2006R1881 — SL — 01.04.2016 — 020.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364 20.12.2006, str. 5) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 255 |
14 |
29.9.2007 |
||
|
L 160 |
20 |
19.6.2008 |
||
|
L 173 |
6 |
3.7.2008 |
||
|
L 35 |
7 |
6.2.2010 |
||
|
L 50 |
8 |
27.2.2010 |
||
|
L 111 |
3 |
30.4.2011 |
||
|
L 215 |
4 |
20.8.2011 |
||
|
L 320 |
15 |
3.12.2011 |
||
|
L 320 |
18 |
3.12.2011 |
||
|
L 75 |
5 |
15.3.2012 |
||
|
L 176 |
43 |
6.7.2012 |
||
|
L 313 |
14 |
13.11.2012 |
||
|
L 289 |
56 |
31.10.2013 |
||
|
L 67 |
3 |
7.3.2014 |
||
|
L 107 |
56 |
10.4.2014 |
||
|
L 138 |
75 |
13.5.2014 |
||
|
L 184 |
1 |
25.6.2014 |
||
|
L 358 |
13 |
13.12.2014 |
||
|
L 113 |
27 |
1.5.2015 |
||
|
L 161 |
9 |
26.6.2015 |
||
|
L 161 |
14 |
26.6.2015 |
||
|
L 184 |
7 |
11.7.2015 |
||
|
L 185 |
11 |
14.7.2015 |
||
|
L 282 |
11 |
28.10.2015 |
||
|
L 283 |
3 |
29.10.2015 |
||
|
L 45 |
3 |
20.2.2016 |
||
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1881/2006
z dne 19. decembra 2006
o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
Splošne določbe
1. Živila iz Priloge se ne dajejo v promet, če vsebujejo onesnaževalo iz Priloge, katerega vrednosti presegajo mejno vrednost iz Priloge.
2. Mejne vrednosti iz Priloge se uporabljajo za užitni del zadevnih živil, razen če je v Prilogi določeno drugače.
Člen 2
Sušena, razredčena, predelana in sestavljena živila
1. Pri uporabljanju mejnih vrednosti iz Priloge za živila, ki so sušena, razredčena, predelana ali sestavljena iz več kot ene sestavine, se upoštevajo:
(a) spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov sušenja ali razredčevanja;
(b) spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov predelave;
(c) relativna sorazmerja sestavin v proizvodu;
(d) meje določanja delovnega območja analitske metode.
2. Posebno koncentracijo ali faktorje razredčenja za zadevne postopke sušenja, razredčevanja, predelave in/ali mešanja ali za zadevna sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila določi in odobri nosilec živilske dejavnosti, ko pristojni organ izvede uradni nadzor.
Če nosilec živilske dejavnosti ne določi potrebne koncentracije ali faktorja razredčenja ali pristojni organ meni, da je ta faktor neustrezen s stališča dane utemeljitve, ta faktor določi zadevni organ na podlagi razpoložljivih informacij in za zagotovitev največjega varstva zdravja ljudi.
3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata, če za navedena sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila niso določene mejne vrednosti Skupnosti.
4. Če zakonodaja Skupnosti ne določa posebnih mejnih vrednosti živil za dojenčke in majhne otroke, lahko države članice določijo strožje vrednosti.
Člen 3
Prepovedi uporabe, mešanja in razstrupljanja
1. Živila, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi iz Priloge, se ne uporabljajo kot sestavine živil.
2. Živila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi iz Priloge, se ne mešajo z živili, ki presegajo te mejne vrednosti.
3. Živila, za katera je potrebno sortiranje ali drug način mehanske obdelave za zmanjšanje vednosti onesnaženosti, se ne mešajo z živili, namenjenimi neposredni prehrani ljudi, ali z živili za uporabo kot sestavina živil.
4. Živila z onesnaževali iz oddelka 2 Priloge (mikotoksini) se ne razstrupljajo namerno s kemijskimi postopki.
Člen 4
Posebne določbe za zemeljske oreške, druga semena oljnic, lupinarje, suho sadje, riž in koruzo
Zemeljski oreški (arašidi), druga semena oljnic, lupinarji, suho sadje, riž in koruza, ki ne izpolnjujejo določil o ustreznih mejnih vrednostih, aflatoksinov iz točk 2.1.5, 2.1.6, 2.1.7, 2.1.8, 2.1.10 in 2.1.11 Priloge, se lahko dajejo v promet, če:
(a) niso namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil;
(b) ustrezajo ustreznim mejnim vrednostim iz točk 2.1.1, 2.1.2, 2.1.3, 2.1.4, 2.1.9 in 2.1.12 Priloge;
(c) so namenjeni obdelavi, ki vključuje sortiranje ali drugo mehansko obdelavo, in če po tej obdelavi mejne vrednosti iz točk 2.1.5, 2.1.6, 2.1.7, 2.1.8, 2.1.10 in 2.1.11 Priloge niso presežene in ta obdelava ne povzroča drugih škodljivih ostankov;
(d) je na izdelkih jasno označena uporaba ter so opremljeni z označbo, pred uporabo izdelka za prehrano ljudi ali kot sestavine živil se izdelek sortira ali drugače mehansko obdela, da se zmanjša onesnaženost z aflatoksini. Navedba se vključi v oznako vsake posamezne vreče, škatle itd. in v izvirni spremni dokument. Identifikacijska koda pošiljke/serije se jasno označi na vsaki posamezni vreči, škatli itd. pošiljke in na izvirnem spremnem dokumentu.
Člen 5
Posebne določbe za zemeljske oreške (arašide), druga semena oljnic, iz njih pridobljene proizvode in žita
V oznako vsake posamezne vreče, škatle itd. in v izvirni spremni dokument je treba vključiti jasno navedbo predvidene uporabe. Obstajati mora jasna povezava tega spremnega dokumenta s pošiljko, in sicer tako, da se v njem navede identifikacijska koda pošiljke, ki je navedena na vsaki posamezni vreči, škatli itd. pošiljke. Poleg tega mora biti poslovna dejavnost prejemnika pošiljke, navedena v spremnem dokumentu, v skladu s predvideno uporabo.
Če ni jasne navedbe, da živilo ni namenjeno za prehrano ljudi, se mejne vrednosti iz točk 2.1.5 in 2.1.11 Priloge uporabljajo za vse zemeljske oreške (arašide), druga semena oljnic, iz njih pridobljene proizvode in žita, ki se dajo v promet.
Kar zadeva izjemo za zemeljske oreške (arašide) in druga semena oljnic za drobljenje ter uporabo mejnih vrednosti iz točke 2.1.1 Priloge, se izjema uporablja samo za pošiljke, na katerih je jasno označena uporaba ter so opremljene z označbo, izdelek se zdrobi za proizvodnjo rafiniranega rastlinskega olja. Navedba se vključi v oznako vsake posamezne vreče, škatle itd. in v izvirne spremne dokumente. Namembni kraj mora biti obrat za drobljenje.
Člen 6
Posebne določbe za zeleno solato
Če zelena solata gojena v rastlinjaku („zaščitena zelena solata“) ni tako označena, se uporabljajo mejne vrednosti iz Priloge za zeleno solato, gojeno na prostem.
Člen 7
Odstopanja
▼M8 —————
4. Z odstopanjem od člena 1 lahko Finska, Švedska in Latvija odobrijo dajanje na svoj trg lososa iz prostega ulova (Salmo salar) in proizvodov iz njega iz baltiške regije in so namenjeni prehrani na njihovem ozemlju ter imajo vrednosti dioksinov in/ali dioksinom podobnih PCB-jev in/ali dioksinom nepodobnih PCB-jev višje od vrednosti iz točke 5.3 Priloge, če je vzpostavljen sistem, ki potrošnikom zagotavlja, da so v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev uživanja lososa iz prostega ulova iz baltiške regije in proizvodov iz njega za opredeljene ranljive skupine prebivalstva, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju.
Finska, Švedska in Latvija še naprej izvajajo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se divje ulovljeni losos in proizvodi iz njega, ki niso v skladu s točko 5.3 Priloge, ne dajejo na trg v drugih državah članicah.
Finska, Švedska in Latvija bodo vsako leto Komisiji sporočile ukrepe, ki so jih sprejele za učinkovito obveščanje opredeljenih ranljivih skupin prebivalstva o prehranskih priporočilih ter za zagotavljanje, da se losos iz prostega ulova in proizvodi iz njega, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, ne dajejo na trg v drugih državah članicah. Poleg tega morajo dokazati učinkovitost teh ukrepov.
5. Z odstopanjem od člena 1 lahko Finska in Švedska odobrita dajanje na trg sleda iz prostega ulova (Clupea harengus), večjega od 17 cm, zlatovčice iz prostega ulova (Salvelinus spp.), rečnega piškurja iz prostega ulova (Lampetra fluviatilis) in postrvi iz prostega ulova (Salmo trutta) ter proizvodov iz njih iz baltiške regije in so namenjeni prehrani na njunem ozemlju ter imajo vrednosti dioksinov in/ali dioksinom podobnih PCB-jev in/ali dioksinom nepodobnih PCB-jev višje od vrednosti iz točke 5.3 Priloge, če je vzpostavljen sistem, ki potrošnikom zagotavlja, da so v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev uživanja sleda iz prostega ulova, večjega od 17 cm, zlatovčice iz prostega ulova, rečnega piškurja iz prostega ulova in postrvi iz prostega ulova iz baltiške regije ter proizvodov iz njih za opredeljene ranljive skupine prebivalstva, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju.
