in dostop do navedb iz izstopne skupne deklaracije v računalniškem sistemu gospodarskega subjekta.

1. Deklarantu se na podlagi zahtevka lahko dovoli, da po vložitvi deklaracije spremeni eno ali več navedb v izstopni skupni deklaraciji.

2. Kadar blago, za katero je bila vložena izstopna skupna deklaracija, ni izneseno s carinskega območja Unije, carinski organi izrečejo to deklaracijo za neveljavno v obeh naslednjih primerih:

1. Kadar je s carinskega območja Unije izneseno neunijsko blago iz točk (b) in (c) člena 270(3) in se za to blago opusti obveznost vložitve izstopne skupne deklaracije, se vloži obvestilo o ponovnem izvozu.

2. Obvestilo o ponovnem izvozu pri carinskem uradu izstopa blaga vloži oseba, odgovorna za predložitev blaga ob izstopu v skladu s členom 267(2).

3. Obvestilo o ponovnem izvozu vsebuje navedbe, potrebne za zaključek postopka proste cone ali za konec začasne hrambe.

Carinski organi lahko sprejmejo, da se obvestilo o ponovnem izvozu vloži z uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov, če vsebuje navedbe, potrebne za tako obvestilo, in so te navedbe na voljo, preden se blago iznese s carinskega območja Unije.

4. Carinski organi lahko namesto vložitve obvestila o ponovnem izvozu sprejmejo vložitev obvestila in dostop do navedb iz obvestila o ponovnem izvozu v računalniškem sistemu gospodarskega subjekta.

1. Deklarantu se lahko na podlagi zahtevka dovoli spremeniti eno ali več navedb obvestila o ponovnem izvozu po tem, ko je bilo vloženo.

2. Kadar blago, za katero je bilo vloženo obvestilo o ponovnem izvozu, ni izneseno s carinskega območja Unije, carinski organi izrečejo to obvestilo za neveljavno v obeh naslednjih primerih:

Unijsko blago, ki se začasno izvozi s carinskega območja Unije, je brez poseganja v člen 259 upravičeno do ugodnosti oprostitve izvoznih dajatev, pod pogojem, da se ponovno uvozi.

ELEKTRONSKI SISTEMI, POENOSTAVITVE, PRENOS POOBLASTILA, POSTOPEK V ODBORU IN KONČNE DOLOČBE

V prehodnem obdobju, vendar najdlje do 31. decembra 2020, se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) uporabljajo tudi drugi načini izmenjave in shranjevanja informacij, če elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo določb Zakonika, še niso operativni.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila glede izmenjave in shranjevanja podatkov v primeru iz člena 278.

1. Da bi podprli razvoj elektronskih sistemov iz člena 278 in uredili določitev prehodnih obdobij, Komisija do 1. maja 2014 pripravi delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov iz člena 16(1).

Če odbor ne predloži nobenega mnenja, Komisija ne sprejme izvedbenih aktov iz prvega odstavka tega člena in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Komisija lahko eni ali več državam članicam na podlagi zahtevka dovoli, da v omejenem časovnem obdobju testirajo poenostavitve pri izvajanju carinske zakonodaje, zlasti na področju informacijske tehnologije. Testiranje ne vpliva na izvajanje carinske zakonodaje v tistih državah članicah, ki pri takem testiranju ne sodelujejo, in se ocenjuje v rednih časovnih presledkih.

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz členov 2, 7, 10, 20, 24, 31, 36, 40, 62, 65, 75, 88, 99, 106, 115, 122, 126, 131, 142, 151, 156, 160, 164, 168, 175, 180, 183, 186, 196, 206, 212, ►C2 216 ◄ , 221, 224, 231, 235, 253, 265 in 279 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 30. oktobra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz členov 2, 7, 10, 20, 24, 31, 36, 40, 62, 65, 75, 88, 99, 106, 115, 122, 126, 131, 142, 151, 156, 160, 164, 168, 175, 180, 183, 186, 196, 206, 212, ►C2 216 ◄ , 221, 224, 231, 235, 253, 265 in 279 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2, 7, 10, 20, 24, 31, 36, 40, 62, 65, 75, 88, 99, 106, 115, 122, 126, 131, 142, 151, 156, 160, 164, 168, 175, 180, 183, 186, 196, 206, 212, ►C2 216 ◄ , 221, 224, 231, 235, 253, 265 in 279, začne veljati le, če niti Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1. Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 4 Uredbe.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

6. Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, ob sklicevanju na ta odstavek, se ta postopek zaključi brez izida le, če se v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora.

2. Uredba (EGS) št. 3925/91, Uredba (EGS) št. 2913/92 in Uredba (ES) št. 1207/2001 se razveljavijo z dnem iz člena 288(2).