Finska in Švedska še naprej izvajata potrebne ukrepe za zagotovitev, da se sled iz prostega ulova, večji od 17 cm, zlatovčica iz prostega ulova, rečni piškur iz prostega ulova in postrv iz prostega ulova ter proizvodi iz njih, ki niso v skladu s točko 5.3 Priloge, ne dajejo na trg v drugih državah članicah.
Finska in Švedska bosta vsako leto Komisiji sporočili ukrepe, ki sta jih sprejeli za učinkovito obveščanje opredeljenih ranljivih skupin prebivalstva o prehranskih priporočilih ter za zagotavljanje, da se ribe in proizvodi iz njih, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, ne dajejo na trg v drugih državah članicah. Poleg tega morata dokazati učinkovitost teh ukrepov.
6. Z odstopanjem od člena 1 lahko Irska, Španija, Hrvaška, Ciper, Latvija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo odobrijo dajanje na svoj trg tradicionalno prekajenega mesa in prekajenih mesnih izdelkov, prekajenih na njihovem ozemlju in namenjenih uživanju na njihovem ozemlju, z vrednostmi PAH, ki presegajo tiste iz točke 6.1.4 Priloge, pod pogojem, da navedeni proizvodi ustrezajo mejnim vrednostim, ki veljajo pred 1. septembrom 2014, tj. 5,0 μg/kg za benzo(a)piren in 30,0 μg/kg za vsoto benzo(a)pirena, benz(a)antracena, benzo(b)fluorantena in krizena.
Navedene države članice še naprej spremljajo prisotnost PAH v tradicionalno prekajenem mesu in prekajenih mesnih izdelkih ter vzpostavijo programe za izvajanje dobrih praks prekajevanja, kjer je to mogoče, v okviru omejitev ekonomskih možnosti in brez izgube značilnih organoleptičnih lastnosti teh proizvodov.
V treh letih od začetka uporabe te uredbe se situacija ponovno oceni na podlagi vseh razpoložljivih informacij, da se določi seznam prekajenega mesa in prekajenih mesnih izdelkov, za katere še naprej velja odstopanje za lokalno proizvodnjo in uživanje brez časovne omejitve.
7. Z odstopanjem od člena 1 lahko Irska, Latvija, Romunija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo odobrijo dajanje na svoj trg tradicionalno prekajenih rib in prekajenih ribiških proizvodov, prekajenih na njihovem ozemlju in namenjenih uživanju na njihovem ozemlju, z vrednostmi PAH, ki presegajo tiste iz točke 6.1.5 Priloge, pod pogojem, da navedeni prekajeni proizvodi ustrezajo mejnim vrednostim, ki veljajo pred 1. septembrom 2014, tj. 5,0 μg/kg za benzo(a)piren in 30,0 μg/kg za vsoto benzo(a)pirena, benz(a)antracena, benzo(b)fluorantena in krizena.
Te države članice še naprej spremljajo prisotnost PAH v tradicionalno prekajenih ribah in prekajenih ribiških proizvodih ter vzpostavijo programe za izvajanje dobrih praks prekajevanja, kjer je to mogoče, v okviru omejitev ekonomskih možnosti in brez izgube značilnih organoleptičnih lastnosti teh proizvodov.
V treh letih od začetka uporabe te uredbe se situacija ponovno oceni na podlagi vseh razpoložljivih informacij, da se določi seznam prekajenih rib in prekajenih ribiških proizvodov, za katere še naprej velja odstopanje za lokalno proizvodnjo in uživanje brez časovne omejitve.
Člen 8
Vzorčenje in analiza
Vzorčenje in analiza za uradni nadzor mejnih vrednosti iz Priloge se izvede v skladu z uredbami Komisije (ES) št. 1882/2006 ( 38 ), (ES) št. 401/2006 ( 39 ), (ES) št. 1883/2006 ( 40 ) ter direktivami Komisije št. 2001/22/ES ( 41 ), 2004/16/ES ( 42 ) in 2005/10/ES ( 43 ).
Člen 9
Spremljanje in poročanje
1. Države članice spremljajo vsebnost nitratov v zelenjavi, ki lahko vsebuje visoke vrednosti, zlasti v zelenolistnati zelenjavi, in redno sporočajo rezultate Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA).
2. Države članice predložijo Komisiji povzetek ugotovitev v zvezi z aflatoksini, pridobljenimi v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 884/2014 ( 44 ), in Evropski agenciji za varnost hrane sporočijo posamezne podatke o prisotnosti.
3. Države članice in organizacije strokovnih zainteresiranih strani vsako leto sporočijo Komisiji rezultate preiskav, ki so jih izvedle, in napredek v zvezi z uporabo preventivnih ukrepov za preprečitev onesnaženosti z deoksinivalenolom, zearalenonom, fumonizinom B1 in B2, ter toksinoma T-2 in HT-2. Komisija da rezultate na voljo državam članicam. Zadevni podatki o prisotnosti se predložijo Evropski agenciji za varnost hrane.
4. Državam članicam in organizacijam strokovnih zainteresiranih strani se zelo priporoča, da spremljajo prisotnost alkaloidov rožička v žitih in žitnih proizvodih.
Državam članicam in organizacijam strokovnih zainteresiranih strani se zelo priporoča, da predložijo agenciji EFSA svoje ugotovitve glede alkaloidov rožička do 30. septembra 2016. Te ugotovitve vključujejo podatke o prisotnosti in določene informacije o razmerju med prisotnostjo sklerocijev rožička in ravnijo posameznih alkaloidov rožička.
Komisija da te smernice na voljo državam članicam.
5. Podatki o prisotnosti drugih onesnaževal, ki niso navedena v odstavkih 1 do 4, ki jih zbirajo države članice in organizacije strokovnih zainteresiranih strani, se lahko sporočijo agenciji EFSA.
6. Podatki o prisotnosti se posredujejo agenciji EFSA v obliki za predložitev podatkov v skladu z njenimi navodili o standardnemu opisu vzorca (Standard Sample Description – SSD) za živila in krmo ( 45 ) ter dodatnimi posebnimi zahtevami agencije EFSA glede poročanja za določena onesnaževala. Podatki o prisotnosti iz organizacij strokovnih zainteresiranih strani se lahko po potrebi sporočijo agenciji EFSA v poenostavljeni obliki za predložitev podatkov, ki jo določi EFSA.
Člen 10
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 466/2001 se razveljavi.
Sklicevanje na razveljavljeno uredbo šteje kot sklicevanje na to uredbo.
Člen 11
Prehodni ukrepi
Ta uredba se ne uporablja za proizvode, ki so bili dani v promet pred datumi iz točk (a) do (f) v skladu z določbami, veljavnimi na zadevni dan:
(a) 1. julija 2006 za mejne vrednosti za deoksinivalenol in zearalenon iz točk 2.4.1, 2.4.2., 2.4.4, 2.4.5, 2.4.6, 2.4.7, 2.5.1, 2.5.3, 2.5.5 in 2.5.7 Priloge;
(b) 1. oktober 2007 za mejne vrednosti za deoksinivalenol in zearalenon iz točk 2.4.3, 2.4.8, 2.4.9, 2.5.2, 2.5.4, 2.5.6, 2.5.8, 2.5.9 in 2.5.10 Priloge;
(c) 1. oktobra 2007 za mejne vrednosti za fumonizin B1 in B2 iz točke 2.6 Priloge;
(d) 4. novembra 2006 za mejne vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB iz oddelka 5 Priloge;
(e) 1. januarja 2012 za mejne vrednosti za dioksinom nepodobne PCB iz oddelka 5 Priloge;
(f) 1. januarja 2015 za mejne vrednosti za ohratoksin A v Capsicum spp. iz točke 2.2.11. Priloge.
Nosilec živilske dejavnosti dokaže, kdaj so bili proizvodi dani v promet.
Člen 12
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. marca 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
Mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (45)
Oddelek 1: Nitrati
|
Živila (9) |
Mejne vrednosti (mg NO3/kg) |
||
|
1.1 |
sveža špinača (Spinacia oleracea) (10) |
|
3 500 |
|
1.2 |
konzervirana, globoko zamrznjena ali zamrznjena špinača |
|
2 000 |
|
1.3 |
sveža zelena solata (Lactuca sativa L.) (gojena v rastlinjaku in gojena na prostem), razen zelene solate iz točke 1.4 |
pridelana od 1. oktobra do 31. marca: |
|
|
zelena solata, gojena v rastlinjaku |
5 000 |
||
|
zelena solata, gojena na prostem |
4 000 |
||
|
pridelana od 1. aprila do 30. septembra: |
|
||
|
zelena solata, gojena v rastlinjaku |
4 000 |
||
|
zelena solata, gojena na prostem |
3 000 |
||
|
1.4 |
vrsta zelene solate „ledenka“ |
zelena solata, gojena v rastlinjaku |
2 500 |
|
zelena solata, gojena na prostem |
2 000 |
||
|
1.5 |
rukola (Eruca sativa, Diplotaxis sp, Brassica tenuifolia, Sisymbrium tenuifolium) |
pridelana od 1. oktobra do 31. marca: |
7 000 |
|
pridelana od 1. aprila do 30. septembra: |
6 000 |
||
|
1.6 |
žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (11) (12) |
|
200 |
Oddelek 2: Mikotoksini
|
Živila (9) |
Mejne vrednosti (μg/kg) |
|||
|
2.1 |
Aflatoksini |
B1 |
vsota B1, B2, G1 in G2 |
M1 |
|
2.1.1 |
Zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic (43), ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo razen: — zemeljskih oreškov (arašidov) in drugih semen oljnic za drobljenje za proizvodnjo rafiniranega rastlinskega olja |
8,0 (13) |
15,0 (13) |
— |
|
2.1.2 |
Mandeljni, pistacije in marelične koščice, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo |
12,0 (13) |
15,0 (13) |
— |
|
2.1.3 |
Lešniki in brazilski oreški, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo |
8,0 (13) |
15,0 (13) |
|
|
2.1.4 |
Lupinarji, razen lupinarjev iz točk 2.1.2 in 2.1.3, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo |
5,0 (13) |
10,0 (13) |
— |
|
2.1.5 |
Zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic (43) ter živila iz njihove predelave, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil razen: — surovega rastlinskega olja, namenjenega za rafiniranje — rafiniranega rastlinskega olja |
2,0 (13) |
4,0 (13) |
— |
|
2.1.6 |
Mandeljni, pistacije in marelične koščice, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil (44) |
8,0 (13) |
10,0 (13) |
— |
|
2.1.7 |
Lešniki in brazilski oreški, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil (44) |
5,0 (13) |
10,0 (13) |
|
|
2.1.8 |
Lupinarji, razen lupinarjev iz točk 2.1.6 in 2.1.7, in proizvodi iz njihove predelave, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil |
2,0 (13) |
4,0 (13) |
— |
|
2.1.9 |
suho sadje, razen suhih fig, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortira ali drugače mehansko obdela |
5,0 |
10,0 |
— |
|
2.1.10 |
suho sadje, razen suhih fig, in proizvodi iz njegove predelave, namenjeni neposredni uporabi za prehrano ljudi ali kot sestavina živil |
2,0 |
4,0 |
— |
|
2.1.11 |
Vsa žita in vsi proizvodi, pridobljeni iz njih, vključno s predelanimi žitnimi proizvodi, razen živil iz točk 2.1.12, 2.1.15 in 2.1.17 |
2,0 |
4,0 |
— |
|
2.1.12 |
Koruza in riž, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil sortirata ali drugače mehansko obdelata |
5,0 |
10,0 |
— |
|
2.1.13 |
Surovo mleko (14), toplotno obdelano mleko in mleko za proizvodnjo izdelkov na osnovi mleka |
— |
— |
0,050 |
|
2.1.14 |
Naslednje vrste začimb: Capsicum spp. (sušeni plodovi začimb, celi ali mleti, vključno s čilijem, čilijem v prahu, kajenskim poprom in papriko) Piper spp. (plodovi začimb, vključno z belim in črnim poprom) Myristica fragrans (muškatni orešek) Zingiber officinale (ingver) Curcuma longa (kurkuma) mešanice začimb, ki vsebujejo eno ali več navedenih začimb |
5,0 |
10,0 |
— |
|
2.1.15 |
Žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (11) (15) |
0,10 |
— |
— |
|
2.1.16 |
Začetne in nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke, vključno z mlekom za dojenčke in mlekom za majhne otroke (12) ►M20 (11) ◄ |
— |
— |
0,025 |
|
2.1.17 |
Živila za posebne zdravstvene namene ►M20 (11) ◄ (16), izrecno namenjena dojenčkom |
0,10 |
— |
0,025 |
|
2.1.18 |
suhe fige |
6,0 |
10,0 |
— |
|
2.2 |
ohratoksin A |
|
||
|
2.2.1 |
nepredelana žita |
5,0 |
||
|
2.2.2 |
vsi proizvodi, pridobljeni iz nepredelanih žit, vključno s predelanimi žitnimi proizvodi in žiti, namenjenimi neposredni prehrani ljudi, razen živil iz točk 2.2.9, 2.2.10 in 2.2.13 |
3,0 |
||
|
2.2.3 |
suho grozdje (korinte, rozine in sultanine) |
10,0 |
||
|
2.2.4 |
pražena zrna kave in mleta pražena kava, razen instant kave |
5,0 |
||
|
2.2.5 |
instant kava |
10,0 |
||
|
2.2.6 |
vino (vključno s penečim vinom, razen likerskih vin in vin z volumskim deležem alkohola najmanj 15 %) in sadno vino (17) |
2,0 (18) |
||
|
2.2.7 |
aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane mešane pijače iz vinskih proizvodov (19) |
2,0 (18) |
||
|
2.2.8 |
grozdni sok, obnovljen zgoščeni grozdni sok, grozdni nektar, grozdni mošt in obnovljen zgoščeni grozdni mošt, namenjen neposredni prehrani ljudi (20) |
2,0 (18) |
||
|
2.2.9 |
žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (11) (15) |
0,50 |
||
|
2.2.10 |
živila za posebne zdravstvene namene ►M20 (11) ◄ (16), posebej za dojenčke |
0,50 |
||
|
2.2.11 |
začimbe, vključno s suhimi začimbami |
|
||
|
Piper spp. (plodovi začimb, vključno z belim in črnim poprom) Myristica fragrans (muškatni orešek) Zingiber officinale (ingver) Curcuma longa (kurkuma) |
15 μg/kg |
|||
|
Capsicum spp. (sušeni plodovi začimb, celi ali mleti, vključno s čilijem, čilijem v prahu, kajenskim poprom in papriko) |
20 μg/kg |
|||
|
mešanice začimb, ki vsebujejo eno izmed navedenih začimb |
15 μg/kg |
|||
|
2.2.12 |
Sladki koren (Glycyrrhiza glabra, Glycyrrhiza inflate in druge vrste) |
|
||
|
2.2.12.1 |
Korenina sladkega korena, sestavina zeliščnega poparka |
20 μg/kg |
||
|
2.2.12.2 |
Izvleček sladkega korena (45), ki se uporablja v prehrani, zlasti za pijače in slaščice |
80 μg/kg |
||
|
2.2.13 |
pšenični gluten, ki se ne prodaja neposredno potrošnikom |
8,0 |
||
|
2.3 |
patulin |
|
||
|
2.3.1 |
sadni sokovi, obnovljeni zgoščeni sadni sokovi in sadni nektarji (20) |
50 |
||
|
2.3.2 |
žgane pijače (21), jabolčnik in druge fermentirane pijače, ki so dobljene iz jabolk ali vsebujejo jabolčni sok |
50 |
||
|
2.3.3 |
jabolčni proizvodi v trdnem stanju, vključno z jabolčnim kompotom in jabolčnim pirejem, namenjeni neposredni prehrani ljudi, razen živil iz točk 2.3.4 in 2.3.5 |
25 |
||
|
2.3.4 |
jabolčni sok in jabolčni proizvodi v trdnem stanju, vključno z jabolčnim kompotom in jabolčnim pirejem, za dojenčke in majhne otroke (22), označeni in prodani kot taki (12) |
10,0 |
||
|
2.3.5 |
otroška hrana, razen žitne kašice za dojenčke in majhne otroke (11) (12) |
10,0 |
||
|
2.4 |
Deoksinivalenol (23) |
|
||
|
2.4.1 |
Nepredelana žita (24) (25), razen trde pšenice, ovsa in koruze |
1 250 |
||
|
2.4.2 |
1 750 |
|||
|
2.4.3 |
Nepredelana koruza (24), razen nepredelane koruze, namenjene obdelavi s postopkom mokrega mletja (40) |
1 750 (26) |
||
|
2.4.4 |
Žita, namenjena neposredni prehrani ljudi, žitna moka, otrobi in kalčki kot končni proizvodi, ki se dajejo v promet za neposredno prehrano ljudi, ter kalčki, razen živil iz točk 2.4.7, 2.4.8 in 2.4.9 |
750 |
||
|
2.4.5 |
Testenine (suhe) (27) |
750 |
||
|
2.4.6 |
Kruh (vključno z majhnimi pekovskimi izdelki), pecivo, piškoti, prigrizki iz žita in žitni proizvodi za zajtrk |
500 |
||
|
2.4.7 |
Žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (11) (15) |
200 |
||
|
2.4.8 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1103 13 ali 1103 20 40 , in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
750 (26) |
||
|