3. Sklicevanja na razveljavljene uredbe se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

4. V šesti alinei člena 3(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se besedna zveza "in Mayotte" črta z učinkom od 1. januarja 2014.

5. Prva alinea točke (a) člena 9(1) Uredbe (EGS) št. 2658/87 se črta z učinkom od dneva iz člena 288(2).

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po dnevu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

1. Členi 2, 7, 8, 10, 11, 17, 20, 21, 24, 25, 31, 32, 36, 37, 40, 41, 50, 52, 54, 58, 62, 63, 65, 66, 68, 75, 76, 88, 99, 100, 106, 107, 115, 122, 123, 126, 131, 132, 138, 142, 143, 151, 152, 156, 157, 160, 161, 164, 165, 168, 169, 175, 176, 178, 180, 181, 183, 184, 186, 187, 193, 196, 200, 206, 207, 209, 212, 213, 216, 217, 221, 222, 224, 225, 231, 232, 235, 236, 239, 253, 265, 266, 268, 273, 276, 279, 280, 281, 283, 284, 285 in 286 se uporabljajo od 30. oktobra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 450/2008	Ta uredba
Člen 1(1) in (2)	Člen 1(1) in (2)
Člen 1(3), prvi pododstavek	Člen 1(3)
Člen 1(3), drugi pododstavek	Člen 2
Člen 2	Člen 3
Člen 3	Člen 4
Člen 4, točke 1 do 8	Člen 5, točke 1 do 8
Člen 4, točka 9	Člen 5, točki 9 in 10
Člen 4, točka 10	Člen 5, točka 12
Člen 4, točki 11 in 12	Člen 5, točki 15 in 16
Člen 4, točke 13 do 17	Člen 5, točke 18 do 22
Člen 4, točka 18(a), prvi stavek	Člen 5, točka 23(a)
Člen 4, točka 18(a), drugi stavek	Člen 130(3)
Člen 4, točka 18(b) in (c)	Člen 5, točka 23(b) in (c)
Člen 4, točke 19 do 26	Člen 5, točke 24 do 31
Člen 4, točka 27 do 32	Člen 5, točke 33 do 38
Člen 4, točka 33	—
Člen 5(1), prvi pododstavek	Člen 6(1)
Člen 5(1), drugi in tretji pododstavek	Člena 6(3) in 7(b)
Člen (5)(2)	Členi 6(2), 7(a) in 8(1)(a)
Člen 6	Člen 12
Člen 7	Člen 13
Člen 8	Člen 14
Člen 9	Člen 15
Člen 10(1)	Člena 9 in 16(1)
Člen 10(2)	Členi 10, 11 in 17
Člen 11(1), prvi in drugi pododstavek	Člen 18
Člen 11(1), tretji pododstavek	Člen 18(2), prvi pododstavek
Člen 11(2)	Člen 18(3)
Člen 11(3)(a)	Člen 18(2), drugi pododstavek in člen 21
Člen 11(3)(b)	Člen 21
Člen 11(3)(c)	—
Člen 12(1)	Člen 19(1)
Člen 12(2), prvi pododstavek	Člen 19(2), prvi pododstavek
Člen 12(2), drugi pododstavek	Člen 19(2), drugi pododstavek in člen 20(b)
Člen 13(1)	Člen 38(1)
Člen 13(2)	Člen 38(2) in (3)
Člen 13(3)	Člen 38(4)
Člen 13(4)	Člen 38(5), prvi stavek
Člen 13(5)	—
Člen 13(6)	Člen 23(2)
Člen 14	Člen 39
Člen 15(1)(a)	Člen 22, člen 24(a) do (g) in člen 25 in (b)
Člen 15(1)(b)	Člena 23(4)(b) in 24(h)
Člen 15(1)(c)	—
Člen 15(1)(d)	Člen 22(1), tretji pododstavek in 24(a)
Člen 15(1)(e)	Člen 40(b)
Člen 15(1)(f)	Člen 25(b)
Člen 15(1)(g)	Členi 23(4)(b), 24(h), 24(c), 28, 31(b) in 32
Člen 15(1)(h)	—
Člen 15(2)	—
Člen 16(1)	Člen 22(1), prvi in drugi pododstavek
Člen 16(2)	Člen 22(3), prvi in drugi pododstavek
Člen 16(3)	Člen 22(2)
Člen 16(4), prvi pododstavek	Člen 22(6), prvi pododstavek, prvi stavek
Člen 16(4), drugi pododstavek	Člen 22(6), prvi pododstavek, drugi stavek in člen 22(7)
Člen 16(5)(a)	Člen 22(6), drugi pododstavek in člen 24(g)
Člen 16(5)(b)	Člen 24(f)
Člen 16(6)	Člen 23(3)
Člen 16(7)	Člen 29
Člen 17	Člen 26
Člen 18(1) do (3)	Člen 27
Člen 18(4)	Člen 32
Člen 19(1)	Člen 28(1)(a)
Člen 19(2) in (3)	Člen 28(2) in (3)
Člen 19(4)	Člen 28(4), prvi pododstavek in drugi pododstavek, prvi stavek
Člen 19(5)	Člen 31(a)
Člen 20(1) do (4)	Člen 33
Člen 20(5)	Člen 34(4)
Člen 20(6), prvi pododstavek	Člen 34(5), prvi stavek
Člen 20(6), drugi pododstavek	Člen 34(6)
Člen 20(7)	Členi 22, 23, 24, 25 in 32
Člen 20(8)(a)	Člen 34(1) do (3)
Člen 20(8)(b)	Člen 34(9) in člen 37(1)(a)
Člen 20(8)(c)	Člen 34(11) in 37(2)
Člen 20(9)	Členi 35, 36(b) in 37(1)(c) in (d)
Člen 21	Člen 42
Člen 22	Člen 43
Člen 23	Člen 44
Člen 24(1) in (2)	Člen 45(1) in (2)
Člen 24(3), prvi pododstavek	Člen 45(3)
Člen 24(3), drugi pododstavek	—
Člen 25(1)	Člen 46(1)
Člen 25(2), prvi pododstavek	Člen 46(2)
Člen 25(2), drugi in tretji pododstavek	Člen 46(3)
Člen 25(3)	Člen 46(4) do (8) in člen 50(1)
Člen 26	Člen 47
Člen 27	Člen 48
Člen 28(1) in (2)	Člen 49
Člen 28(3)	Člen 50(2)
Člen 29	Člen 51
Člen 30(1)	Člen 52
Člen 30(2)	—
Člen 31(1)	Člen 53(1)
Člen 31(2)	Člen 53(3)
Člen 31(3)	Člen 54
Člen 32	Člen 55
Člen 33(1) do (4)	Člen 56(1) do (4)
Člen 33(5)	Člena 56(5) in 58(1)
Člen 34	Člen 57(1), (2) in (3)
Člen 35	Člen 59
Člen 36	Člen 60
Člen 37	Člen 61
Člen 38	Členi 62, 63, 67 in 68
Člen 39(1) in (2)	Člen 64(1) in (2)
Člen 39(3)	Člen 64(3), prvi pododstavek
Člen 39(4) in (5)	Člen 64(4) in (5)
Člen 39(6)	Člen 64(3), drugi pododstavek, člen 64(6) in členi 63 do 68
Člen 40	Člen 69
Člen 41	Člen 70
Člen 42(1)	Člen 74(1)
Člen 42(2)	Člen 74(2)(a) do (c) in uvodni stavek točke (d)
Člen 42(3)	Člen 74(3)
Člen 43(a)	Členi 71, 72 in 76(a)
Člen 43(b)	Člen 74(2)(d), točke (i), (ii) in (iii)
Člen 43(c)	—
Člen 43(d)	Člena 73 in 75 in člen 76(b) in (c)
Člen 44	Člen 77
Člen 45	Člen 78
Člen 46	Člen 79
Člen 47	Člen 80
Člen 48	Člen 81
Člen 49	Člen 82
Člen 50	Člen 83
Člen 51	Člen 84
Člen 52	Člen 85
Člen 53(1) do (3)	Člen 86(1) do (3)
Člen 53(4)	Člen 86(6)
Člen 54(a) in (b)	Člen 86(5) in člen 88(a)
Člen 54(c)	Člen 86(4) in člen 88(b)
Člen 55(1)	Člen 87(1)
Člen 55(2), prvi pododstavek	Člen 87(2)
Člen 55(2), drugi pododstavek	Člen 88(c)
Člen 55(3) in (4)	Člen 87(3) in (4)
Člen 56(1) do (5)	Člen 89(1) do (5)
Člen 56(6)	Člen 89(7)
Člen 56(7)	Člen 89(9)
Člen 56(8)	Člen 89(2), drugi pododstavek
Člen 56(9), prva alineja	Člen 100(1)(b)
Člen 56(9), druga alineja	Člena 89(8) in 99(a)
Člen 56(9), tretja alineja	Člen 89(2), drugi pododstavek
Člen 57(1) in (2)	Člen 90
Člen 57(3)	Člen 100(1)(a)
Člen 58, prvi odstavek	Člen 91
Člen 58, drugi odstavek	—
Člen 59(1), prvi pododstavek	Člen 100(1)
Člen 59(1), drugi pododstavek	Člen 99(b)
Člen 59(2)	Člen 92(2)
Člen 60	Člen 93
Člen 61	Člen 94
Člen 62(1) in (2)	Člen 95(1) in (2)
Člen 62(3)	Člen 22, člen 24(a) do (g), člen 25(a) in (b) in člen 99(c)