2.4.9 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1102 20 , in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
1 250 (26) |
||
|
2.5 |
Zearalenon (23) |
|
||
|
2.5.1 |
100 |
|||
|
2.5.2 |
Nepredelana koruza (24), razen nepredelane koruze, namenjene obdelavi s postopkom mokrega mletja (40) |
350 (26) |
||
|
2.5.3 |
Žita, namenjena neposredni prehrani ljudi, žitna moka, otrobi in kalčki kot končni proizvodi, ki se dajejo v promet za neposredno prehrano ljudi, ter kalčki, razen živil iz točk 2.5.6, 2.5.7, 2.5.8, 2.5.9 in 2.5.10 |
75 |
||
|
2.5.4 |
Rafinirano koruzno olje |
400 (26) |
||
|
2.5.5 |
Kruh (vključno z majhnimi pekovskimi izdelki), pecivo, piškoti, prigrizki iz žita in žitni proizvodi za zajtrk, razen prigrizkov iz koruze ter proizvodov iz žita za zajtrk na osnovi koruze |
50 |
||
|
2.5.6 |
Koruza, namenjena neposredni prehrani ljudi, prigrizki iz koruze in proizvodi za zajtrk na osnovi koruze |
100 (26) |
||
|
2.5.7 |
Žitne kašice (razen predelane koruzne kašice) ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (11) (15) |
20 |
||
|
2.5.8 |
Predelana koruzna kašica za dojenčke in majhne otroke (11) (15) |
20 (26) |
||
|
2.5.9 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1103 13 ali 1103 20 40 , in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
200 (26) |
||
|
2.5.10 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1102 20 , in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
300 (26) |
||
|
2.6 |
Fumonizini |
vsota B1 in B2 |
||
|
2.6.1 |
Nepredelana koruza (24), razen nepredelane koruze, namenjene obdelavi s postopkom mokrega mletja (40) |
4 000 (28) |
||
|
2.6.2 |
Koruza, namenjena neposredni prehrani ljudi, živila na osnovi koruze za neposredno prehrano ljudi, razen živil iz točk 2.6.3 in 2.6.4 |
1 000 (27) |
||
|
2.6.3 |
Proizvodi za zajtrk na osnovi koruze in prigrizki iz koruze |
800 (28) |
||
|
2.6.4 |
Predelane koruzne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (11) (15) |
200 (28) |
||
|
2.6.5 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1103 13 ali 1103 20 40 , in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev > 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
1 400 (28) |
||
|
2.6.6 |
Frakcije mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, uvrščene pod oznako KN 1102 20 , in drugi proizvodi mletja koruze z velikostjo delcev ≤ 500 mikronov, ki se ne uporabljajo za neposredno prehrano ljudi, uvrščeni pod oznako KN 1904 10 10 |
2 000 (28) |
||
|
2.7 |
toksina T-2 in HT-2 (23) |
vsota toksinov T-2 in HT-2 |
||
|
2.7.1 |
nepredelana žita (24) in žitni proizvodi |
|
||
|
2.8 |
citrinin |
|
||
|
2.8.1 |
prehranska dopolnila na osnovi riža, fermentiranega z rdečimi kvasovkami Monascus purpureus |
2 000 (1) |
||
|
2.9 |
sklerociji rožička in alkaloidi rožička |
|
||
|
2.9.1 |
sklerociji rožička |
|
||
|
2.9.1.1 |
nepredelana žita (24), razen koruze in riža |
0,5 g/kg (3) |
||
|
2.9.2 |
alkaloidi rožička (4) |
|
||
|
2.9.2.1 |
nepredelana žita (24), razen koruze in riža |
— (5) |
||
|
2.9.2.2 |
žitni mlevski proizvodi, razen koruznih in riževih mlevski proizvodov |
— (5) |
||
|
2.9.2.3 |
kruh (vključno z majhnimi pekovskimi izdelki), pecivo, piškoti, prigrizki iz žita, žitni proizvodi za zajtrk in testenine |
— (5) |
||
|
2.9.2.4 |
žitne kašice za dojenčke in majhne otroke |
— (5) |
||
Oddelek 3: Kovine
|
Živila (9) |
Mejne vrednosti (mg/kg mokre teže) |
|
|
3.1 |
svinec |
|
|
3.1.1 |
surovo mleko (14), toplotno obdelano mleko in mleko za proizvodnjo izdelkov na osnovi mleka |
0,020 |
|
3.1.2 |
začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke |
|
|
|
0,050 |
|
|
|
0,010 |
|
|
3.1.3 |
žitne kašice ter hrana za dojenčke in majhne otroke (11) (33), razen 3.1.5 |
0,050 |
|
3.1.4 |
živila za posebne zdravstvene namene (11), posebej za dojenčke in majhne otroke |
|
|
|
ki se tržijo v prahu (33) |
0,050 |
|
|
ki se tržijo kot tekočina (33) |
0,010 |
|
3.1.5 |
pijače za dojenčke in majhne otroke, ki so kot take označene in prodajane, razen tistih iz 3.1.2 in 3.1.4 |
|
|
|
ki se tržijo kot tekočine ali take, da jih je po navodilih proizvajalca treba pripraviti z dodajanjem tekočine, vključno s sadnimi sokovi (12) |
0,030 |
|
|
ki jih je treba namakati ali variti (33) |
1,50 |
|
3.1.6 |
meso (razen klavničnih odpadkov) goveda, ovac, prašičev in perutnine (14) |
0,10 |
|
3.1.7 |
klavnični odpadki goveda, ovac, prašičev in perutnine (14) |
0,50 |
|
3.1.8 |
0,30 |
|
|
3.1.9 |
glavonožci (55) |
0,30 |
|
3.1.10 |
0,50 |
|
|
3.1.11 |
školjke (31) |
1,50 |
|
3.1.12 |
žita in zrna stročnic |
0,20 |
|
3.1.13 |
zelenjava, razen listnatih kapusnic, črnega korena, listnate zelenjave in svežih zelišč, gob, morskih alg in plodovk (32) (56) |
0,10 |
|
3.1.14 |
listnate kapusnice, črni koren, listnata zelenjava, razen svežih zelišč in naslednjih gob: Agaricus bisporus (dvotrosni kukmak), Pleurotus ostreatus (bukov ostrigar), Lentinula edodes (šitake) (32) |
0,30 |
|
3.1.15 |
plodovke |
|
|
|
sladka koruza (32) |
0,10 |
|
|
razen sladke koruze (32) |
0,05 |
|
3.1.16 |
sadje, razen brusnic, ribeza, bezgovih jagod in sadežev navadne jagodičnice (32) |
0,10 |
|
3.1.17 |
brusnice, ribez, bezgove jagode in sadeži navadne jagodičnice (32) |
0,20 |
|
3.1.18 |
maščobe in olja, vključno z mlečno maščobo |
0,10 |
|
3.1.19 |
sadni sokovi, obnovljeni zgoščeni sadni sokovi in sadni nektarji |
|
|
|
izključno iz jagodičja in drugega drobnega sadja (20) |
0,05 |
|
|
iz drugega sadja razen jagodičja in drugega drobnega sadja (20) |
0,03 |
|
3.1.20 |
vino (vključno s penečim vinom, razen likerskega vina), jabolčnik, hruškovec in sadno vino (17) |
|
|
|
proizvodi iz sadnih letin med letoma 2001 in 2015 |
0,20 |
|
|
proizvodi iz sadnih letin po letu 2016 |
0,15 |
|
3.1.21 |
aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirani koktajli iz vinskih proizvodov (19) |
|
|
|
proizvodi iz sadnih letin med letoma 2001 in 2015 |
0,20 |
|
|
proizvodi iz sadnih letin po letu 2016 |
0,15 |
|
3.1.22 |
prehranska dopolnila (42) |
3,0 |
|
3.1.23 |
med |
0,10 |
|
3.2 |
Kadmij |
|
|
3.2.1 |
Zelenjava in sadje, razen korenovk in gomoljnic, listnate zelenjave, svežih zelišč, listnatih kapusnic, stebelne zelenjave, gob in morskih alg (32) |
0,050 |
|
3.2.2 |
Korenovke in gomoljnice (razen gomoljne zelene, pastinaka, črnega korena in hrena), stebelna zelenjava (razen zelene) (32); pri krompirju se mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir |
0,10 |
|
3.2.3 |
Listnata zelenjava, sveža zelišča, listnate kapusnice, zelena, gomoljna zelena, pastinak, črni koren, hren in naslednje gobe (32): Agaricus bisporus (dvotrosni kukmak), Pleurotus ostreatus (bukov ostrigar), Lentinula edodes (šitake) |
0,20 |
|
3.2.4 |
Gobe, razen vrst iz točke 3.2.3 (32) |
1,0 |
|
3.2.5 |
Žitna zrna, razen pšenice in riža |
0,10 |
|
3.2.6 |
— Pšenična zrna, riževa zrna — Pšenični otrobi in pšenični kalčki za neposredno prehrano — Soja |
0,20 |
|
3.2.7 |
Določeni spodaj navedeni kakavovi in čokoladni proizvodi (54): |
|
|
— mlečna čokolada z < 30 % skupne suhe snovi kakavovih delov |
0,10 od 1. januarja 2019 |
|
|
— čokolada z < 50 % skupne suhe snovi kakavovih delov; mlečna čokolada z ≥ 30 % skupne suhe snovi kakavovih delov |
0,30 od 1. januarja 2019 |
|
|
— čokolada z ≥ 50 % skupne suhe snovi kakavovih delov |
0,80 od 1. januarja 2019 |
|
|
— kakavov prah, ki se prodaja končnim potrošnikom, ali kot sestavina oslajenega kakavovega prahu, ki se prodaja končnim potrošnikom (čokoladni napitki) |
0,60 od 1. januarja 2019 |
|
|
3.2.8 |
Meso (razen drobovine) govedi, ovac, svinj in perutnine (14) |
0,050 |
|
3.2.9 |
Konjsko meso, razen drobovine (14) |
0,20 |
|
3.2.10 |
Jetra govedi, ovac, svinj, perutnine in konjev (14) |
0,50 |
|
3.2.11 |
Ledvice govedi, ovac, svinj, perutnine in konjev (14) |
1,0 |
|
3.2.12 |
Mišičnina rib (29) (30), razen vrst iz točk 3.2.13, 3.2.14 in 3.2.15 |
0,050 |
|
3.2.13 |