Člen 63(1) in (2)	—
Člen 63(3)(a)	—
Člen 63(3)(b)	Členi 96(1)(a), 96(2), 100(1)(c) in 100(2)
Člen 63(3)(c)	Člen 96(1)(b), 96(2), 100(1)(c) in 100(2)
Člen 64	Člen 97
Člen 65(1) in (2)	Člen 98
Člen 65(3)	Člena 99(d) in 100(1)(b)
Člen 66	Člen 101(1) in (2)
Člen 67(1), prvi in drugi pododstavek	Člen 102(1)
Člen 67(1), tretji pododstavek	Člen 106
Člen 67(2) in (3)	Člen 102(2) in (3), prvi pododstavek
Člen 68(1) in (2)	Člen 103(1) in (2)
Člen 68(3)	Člen 103(3)(a)
Člen 68(4)	Člen 103(4)
Člen 69	Člen 104
Člen 70	Člen 105(1) do (5)
Člen 71	Člen 105(6)
Člen 72(1) in (2)	Člen 108(1) in (2)
Člen 72(3)	Člena 108(3) in 115
Člen 73	Člen 109
Člen 74	Člen 110
Člen 75	Člen 111
Člen 76	—
Člen 77(1), prvi pododstavek	Člen 112(1)
Člen 77(1), drugi in tretji pododstavek	Člen 112(2)
Člen 77(2)	Člen 112(3)
Člen 77(3)	Člen 112(4)
Člen 78(1), prvi pododstavek	Člen 113
Člen 78(1), drugi pododstavek	Člena 99(d) in 100(1)(b)
Člen 78(2) do (4)	Člen 114(1) do (3)
Člen 78(5)	Člen 114(4)
Člen 79(1)	Člen 116(1)
Člen 79(2) do (5)	Člen 116(4) do (7)
Člen 80	Člen 117(1)
Člen 81(1) in (2)	Člen 118(1) in (2)
Člen 81(3)	Člen 118(4)
Člen 82(1)	Člen 119(1)
Člen 82(2)	Člen 119(3)
Člen 83	Člen 120(1)
Člen 84(1)	Člen 121(1)
Člen 84(2)	Člen 121(3)
Člen 85, prvi stavek	Členi 116(2), 117(2), 118(3), 119(2), 120(2), 121(2) in 123(1)
Člen 85, drugi stavek	Členi 106(3), 122 in 123(2)
Člen 86(1) uvodni stavek	Člen 124(1) uvodni stavek in točka (a)
Člen 86(1) (a) do (c)	Člen 124(1) (b) do (d)
Člen 86(1) (d) in (e)	Člen 124(1) (e)
Člen 86(1) (f) do (k)	Člen 124(1) (f) do (k)
Člen 86(2) in (3)	Člen 124(2) in (3)
Člen 86(4) do (6)	Člen 124(5) do (7)
Člen 86(7)	Člen 126
Člen 87(1)	Člena 127(1) in 127(2)(a)
Člen 87(2), prvi pododstavek	Člen 127(3), prvi pododstavek
Člen 87(2), drugi pododstavek	Člen 127(8)
Člen 87(3), prvi pododstavek, točka (a)	Člena 127(2)(b) in 131(a)
Člen 87(3), prvi pododstavek, točki (b) in (c)	Člen 131(b)
Člen 87(3), prvi pododstavek, točka (d)	Člena 127(3) in 161(a)
Člen 87(3), drugi pododstavek	—
Člen 88(1), prvi pododstavek, prvi stavek	Člen 6(1)
Člen 88(1), prvi pododstavek, drugi stavek	Člen 127(7)
Člen 88(1), drugi pododstavek	Člen 6(2)
Člen 88(2)	Člen 127(4), prvi pododstavek
Člen 88(3)	Člen 127(4), drugi pododstavek in (6)
Člen 88(4), prvi pododstavek	Člen 133(1), prvi pododstavek
Člen 88(4), drugi in tretji pododstavek	Člena 6(2) in 7(a)
Člen 89(1)	Člen 129(1)
Člen 89(2)	—
Člen 90	Člen 130(1)
Člen 91	Člen 134
Člen 92(1), prvi pododstavek	Člen 135(1)
Člen 92(1), drugi pododstavek	Člen 135(2)
Člen 92(1), tretji pododstavek	—
Člen 92(2) do (5)	Člen 135(3) do (6)
Člen 93(1)	Člen 136
Člen 93(2)	—
Člen 94	Člen 137
Člen 95(1)	Člen 139(1)
Člen 95(2) in (3)	Člen 139(3) in (4)
Člen 95(4)	Člen 139(6)
Člen 96(1) in (2)	Člen 140
Člen 96(3)	Člen 139(7)
Člen 97(1)	Člen 149
Člen 97(2)	Člen 150
Člen 98(1)	Člen 144
Člen 98(2)	Člen 139(5)
Člen 99	Člen 141(1)
Člen 100	Člen 141(2)
Člen 101(1)	Člen 153(1)
Člen 101(2)(a)	Člena 153(2) in 156(a)
Člen 101(2)(b)	Člena 156(b) in 157
Člen 101(2)(c)	Člena 153(3) in 156(c)
Člen 102	Člen 154
Člen 103	Člena 155(2) in 156(d)
Člen 104(1)	Člen 158(1)
Člen 104(2)	Člen 158(3)
Člen 105(1)	Člen 159(1) in (2)
Člen 105(2)(a) in (b)	Člena 159(3) in 161(a)
Člen 105(2)(c)	Člen 22(1), tretji pododstavek, in člen 25(c)
Člen 106(1), prvi pododstavek, prvi stavek	Člen 179(1), prvi pododstavek
Člen 106(1), prvi pododstavek, drugi stavek	—
Člen 106(2)	Člen 179(3) in (6)
Člen 106(3)	Člen 179(5)
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (a)	Člen 22, člen 24(a) do (g) in člen 25(a) in (b)
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (b)	Člena 23(4)(a) in 24(h)
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (c)	Člen 179(1), drugi pododstavek, člen 179(2) in člen 180
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (d)	Člen 22(1), tretji pododstavek in 24(a)
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (e)	Člen 25(b)
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (f)	Členi 23(4)(b), 24(c), 28, 31(b) in 32
Člen 106(4), prvi pododstavek, točki (g) in (h)	Člen 181
Člen 106(4), drugi pododstavek	—
Člen 107(1), prvi stavek	Člen 6(1)
Člen 107(1), drugi stavek	Člen 182(1)
Člen 107(2)	Člen 158(2)
Člen 107(3)	Členi 160, 161(b), 182(2) do (4), 183 in 184
Člen 108(1), prvi pododstavek, prvi stavek	Člen 162
Člen 108(1), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek	Člen 170(4)
Člen 108(1), drugi pododstavek	Členi 6(2), 7(a) in 8(1)(a)
Člen 108(2)	Člen 163(1) in (2)
Člen 108(3), prvi pododstavek	Člen 6(1)
Člen 108(3), drugi pododstavek	—
Člen 108(4)	Členi 163(3), 164 in 165(b)
Člen 109(1)	Člen 166(1)
Člen 109(2)	Člena 166(2) in 168(a)
Člen 109(3)	Členi 6(2), 7(a), 8(1)(a) in 165(a)
Člen 110(1), prvi pododstavek	Člen 167(1), prvi pododstavek
Člen 110(1), drugi pododstavek	Člen 167(1), tretji pododstavek
Člen 110(1), tretji pododstavek	Člen 167(2) in (3) in člen 168(d)
Člen 110(2) in (3)	Člen 167(4) in (5)
Člen 111(1)	Člen 170(1)
Člen 111(2), prvi stavek	Člen 170(2)
Člen 111(2), drugi stavek	Člen 170(3)(a) in (b)
Člen 111(3)	Člen 170(3)(c)
Člen 112(1), prvi pododstavek	Člen 172(1)
Člen 112(1), drugi pododstavek, prvi stavek	Člen 182(2)
Člen 112(1), drugi pododstavek, drugi stavek	Člen 182(3)
Člen 112(2)	—
Člen 112(3)	Člen 172(2)
Člen 112(4)	Člen 176(b)
Člen 113(1) in (2)	Člen 173(1) in (2)
Člen 113(3)	Člena 173(3) in 176(c)
Člen 114(1)	Člen 174(1)
Člen 114(2), prvi pododstavek	Člen 174(2)
Člen 114(2), drugi pododstavek	Člen 175
Člen 115, prvi odstavek	Člen 177(1)
Člen 115, drugi odstavek	Člena 177(2) in 178
Člen 116(1)	Člen 185(1)
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (a)	Člen 22, člen 24(a) do (g) in člen 25(a) in (b)
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (b)	Členi 23(4)(a), 23(5), 24(h) in 25(c)
Člen 116(2), prvi pododstavek, točki (c) in (d)	Člena 185(2) in 186(a)