Mišičnina naslednjih rib (29) (30): skuša (Scomber species), tun (Thunnus species, Katsuwonus pelamis, Euthynnus species), Sicyopterus lagocephalus |
0,10 |
|
3.2.14 |
Mišičnina naslednjih rib (29) (30): trupec (Auxis species) |
0,15 |
|
3.2.15 |
Mišičnina naslednjih rib (29) (30): sardon (Engraulis species) mečarica (Xiphias gladius) sardela (Sardina pilchardus) |
0,25 |
|
3.2.16 |
Raki (31): mišičnina z okončin in trebušnega predela (47); v primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se uporablja mišičnina z okončin |
0,50 |
|
3.2.17 |
Školjke (31) |
1,0 |
|
3.2.18 |
Glavonožci (brez notranjih organov) (31) |
1,0 |
|
3.2.19 |
Začetne in nadaljevalne formule za dojenčke ►M20 (11) ◄ (33): |
|
|
— formule v prahu, izdelane iz beljakovin iz kravjega mleka ali iz hidrolizatov beljakovin |
0,010 od 1. januarja 2015 |
|
|
— tekoče formule, izdelane iz beljakovin iz kravjega mleka ali iz hidrolizatov beljakovin |
0,005 od 1. januarja 2015 |
|
|
— formule v prahu, izdelane iz izolatov beljakovin iz soje, samih ali v mešanici z beljakovinami kravjega mleka |
0,020 od 1. januarja 2015 |
|
|
— tekoče formule, izdelane iz izolatov beljakovin iz soje, samih ali v mešanici z beljakovinami kravjega mleka |
0,010 od 1. januarja 2015 |
|
|
3.2.20 |
Žitne kašice ter hrana za dojenčke in majhne otroke (11) (33) |
0,040 od 1. januarja 2015 |
|
3.2.21 |
Prehranska dopolnila (42), razen prehranskih dopolnil iz točke 3.2.22 |
1,0 |
|
3.2.22 |
Prehranska dopolnila (42), ki sestojijo izključno ali pretežno iz posušenih morskih alg, proizvodov, pridobljenih iz morskih alg, ali posušenih školjk |
3,0 |
|
3.3 |
živo srebro |
|
|
3.3.1 |
ribiški proizvodi (31) in mišičnina rib (29) (30), razen vrst iz točke 3.3.2; mejna vrednost za rake se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela (47); v primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se uporablja za mišičnino z okončin |
0,50 |
|
3.3.2 |
Mišičnina naslednjih rib (29) (30): morska spaka (Lophius species) atlantski ostrigar (Anarhichas lupus) palamida (Sarda sarda) jegulja (Anguilla anguilla) cesar, oranžna sluzoglavka, sredozemska sluzoglavka (Hoplostethus species) okroglonosi repak (Coryphaenoides rupestris) navadni jezik (Hippoglossus hippoglossus) kapski huj (Genypterus capensis) jadrovnice (Makaira species) krilati romb (Lepidorhombus species) bradač (Mullus species) rožnati huj (Genypterus blacodes) ščuka (Esox lucius) bela palamida (Orcynopsis unicolor) molič (Trisopterus minutus) morska mačka (Centroscymnes coelolepis) raže (Raja species) rdeči okun (Sebastes marinus, S. mentella, S. viviparus) pacifiška pahljačasta mečarica (Istiophorus platypterus) morski meč in črni morski meč (Lepidopus caudatus, Aphanopus carbo) orada, riboni (Pagellus species) morski pes (vse vrste) kačja skuša (Lepidocybium flavobrunneum, Ruvettus pretiosus, Gempylus serpens) jeseter (Acipenser species) mečarica (Xiphias gladius) tun (Thunnus species, Euthynnus species, Katsuwonus pelamis) |
1,0 |
|
3.3.3 |
Prehranska dopolnila (42) |
0,10 |
|
3.4 |
kositer (anorganski) |
|
|
3.4.1 |
živila v pločevinkah, razen pijač |
200 |
|
3.4.2 |
pijače v pločevinkah, vključno s sadnimi in zelenjavnimi sokovi |
100 |
|
3.4.3 |
otroška hrana ter žitne kašice za dojenčke in majhne otroke v pločevinkah, razen sušenih proizvodov in proizvodov v prahu (11) (33) |
50 |
|
3.4.4 |
začetne in nadaljevalne formule za dojenčke v pločevinkah (vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom), razen sušenih proizvodov in proizvodov v prahu ►M20 (11) ◄ (33) |
50 |
|
3.4.5 |
živila v pločevinkah za posebne zdravstvene namene ►M20 (11) ◄ (33), posebej za dojenčke, razen sušenih proizvodov in proizvodov v prahu |
50 |
|
3.5 |
|
|
|
3.5.1 |
nepredkuhani brušeni riž (polirani ali beli riž) |
0,20 |
|
3.5.2 |
predkuhani riž in oluščeni riž |
0,25 |
|
3.5.3 |
riževi vaflji, riževi oblati, riževi krekerji in pecivo iz riževe moke |
0,30 |
|
3.5.4 |
riž za proizvodnjo živil za dojenčke in majhne otroke (11) |
0,10 |
Oddelek 4: 3-monokloropropan-1,2-diol (3-MCPD)
|
Živila (9) |
Mejne vrednosti (μg/kg) |
|
|
4.1 |
hidroliziran rastlinski protein (34) |
20 |
|
4.2 |
sojina omaka (34) |
20 |
Oddelek 5: Dioksini in PCB-ji (35)
|
Živila |
MEJNE VREDNOSTI |
|||
|
VSOTA DIOKSINOV (SZO-PCDD/F-TEQ) (36) |
VSOTA DIOKSINOV IN DIOKSINOM PODOBNIH PCB-jev (SZO-PCDD/F-TEQ) (36) |
VSOTA PCB28, PCB52, PCB101, PCB138, PCB153 in PCB180 (ICES – 6) (36) |
||
|
5.1 |
meso in mesni izdelki (razen užitnih klavničnih odpadkov) naslednjih živali (14): |
|
|
|
|
— goveda in ovc |
2,5 pg/g maščobe (37) |
4,0 pg/g maščobe (37) |
40 ng/g maščobe (37) |
|
|
— perutnine |
1,75 pg/g maščobe (37) |
3,0 pg/g maščobe (37) |
40 ng/g maščobe (37) |
|
|
— prašičev |
1,0 pg/g maščobe (37) |
1,25 pg/g maščobe (37) |
40 ng/g maščobe (37) |
|
|
5.2 |
jetra kopenskih živali iz točke 5.1, razen ovčjih jeter, in proizvodi iz njih |
0,30 pg/g mokre teže |
0,50 pg/g mokre teže |
3,0 ng/g mokre teže |
|
|
ovčja jetra in proizvodi iz njih |
1,25 pg/g mokre teže |
2,00 pg/g mokre teže |
3,0 ng/g mokre teže |
|
5.3 |
mišičnina rib in ribiški proizvodi ter proizvodi iz njih (30) (38), razen: — jegulj iz prostega ulova — trnežev iz prostega ulova (Squalus acanthias) — sladkovodnih rib iz prostega ulova, razen diadromnih vrst rib, ujetih v sladki vodi — ribjih jeter in proizvodov iz njih — olj morskih organizmov Mejna vrednost za rake se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela (47); v primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se uporablja za mišičnino z okončin. |
3,5 pg/g mokre teže |
6,5 pg/g mokre teže |
75 ng/g mokre teže |
|
5.4 |
mišičnina sladkovodnih rib iz prostega ulova, razen diadromnih vrst rib, ujetih v sladki vodi, in proizvodi iz nje (30) |
3,5 pg/g mokre teže |
6,5 pg/g mokre teže |
125 ng/g mokre teže |
|
5.4a |
mišičnina trnežev iz prostega ulova (Squalus acanthias) in proizvodi iz nje (38) |
3,5 pg/g mokre teže |
6,5 pg/g mokre teže |
200 ng/g mokre teže |
|
5.5 |
mišičnina jegulj iz prostega ulova (Anguilla anguilla) in proizvodi iz nje |
3,5 pg/g mokre teže |
10,0 pg/g mokre teže |
300 ng/g mokre teže |
|
5.6 |
ribja jetra in proizvodi iz njih, razen olj morskih organizmov iz točke 5.7 |
— |
20,0 pg/g mokre teže (41) |
200 ng/g mokre teže (41) |
|
5.7 |
olja morskih organizmov (olje iz trupov rib, olje iz ribjih jeter in olja iz drugih morskih organizmov za prehrano ljudi) |
1,75 pg/g maščobe |
6,0 pg/g maščobe |
200 ng/g maščobe |
|
5.8 |
surovo mleko (14) in mlečni izdelki (14), vključno z mlečno maščobo |
2,5 pg/g maščobe (37) |
5,5 pg/g maščobe (37) |
40 ng/g maščobe (37) |
|
5.9 |
kokošja jajca in jajčni proizvodi (14) |
2,5 pg/g maščobe (37) |
5,0 pg/g maščobe (37) |
40 ng/g maščobe (37) |
|
5.10 |
maščoba naslednjih živali: |
|
|
|
|
— goveda in ovc |
2,5 pg/g maščobe |
4,0 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
|
— perutnine |
1,75 pg/g maščobe |
3,0 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
|
— prašičev |
1,0 pg/g maščobe |
1,25 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
|
5.11 |
mešane živalske maščobe |
1,5 pg/g maščobe |
2,50 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
5.12 |
rastlinska olja in masti |
0,75 pg/g maščobe |
1,25 pg/g maščobe |
40 ng/g maščobe |
|
5.13 |
hrana za dojenčke in majhne otroke (12) |
0,1 pg/g mokre teže |
0,2 pg/g mokre teže |
1,0 ng/g mokre teže |
Oddelek 6: Policiklični aromatski ogljikovodiki
|
Živila |
Mejne vrednosti (μg/kg) |
||
|
6.1 |
benzo(a)piren, benz(a)antracen, benzo(b)fluoranten in krizen |
benzo(a)piren |
vsota benzo(a)pirena, benz(a)antracena, benzo(b)fluorantena in krizena (48) |
|
6.1.1 |
olja in maščobe (razen kakavovega masla in kokosovega olja), namenjeni neposredni prehrani ljudi ali uporabi kot sestavina živil |
2,0 |
10,0 |
|
6.1.2 |