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (e)	Člen 22(1), tretji pododstavek in 24(a)
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (f)	Člen 25(b)
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (g)	Členi 23(4)(b), 24(h), 28, 31(b) in 32
Člen 116(2), prvi pododstavek, točki (h) in (i)	Člena 186(b) in 187
Člen 116(2), drugi pododstavek	—
Člen 117	Člen 188
Člen 118	Člen 189
Člen 119(1) in (2)	Člen 190
Člen 119(3)	Člen 193
Člen 120	Člen 191
Člen 121	Člen 192
Člen 122	Člen 193
Člen 123(1) in (2)	Člen 194
Člen 123(3)	Člen 179(4)
Člen 124(1)	Člen 195(1)
Člen 124(2)	Člen 195(2) in (3) in člen 196
Člen 125	Člen 197
Člen 126(1)	Člen 198(1)
Člen 126(2)	Člen 198(2), prvi pododstavek, prvi stavek
Člen 127(1)	Člen 199
Člen 127(2)	Člen 198(3)(d)
Člen 128	Člen 198(2), prvi pododstavek, drugi stavek in drugi pododstavek, člen 198(3)(a) do (c) in člen 200
Člen 129	Člen 201
Člen 130(1)	Člen 203(1), prvi pododstavek
Člen 130(2) do (5)	Člen 203(2) do (5)
Člen 131(a)	—
Člen 131(b)	Člen 204
Člen 132	Člen 205
Člen 133	Člen 208(1)
Člen 134	Členi 202, 203(1), drugi pododstavek, 203(6), 206, 207 in 209
Člen 135	Člen 210
Člen 136(1)	Člen 211(1)
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (a)	Člen 22, člen 24(a) do (g) in člen 25(a) in (b)
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (b)	Člena 23(4)(a) in 24(h)
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (c)	Člen 212(a)
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (d)	Člen 22(1), tretji pododstavek, in člen 24(a)
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (e)	Člen 25(b)
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (f)	Členi 23(4)(a), 24(h), 28, 31(b) in 32
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (g)	—
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (h)	—
Člen 136(2), drugi pododstavek	—
Člen 136(3), prvi pododstavek, točka (a)	Člen 211(3), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 136(3), prvi pododstavek, točka (b)	Člen 211(3), prvi pododstavek, točki (b) in (c)
Člen 136(3), prvi pododstavek, točka (c)	Člen 211(3), prvi pododstavek, točka (d)
Člen 136(3), drugi pododstavek	Člen 212(b)
Člen 136(4), prvi pododstavek	Člen 211(4)
Člen 136(4), drugi pododstavek	Člen 211(5)
Člen 136(4), tretji pododstavek	Člen 211(6)
Člen 136(4), četrti pododstavek, točki (a) in (b)	Člen 213
Člen 136(4), četrti pododstavek, točka (c)	Člen 212(d)
Člen 136(5)	Člen 23(2)
Člen 137(1)	Člen 214(1)
Člen 137(2)	Člen 214(2) in člen 7(c)
Člen 138	Člen 215(1) do (3)
Člen 139	Člen 218
Člen 140(1)	Člen 219
Člen 140(2)	Člena 221(a) in 222(b)
Člen 141	Člen 220
Člen 142(1), prvi, drugi in tretji pododstavek	Člen 223(1)
Člen 142(1), četrti pododstavek	Člen 224(a)
Člen 142(2), prvi pododstavek, točka (a)	Člen 223(2), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 142(2), prvi pododstavek, točki (b) in (c)	Člen 223(2), prvi pododstavek, točki (c) in (d)