kakavova zrna in iz njih pridobljeni proizvodi razen proizvodov iz točke 6.1.11 |
5,0 μg/kg maščobe od 1.4.2013 |
35,0 μg/kg maščobe od 1.4.2013 do 31.3.2015 30,0 μg/kg maščobe od 1.4.2015 |
|
6.1.3 |
kokosovo olje namenjeno neposredni prehrani ljudi ali uporabi kot sestavina živil |
2,0 |
20,0 |
|
6.1.4 |
prekajeno meso in prekajeni mesni izdelki |
5,0 do 31.8.2014 2,0 od 1.9.2014 |
30,0 od 1.9.2012 do 31.8.2014 12,0 od 1.9.2014 |
|
6.1.5 |
mišičnina prekajenih rib in prekajenih ribiških proizvodov (30) (39) razen ribiških proizvodov iz točk 6.1.6 in 6.1.7; mejna vrednost za prekajene rake se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela (47); pri prekajenih rakovicah in raznorepcih (Brachyura in Anomura) se uporablja za mišičnino z okončin |
5,0 do 31.8.2014 2,0 od 1.9.2014 |
30,0 od 1.9.2012 do 31.8.2014 12,0 od 1.9.2014 |
|
6.1.6 |
prekajene papaline in konzervirane prekajene papaline (30) (50) (Sprattus sprattus); prekajeni baltski sledi ≤ 14 cm dolžine in konzervirani prekajeni baltski sledi ≤ 14 cm dolžine (30) (50) (Clupea harengus membras); kacuobuši (sušeni črtasti tun, Katsuwonus pelamis); školjke (sveže, hlajene ali zamrznjene) (31); toplotno obdelano meso in toplotno obdelani mesni izdelki (49), ki se prodajajo končnim potrošnikom |
5,0 |
30,0 |
|
6.1.7 |
školjke (39) (prekajene) |
6,0 |
35,0 |
|
6.1.8 |
žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (11) (33) |
1,0 |
1,0 |
|
6.1.9 |
začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, vključno z začetnim mlekom in nadaljevalnim mlekom ►M20 (11) ◄ (33) za dojenčke |
1,0 |
1,0 |
|
6.1.10 |
živila za posebne zdravstvene namene ►M20 (11) ◄ (33), posebej za dojenčke |
1,0 |
1,0 |
|
6.1.11 |
kakavova vlakna in iz njih pridobljeni proizvodi, namenjeni za uporabo kot sestavina živil |
3,0 |
15,0 |
|
6.1.12 |
bananin čips |
2,0 |
20,0 |
|
6.1.13 |
prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastlinske sestavine in njihove pripravke (42) (7) (8) prehranska dopolnila, ki vsebujejo propolis, matični mleček, spirulino ali njihove pripravke (42) |
10,0 |
50,0 |
|
6.1.14 |
posušena zelišča |
10,0 |
50,0 |
|
6.1.15 |
posušene začimbe razen kardamona in prekajenih Capsicum spp. |
10,0 |
50,0 |
Oddelek 7: Melamin in strukturno podobne snovi
|
Živila |
Mejne vrednosti [mg/kg] |
|
|
7.1. |
melamin |
|
|
7.1.1. |
živila razen začetnih in nadaljevalnih formul za dojenčke (51) |
2,5 |
|
7.1.2. |
začetne in nadaljevalne formule za dojenčke v prahu |
1 |
Oddelek 8: Vsebovani rastlinski toksini
|
Živila (9) |
Mejne vrednosti (g/kg) |
|
|
8.1 |
eruka kislina |
|
|
8.1.1 |
rastlinska olja in masti |
50 (2) |
|
8.1.2 |
živila, ki vsebujejo dodana rastlinska olja in masti, razen živil iz točke 8.1.3 |
50 (2) |
|
8.1.3 |
začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke ►M20 (11) ◄ |
10 (2) |
|
Živila (9) |
Mejne vrednosti (μg/kg) |
||
|
8.2 |
Tropanski alkaloidi (6) |
||
|
|
|
Atropin |
Skopolamin |
|
8.2.1 |
Predelane žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke, ki vsebujejo proso, sirek, ajdo ali iz njih pridobljene proizvode (33) |
1,0 μg/kg |
1,0 μg/kg |
(1) Mejna vrednost se pregleda pred 1. januarjem 2016 na podlagi podatkov o izpostavljenosti citrininu prek drugih živil in posodobljenih informacij o toksičnosti citrinina, zlasti glede rakotvornosti in genotoksičnosti.
(2) Mejna vrednost se nanaša na vsebnost eruka kisline, izračunano glede na skupno vsebnost maščobnih kislin v maščobni komponenti hrane.
(
3) Vzorčenje se opravi v skladu s točko B Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 401/2006 (UL L 70, 9.3.2006, str. 12).
Analiza se opravi z mikroskopskim pregledom.
(4) Vsota 12 alkaloidov rožička: ergokristin/ergokristinin; ergotamin/ergotaminin; ergokriptin/ergokriptinin; ergometrin/ergometrinin; ergozin/ergozinin; ergokornin/ergokorninin.
(5) Ustrezne in dosegljive mejne vrednosti, ki zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi, bodo za ustrezne kategorije živil obravnavane pred 1. julijem 2017.
(6) Kot tropanska alkaloida sta tu mišljena atropin in skopolamin. Atropin je racemna zmes (-)-hiosciamina in (+)-hiosciamina, od katerih ima samo enantiomer (-)-hiosciamin antiholinergične lastnosti. Ker zaradi analiznih omejitev ni vedno mogoče ločiti med enantiomeroma hiosciamina, se določita mejni vrednosti za atropin in skopolamin.
(7) Rastlinski pripravki so pripravki, pridobljeni iz rastlinskih sestavin (npr. cele rastline, deli rastlin, razdrobljene ali razrezane rastline) z različnimi postopki (npr. iztiskanje, stiskanje, ekstrakcija, frakcioniranje, destilacija, koncentriranje, sušenje in fermentacija). Ta opredelitev vključuje zdrobljene rastline ali rastline v prahu, dele rastlin, alge, glive, lišaje, tinkture, ekstrakte, eterična olja (razen rastlinskih olj iz točke 6.1.1.), iztisnjene sokove in predelane eksudate.
(8) Mejna vrednost se ne uporablja za prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastlinska olja. Rastlinska olja, ki se uporabljajo kot sestavine prehranskih dopolnil, bi morala biti v skladu z mejno vrednostjo iz točke 6.1.1.
(9) V zvezi s sadjem, zelenjavo in žiti se sklicuje na živila, razvrščena v ustrezne skupine iz Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 178/2006 (UL L 29, 2.2.2006, str. 3). To med drugim pomeni, da je ajda (Fagopyrum sp) vključena v „žita“, proizvodi iz ajde pa so vključeni v „proizvode iz žit“. ►M3 Mejne vrednosti za sadje ne veljajo za lupinarje. ◄
(10) Mejne vrednosti se ne uporabljajo za svežo špinačo, ki je namenjena predelavi in se neposredno prevaža v razsutem tovoru s polja v predelovalni obrat.
(11) Živila, razvrščena v to kategorijo iz Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).
(12) Mejna vrednost velja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).
(13) ►M5 Mejne vrednosti se uporabljajo za užitne dele zemeljskih oreškov (arašidov) in lupinarjev. Če se analizirajo zemeljski oreški (arašidi) in lupinarji, v lupinah, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu, razen v primeru brazilskih oreškov. ◄
(14) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 226, 25.6.2004, str. 22).
(15) Mejna vrednost se uporablja za suho snov. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.
(16) Mejna vrednost se pri mleku in mlečnih izdelkih uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca) ter za suho snov v primeru proizvodov, ki niso mleko ali mlečni izdelki. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.
(17) Vino in peneča vina iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(18) Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2005 dalje.
(19) Živila, razvrščena v to kategorijo iz Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).
(20) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 58).
(21) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12.6.1989, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo.
(22) Dojenčki in majhni otroci iz Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).
(23) Za namen uporabe mejnih vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon ter toksina T-2 in HT-2 iz točk 2.4, 2.5 in 2.7, riž ni vključen pod „žita“ in riževi proizvodi niso vključeni pod „proizvodi iz žit“.
(
24) Mejna vrednost se uporablja za nepredelana žita, dana na trg za prvo stopnjo predelave.
„Prva stopnja predelave“ pomeni katero koli mehansko ali toplotno obdelavo zrn ali na njih, razen sušenja. Postopki čiščenja, vključno z luščenjem, sortiranja in sušenja se ne štejejo kot „prva stopnja predelave“, če celotno zrno po čiščenju in sortiranju ostane nepoškodovano.
Luščenje pomeni čiščenje zrn z močnim ščetkanjem in/ali ribanjem.
Če se luščenje uporablja, kadar so prisotni sklerociji rožička, je treba za žita pred luščenjem najprej uporabiti prvi korak čiščenja. Po luščenju, opravljenem v kombinaciji s sesalcem prahu, sledi sortiranje po barvi pred mletjem.
Sistemi integrirane proizvodnje in predelave pomenijo sisteme, s katerimi se vse prejete serije žit očistijo, sortirajo in predelajo v istem obratu. Pri takih sistemih integrirane proizvodnje in predelave se mejna vrednost uporablja za nepredelana žita po čiščenju in sortiranju, vendar pred prvo stopnjo predelave.
Nosilci živilske dejavnosti skladnost zagotovijo s postopkom HACCP, s čimer se vzpostavi in izvaja učinkovit postopek spremljanja na tej kritični kontrolni točki.
(25) Mejna vrednost se uporablja za pridelana in prevzeta žita iz tržnega leta 2005/2006, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 824/2000 z dne 19. aprila 2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (UL L 100, 20.4.2000, str. 31), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1068/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 65).
(26) Mejna vrednost se uporablja od 1. oktobra 2007.
(27) Testenine (suhe) so testenine s približno vsebnostjo vode 12 %.
(28) Mejna vrednost se uporablja od 1. oktobra 2007.
(29) Ribe, razvrščene v kategorijo (a), razen ribjih jeter z oznako KN 0302 70 00 , s seznama iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in 2(2).
(30) Če se ribe uživa cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.
(31) Živila, razvrščena v kategorijah (c) in (i) s seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1), kadar je primerno (vrste, kot so navedene v ustrezni postavki). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in (2). Pri vrsti Pecten maximus se mejna vrednost uporablja le za pritezno mišico in žleze.
(32) Mejna vrednost se uporablja po pranju sadja ali zelenjave in odstranitvi užitnega dela.
(33) Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kakor se proda.
(34) Mejna vrednost je določena za tekoči proizvod, ki vsebuje 40 % suhe snovi, ki ustreza zgornji mejni vrednosti 50 μg/kg v suhi snovi. Vrednost je treba prilagoditi sorazmerno glede na vsebnost suhe snovi v proizvodu.
(
35)
►M9Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z uporabo faktorjev ekvivalence toksičnosti SZO-TEF) ter vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev (vsota PCDD, PCDF in polikloriranih bifenilov (PCB-ji), izraženih v ekvivalentih toksičnosti SZO z uporabo SZO-TEF). SZO-TEF za oceno tveganja za ljudi temeljijo na sklepih Svetovne zdravstvene organizacije – strokovnega srečanja Mednarodnega programa za kemijsko varnost (IPCS) junija 2005 v Ženevi (Martin van den Berg in sod., „Ponovna ocena faktorjev ekvivalence toksičnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih“, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological Sciences 93(2), str. 223–241 (2006)).
|
Kongener |
Vrednost TEF |
|
dibenzo-p-dioksini („PCDD“) |
|
|
2,3,7,8-TCDD |
1 |
|
1,2,3,7,8-PeCDD |
1 |
|
1,2,3,4,7,8-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD |
0,01 |
|
OCDD |
0,0003 |
|
dibenzofurani („PCDF“) |
|
|
2,3,7,8-TCDF |
0,1 |
|
1,2,3,7,8-PeCDF |
0,03 |
|
2,3,4,7,8-PeCDF |
0,3 |
|
1,2,3,4,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9-HxCDF |
0,1 |
|
2,3,4,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF |
0,01 |
|
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF |
0,01 |
|
OCDF |
0,0003 |
|
„dioksinom podobni“ PCB: ne-orto PCB + mono-orto PCB |
|
|
ne-orto PCB |
|
|
PCB 77 |
0,0001 |
|
PCB 81 |
0,0003 |
|
PCB 126 |
0,1 |
|
PCB 169 |
0,03 |
|
mono-orto PCB |
|
|
PCB 105 |
0,00003 |
|
PCB 114 |
0,00003 |
|
PCB 118 |
0,00003 |
|
PCB 123 |
0,00003 |
|
PCB 156 |
0,00003 |
|
PCB 157 |
0,00003 |
|
PCB 167 |
0,00003 |
|
PCB 189 |
0,00003 |
Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.
◄(36) Zgornje koncentracije: zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih sorodnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja.
(
37)
►M9Mejna vrednost za maščobo se ne uporablja za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe. Za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe, mejna vrednost za celotno živilo ustreza vrednosti za živila, ki vsebujejo 2 % maščobe, kar se izračuna iz mejne vrednosti, določene za maščobo, z uporabo naslednje formule:
mejna vrednost za celotno živilo pri živilih, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe = mejna vrednost za maščobo za navedeno živilo × 0,02.
◄(38) Živila, razvrščena v to kategorijo, kot je opredeljeno v kategorijah (a), (b), (c), (e) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000, razen ribjih jeter iz točke 5.11.
(39) Živila, razvrščena v to kategorijo, kot je opredeljena v kategorijah (b), (c) in (i) s seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1379/2013.
(40) Izjema se uporablja le za koruzo, za katero je razvidno npr. na podlagi označitve, namembnosti, da je namenjena le za uporabo v postopku mokrega mletja (proizvodnja škroba).
(41) Pri konzerviranih ribjih jetrih mejna vrednost velja za celotno užitno vsebino konzerve.
(42) Mejna vrednost se uporablja za prehranska dopolnila, kakor se prodajo.
(43) Semena oljnic z oznakami KN 1201 , 1202 , 1203 , 1204 , 1205 , 1206 , 1207 in pridobljeni proizvodi KN 1208 ; semena melon sodijo v okvir oznake ex 1207 99 .
(44) Če se iz njih pridobljeni/predelani proizvodi pridobijo/predelajo izključno ali skoraj izključno iz zadevnih lupinarjev, se mejne vrednosti, določene za ustrezne lupinarje, uporabljajo tudi za pridobljene/predelane proizvode. V drugih primerih se za pridobljene/predelane proizvode uporabljata člen 2(1) in člen 2(2).
(45) Mejna vrednost velja za čist in nerazredčen izvleček, pri čemer je 1 kg izvlečka pridobljen iz 3 do 4 kg korenine sladkega korena.
(46) Mejne vrednosti za listnato zelenjavo se ne uporabljajo za sveža zelišča (pod številčno kodo 0256000 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 396/2005).
(47) Mišičnina z okončin in trebušnega predela. Ta opredelitev ne vključuje glavoprsja rakov. V primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura): mišičnina z okončin.
(48) Spodnje koncentracije se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti štirih snovi pod mejo določanja enake nič.
(49) Meso in mesni izdelki, ki so bili toplotno obdelani s postopkom, ki lahko povzroči prisotnost PAH, npr. samo pečenje in priprava na žaru.
(50) Pri konzerviranih izdelkih se analizira celotna vsebina konzerve. Kar zadeva mejno vrednost za celoten sestavljen izdelek, velja člen 2(1)(c) in (2).
(51) Mejna vrednost se ne uporablja za živila, pri katerih je mogoče dokazati, da je raven melamina, višja od 2,5 mg/kg, posledica dovoljene uporabe ciromazina kot insekticida. Raven melamina ne sme presegati ravni ciromazina.
(52) Za določene kakavove in čokoladne proizvode se uporabljajo opredelitve iz točk A. 2, 3 in 4 Priloge I k Direktivi 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 197, 3.8.2000, str. 19).
(53) Vsota As(III) in As(V).
(54) Riž, oluščeni riž, brušeni riž in predkuhani riž iz standarda Codex Alimentarius 198-1995.
(55) Mejna vrednost se uporablja za žival, kakor se proda brez notranjih organov.
(56) Pri krompirju se mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir.
( 1 ) UL L 37, 13.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 2 ) UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 199/2006 (UL L 32, 4.2.2006, str. 32).
( 3 ) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1662/2006 (UL L 320, 18.11.2006, str. 1).
( 4 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 38. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o nitratih in nitritih, str. 1–33, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_38.pdf
( 5 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 35. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o aflatoksinih, ohratoksinu A in patulinu, str. 45–50, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_35.pdf
( 6 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o ohratoksinu A (izraženo 17. septembra 1998), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out14_en.html
( 7 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.7 „Ocena vnosa ohratoksina A s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/task_3-2-7_en.pdf
( 8 ) UL L 52, 4.3.1993, str. 18.
( 9 ) Mnenje Znanstvenega odbora o onesnaževalih v prehranjevalni verigi EFSA o ohratoksinu A v hrani na zahtevo Komisije, http://www.efsa.europa.eu/etc/medialib/efsa/science/contam/contam_opinions/1521.Par.0001.File.dat/contam_op_ej365_ochratoxin_a_food_en1.pdf
( 10 ) Zapisnik 120. seje Znanstvenega odbora za hrano 8.–9. marca 2000 v Bruslju, zapisnik izjave o patulinu, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out55_en.pdf
( 11 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.8 „Ocena vnosa patulina s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“. http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/3.2.8_en.pdf
( 12 ) UL L 203, 12.8.2003, str. 34.
( 13 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 1: deoksinivalenol (DON), (izraženo 2. decembra 1999), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out44_en.pdf
( 14 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 2: zearalenon (ZEA), (izraženo 22. junija 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out65_en.pdf
( 15 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 3: fumonizin B1 (FB1) (izraženo 17. oktobra 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out73_en.pdf
( 16 ) Posodobljeno mnenje Znanstvenega odbora za hrano o fumonizinu B1, B2 in B3 (izraženo 4. aprila 2003), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out185_en.pdf
( 17 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 4: nivalenol (izraženo 19. oktobra 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out74_en.pdf
( 18 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 5: toksin T-2 in toksin HT-2 (sprejeto 30. maja 2001), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out88_en.pdf
( 19 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 6: Skupna ocena toksina T-2, toksina HT-2, nivalenola in deoksinivalenola (sprejeto 26. februarja 2002), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out123_en.pdf
( 20 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.10 „Zbiranje podatkov o prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v hrani in ocena vnosa teh toksinov s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“, http://ec.europa.eu/food/fs/scoop/task3210.pdf
( 21 ) UL L 234, 29.8.2006, str. 35.