Člen 142(2), drugi pododstavek	Člen 223(2), prvi pododstavek, točka (b) in člen 224(c)
Člen 142(3), prvi pododstavek	Člen 223(3)
Člen 142(3), drugi pododstavek	Člen 192(d)
Člen 142(4)	Člen 223(4)
Člen 143	Členi 211(2), 216, 217, 221(b), 222(b), 224(b), 225, 228, 229, 230, 231(b), 232, 233(4), 235, 236, 243(2), 251(4), 254(2), (3), (6) in (7) in 257(4)
Člen 144(1)	Člen 226(1)
Člen 144(2)	Člena 226(2) in 231(a)
Člen 144(3)	Člen 226(3)
Člen 144(4)	—
Člen 145(1) in (2)	Člen 227
Člen 145(3), prvi pododstavek	Člen 155(1)
Člen 145(3), drugi pododstavek	Člen 157
Člen 146	Člen 233(1) do (3)
Člen 147	Člen 234
Člen 148(1)	Člen 237(1)
Člen 148(2), prvi pododstavek	Člen 237(2)
Člen 148(2), drugi pododstavek	Člena 237(3) in 239
Člen 149	Člen 242
Člen 150(1)	Člen 238(1)
Člen 150(2)(a)	—
Člen 150(2)(b)	Člen 238(2)
Člen 150(3)	—
Člen 151(1), prvi pododstavek	Člen 144
Člen 151(1), drugi pododstavek	Člen 145(3)
Člen 151(2)	Člen 125(4) in (11)
Člen 151(3)	—
Člen 151(4)	Člen 147(4)
Člen 151(5)	Člen 145(1), (2), (4) in (6) to (10), člen 146, člen 147(3) in (4) ter člen 148 in 151
Člen 152	Člen 147(1) in (2)
Člen 153	Člen 240
Člen 154(1)(a)	Člen 237(3), prvi stavek
Člen 154(1)(b)	Člen 241(1)
Člen 154(2)	Člen 237(3), drugi stavek in člen 241(2)
Člen 155(1)	Člen 243(1)
Člen 155(2) in (3)	Člen 243(3) in (4)
Člen 156	Člen 244
Člen 157	Člen 245
Člen 158	Člen 246
Člen 159	Člen 247
Člen 160	Člen 248
Člen 161	Člen 249
Člen 162	Člen 250
Člen 163	Člen 251(1) do (3)
Člen 164, prvi odstavek	Člen 253
Člen 164, drugi odstavek	—
Člen 165	Člen 252
Člen 166(1)	Člen 254(1)
Člen 166(2) in (3)	Člen 254(4) in (5)
Člen 167	Člen 255
Člen 168	Člen 256
Člen 169	Člen 257(1) do (3)
Člen 170	Člen 258
Člen 171(1) in (2)	Člen 259(1) in (2)
Člen 171(3)	Člen 86(5)
Člen 171(4)	Člen 259(3)
Člen 172	Člen 260
Člen 173	Člen 261
Člen 174	Člen 262
Člen 175(1), prvi pododstavek	Člen 263(1)
Člen 175(1), drugi pododstavek	Člen 263(2)(a)
Člen 175(2) in (3)	Člen 263(3) in (4)
Člen 176(1)(a) in (b)	Člen 263(2)(b) in člen 265(b)
Člen 176(1)(c) in (d)	Člen 265(b)
Člen 176(1)(e)	Člen 161(a)
Člen 176(2)	—
Člen 177(1) in (2)	Člen 267(1) in (3)
Člen 177(3)	Člen 267(2)
Člen 177(4)	Člen 267(2)
Člen 177(5)	Člen 268
Člen 178(1)	Člen 269(1)
Člen 178(2)(a)	Člen 269(2)(a) in (b)
Člen 178(2)(b)	Člen 269(2)(b) in (e)
Člen 178(3)	Člen 269(3)
Člen 179	Člen 270
Člen 180(1)	Člen 271(1), prvi pododstavek
Člen 180(2), prvi stavek	Člen 6(1)
Člen 180(2), drugi stavek	Člen 271(3)
Člen 180(3), prvi pododstavek	Člen 6(2)
Člen 180(3), drugi pododstavek	Člen 271(4)
Člen 180(4)	Člen 271(2)
Člen 181, prvi in drugi odstavek	Člen 272(1)
Člen 181, drugi odstavek in tretji odstavek	—
Člen 182(1)	Člen 277
Člen 182(2)	—
Člen 183(1)	Člena 16(1) in 17
Člen 183(2)(a) in (b)	—
Člen 183(2)(c)	Člena 280 in 283
Člen 184	Člen 285
Člen 185	—
Člen 186	Člen 286(2) in (3)
Člen 187	Člen 287
Člen 188(1)	Člen 288(1)
Člen 188(2)	Člen 288(2)
Člen 188(3)	Člen 288(1)

►C1	Popravek, UL L 287, 29.10.2013, str. 90 (952/2013)
►C2	Popravek, UL L 267, 30.9.2016, str. 2 (952/2013)

KAZALO
NASLOV I	SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE 1	Področje uporabe carinske zakonodaje, poslanstvo carine in opredelitev pojmov
POGLAVJE 2	Pravice in obveznosti oseb v zvezi s carinsko zakonodajo
Oddelek 1	Predložitev informacij
Oddelek 2	Carinsko zastopanje
Oddelek 3	Odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje
Oddelek 4	Pooblaščeni gospodarski subjekt
Oddelek 5	Kazni
Oddelek 6	Pritožbe
Oddelek 7	Kontrola blaga
Oddelek 8	Hramba dokumentov in drugih informacij ter dajatve in stroški
POGLAVJE 3	Pretvorba valute in roki
NASLOV II	DEJAVNIKI, NA PODLAGI KATERIH SE UPORABLJAJO UVOZNE ALI IZVOZNE DAJATVE, IN DRUGI UKREPI V ZVEZI Z BLAGOVNO MENJAVO
POGLAVJE 1	Skupna carinska tarifa in tarifna uvrstitev blaga
POGLAVJE 2	Poreklo blaga
Oddelek 1	Nepreferencialno poreklo
Oddelek 2	Preferencialno poreklo
Oddelek 3	Določitev porekla določenega blaga
POGLAVJE 3	Carinska vrednost blaga
NASLOV III	CARINSKI DOLG IN ZAVAROVANJE
POGLAVJE 1	Nastanek carinskega dolga
Oddelek 1	Carinski dolg pri uvozu
Oddelek 2	Carinski dolg pri izvozu
Oddelek 3	Določbe, ki so skupne za carinski dolg, nastal pri uvozu ali izvozu
POGLAVJE 2	Zavarovanje morebitnega ali obstoječega carinskega dolga
POGLAVJE 3	Izterjava, plačilo, povračilo in odpust zneska uvozne ali izvozne dajatve
Oddelek 1	Določitev zneska uvozne ali izvozne dajatve, obvestilo o carinskem dolgu in vknjižba
Oddelek 2	Plačilo zneska uvozne ali izvozne dajatve
Oddelek 3	Povračilo in odpust
POGLAVJE 4	Ugasnitev carinskega dolga
NASLOV IV	BLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE UNIJE
POGLAVJE 1	Vstopna skupna deklaracija
POGLAVJE 2	Prihod blaga
Oddelek 1	Vstop blaga na carinsko območje Unije
Oddelek 2	Predložitev, raztovarjanje in pregled blaga
Oddelek 3	Začasna hramba blaga
NASLOV V	SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU, DAJANJU BLAGA V CARINSKI POSTOPEK, PREVERJANJU, SPROSTITVI IN PREPUSTITVI BLAGA
POGLAVJE 1	Carinski status blaga
POGLAVJE 2	Dajanje blaga v carinski postopek
Oddelek 1	Splošne določbe
Oddelek 2	Standardne carinske deklaracije
Oddelek 3	Poenostavljene carinske deklaracije
Oddelek 4	Določbe, ki se uporabljajo za vse carinske deklaracije
Oddelek 5	Druge poenostavitve
POGLAVJE 3	Preverjanje in prepustitev blaga
Oddelek 1	Preverjanje
Oddelek 2	Prepustitev
POGLAVJE 4	Razpolaganje z blagom
NASLOV VI	SPROSTITEV BLAGA V PROSTI PROMET IN OPROSTITEV UVOZNE DAJATVE
POGLAVJE 1	Sprostitev v prosti promet
POGLAVJE 2	Oprostitev uvozne dajatve
Oddelek 1	Vrnjeno blago
Oddelek 2	Morski ribolov in morski proizvodi
NASLOV VII	POSEBNI POSTOPKI
POGLAVJE 1	Splošne določbe
POGLAVJE 2	Tranzit
Oddelek 1	Zunanji in notranji tranzit
Oddelek 2	Tranzit Unije
POGLAVJE 3	Hramba
Oddelek 1	Skupne določbe
Oddelek 2	Carinsko skladiščenje
Oddelek 3	Proste cone
POGLAVJE 4	Določena raba
Oddelek 1	Začasni uvoz
Oddelek 2	Posebna raba
POGLAVJE 5	Oplemenitenje
Oddelek 1	Splošne določbe
Oddelek 2	Aktivno oplemenitenje
Oddelek 3	Pasivno oplemenitenje
NASLOV VIII	IZNOS BLAGA S CARINSKEGA OBMOČJA UNIJE
POGLAVJE 1	Formalnosti pred izstopom blaga
POGLAVJE 2	Formalnosti ob izstopu blaga
POGLAVJE 3	Izvoz in ponovni izvoz
POGLAVJE 4	Izstopna skupna deklaracija
POGLAVJE 5	Obvestilo o ponovnem izvozu
POGLAVJE 6	Oprostitev izvozne dajatve
NASLOV IX	ELEKTRONSKI SISTEMI, POENOSTAVITVE, PRENOS POOBLASTILA, POSTOPEK V ODBORU IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE 1	Razvoj elektronskih sistemov
POGLAVJE 2	Poenostavitve pri izvajanju carinske zakonodaje
POGLAVJE 3	Prenos pooblastila in postopek v odboru
POGLAVJE 4	Končne določbe
PRILOGA	KORELACIJSKA TABELA