( 22 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 32. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano z naslovom „Morebitno zdravstveno tveganje zaradi svinca v hrani in pijači“, str. 7–8, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_32.pdf
( 23 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.11 „Ocena izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU arzenu, kadmiju, svincu in živemu srebru s hrano“, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/scoop_3-2-11_heavy_metals_report_en.pdf
( 24 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 36. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o kadmiju, str. 67–70, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_36.pdf
( 25 ) Mnenje Znanstvenega odbora EFSA o onesnaževalih v prehranjevalni verigi o živem srebru in metilnem živem srebru v hrani na zahtevo Komisije (sprejeto 24. februarja 2004), http://www.efsa.eu.int/science/contam/contam_opinions/259/opinion_contam_01_en1.pdf
( 26 ) http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/information_note_mercury-fish_12-05-04.pdf
( 27 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o akutnem tveganju zaradi kositra v konzerviranih živilih (sprejeto 12. decembra 2001), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out110_en.pdf
( 28 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o 3-monokloropropan-1,2-diolu (3-MCPD), ki posodablja mnenje Znanstvenega odbora za hrano iz leta 1994 (sprejeto 30. maja 2001), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out91_en.pdf
( 29 ) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 36. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o 3-monokloropropan-1,2-diolu (3-MCPD), str. 31–34, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_36.pdf
( 30 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.9 „Zbiranje in primerjava podatkov o vrednostih 3-monokloropropandiola (3-MCPD) in sorodnih snovi v živilih“, str. 256, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/scoop_3-2-9_final_report_chloropropanols_en.pdf
( 31 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o oceni tveganja dioksinov in dioksinom podobnih PCB v hrani. Od sprejetja mnenja Znanstvenega odbora za hrano z dne 22. novembra 2000 je na voljo posodobitev, ki temelji na novih znanstvenih spoznanjih (sprejeta 30. maja 2001) http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out90_en.pdf
( 32 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o oceni izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU dioksinom in dioksinom podobnih PCB v hrani (sprejeto 22. novembra 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out78_en.pdf
( 33 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.5 „Ocena vnosa dioksinov in sorodnih PCB s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“, http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/library/pub/pub08_en.pdf
( 34 ) UL L 42, 14.2.2006, str. 26.
( 35 ) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o tveganju za zdravje ljudi zaradi policikličnih aromatskih ogljikovodikov v hrani (izraženo 4. decembra 2002), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out153_en.pdf
( 36 ) Ocena nekaterih onesnaževal v živilih – poročilo Skupnega strokovnega odbora FAO/WHO za aditive v hrani, 64. seja, Rim, 8.–17. februar 2005, str. 1–6 in str. 61–81.
WHO Technical Report Series, št. 930, 2006, http://whqlibdoc.who.int/trs/WHO_TRS_930_eng.pdf
( 37 ) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.12 „Zbiranje podatkov o prisotnosti polikloriranih aromatskih ogljikovodikov v hrani“, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/scoop_3-2-12_final_report_pah_en.pdf
( 38 ) Glej stran 25 tega Uradnega lista.
( 39 ) UL L 70, 9.3.2006, str. 12.
( 40 ) Glej stran 32 tega Uradnega lista.
( 41 ) UL L 77, 16.3.2001, str. 14. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/4/ES (UL L 19, 21.1.2005, str. 50).
( 42 ) UL L 42, 13.2.2004, str. 16.
( 43 ) UL L 34, 8.2.2005, str. 15.
( 44 ) Izvedbena uredba Komisije (ES) št. 884/2014 z dne 13. avgusta 2014 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekatere krme in živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1152/2009 (UL L 242, 14.8.2014, str. 4).
( 45 ) http://www.efsa.europa.eu/en/datex/datexsubmitdata.htm
( 46 ) Mejna vrednost se pregleda pred 1. januarjem 2016 na podlagi podatkov o izpostavljenosti citrininu prek drugih živil in posodobljenih informacij o toksičnosti citrinina, zlasti glede rakotvornosti in genotoksičnosti.
( 47 ) Mejna vrednost se nanaša na vsebnost eruka kisline, izračunano glede na skupno vsebnost maščobnih kislin v maščobni komponenti hrane.
( 48 ) Vzorčenje se opravi v skladu s točko B Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 401/2006 (UL L 70, 9.3.2006, str. 12).
Analiza se opravi z mikroskopskim pregledom.
( 49 ) Vsota 12 alkaloidov rožička: ergokristin/ergokristinin; ergotamin/ergotaminin; ergokriptin/ergokriptinin; ergometrin/ergometrinin; ergozin/ergozinin; ergokornin/ergokorninin.
( 50 ) Ustrezne in dosegljive mejne vrednosti, ki zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi, bodo za ustrezne kategorije živil obravnavane pred 1. julijem 2017.
( 51 ) Kot tropanska alkaloida sta tu mišljena atropin in skopolamin. Atropin je racemna zmes (-)-hiosciamina in (+)-hiosciamina, od katerih ima samo enantiomer (-)-hiosciamin antiholinergične lastnosti. Ker zaradi analiznih omejitev ni vedno mogoče ločiti med enantiomeroma hiosciamina, se določita mejni vrednosti za atropin in skopolamin.
( 52 ) Rastlinski pripravki so pripravki, pridobljeni iz rastlinskih sestavin (npr. cele rastline, deli rastlin, razdrobljene ali razrezane rastline) z različnimi postopki (npr. iztiskanje, stiskanje, ekstrakcija, frakcioniranje, destilacija, koncentriranje, sušenje in fermentacija). Ta opredelitev vključuje zdrobljene rastline ali rastline v prahu, dele rastlin, alge, glive, lišaje, tinkture, ekstrakte, eterična olja (razen rastlinskih olj iz točke 6.1.1.), iztisnjene sokove in predelane eksudate.
( 53 ) Mejna vrednost se ne uporablja za prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastlinska olja. Rastlinska olja, ki se uporabljajo kot sestavine prehranskih dopolnil, bi morala biti v skladu z mejno vrednostjo iz točke 6.1.1.
( 54 ) V zvezi s sadjem, zelenjavo in žiti se sklicuje na živila, razvrščena v ustrezne skupine iz Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 178/2006 (UL L 29, 2.2.2006, str. 3). To med drugim pomeni, da je ajda (Fagopyrum sp) vključena v „žita“, proizvodi iz ajde pa so vključeni v „proizvode iz žit“. ►M3 Mejne vrednosti za sadje ne veljajo za lupinarje. ◄
( 55 ) Mejne vrednosti se ne uporabljajo za svežo špinačo, ki je namenjena predelavi in se neposredno prevaža v razsutem tovoru s polja v predelovalni obrat.
( 56 ) Živila, razvrščena v to kategorijo iz Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).
( 57 ) Mejna vrednost velja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).
( 58 ) ►M5 Mejne vrednosti se uporabljajo za užitne dele zemeljskih oreškov (arašidov) in lupinarjev. Če se analizirajo zemeljski oreški (arašidi) in lupinarji, v lupinah, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu, razen v primeru brazilskih oreškov. ◄
( 59 ) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 226, 25.6.2004, str. 22).
( 60 ) Mejna vrednost se uporablja za suho snov. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.
( 61 ) Mejna vrednost se pri mleku in mlečnih izdelkih uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca) ter za suho snov v primeru proizvodov, ki niso mleko ali mlečni izdelki. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.
( 62 ) Vino in peneča vina iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
( 63 ) Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2005 dalje.
( 64 ) Živila, razvrščena v to kategorijo iz Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).
( 65 ) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 58).
( 66 ) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12.6.1989, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo.
( 67 ) Dojenčki in majhni otroci iz Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).
( 68 ) Za namen uporabe mejnih vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon ter toksina T-2 in HT-2 iz točk 2.4, 2.5 in 2.7, riž ni vključen pod „žita“ in riževi proizvodi niso vključeni pod „proizvodi iz žit“.
( 69 ) Mejna vrednost se uporablja za nepredelana žita, dana na trg za prvo stopnjo predelave.
„Prva stopnja predelave“ pomeni katero koli mehansko ali toplotno obdelavo zrn ali na njih, razen sušenja. Postopki čiščenja, vključno z luščenjem, sortiranja in sušenja se ne štejejo kot „prva stopnja predelave“, če celotno zrno po čiščenju in sortiranju ostane nepoškodovano.
Luščenje pomeni čiščenje zrn z močnim ščetkanjem in/ali ribanjem.
Če se luščenje uporablja, kadar so prisotni sklerociji rožička, je treba za žita pred luščenjem najprej uporabiti prvi korak čiščenja. Po luščenju, opravljenem v kombinaciji s sesalcem prahu, sledi sortiranje po barvi pred mletjem.
Sistemi integrirane proizvodnje in predelave pomenijo sisteme, s katerimi se vse prejete serije žit očistijo, sortirajo in predelajo v istem obratu. Pri takih sistemih integrirane proizvodnje in predelave se mejna vrednost uporablja za nepredelana žita po čiščenju in sortiranju, vendar pred prvo stopnjo predelave.
Nosilci živilske dejavnosti skladnost zagotovijo s postopkom HACCP, s čimer se vzpostavi in izvaja učinkovit postopek spremljanja na tej kritični kontrolni točki.
( 70 ) Mejna vrednost se uporablja za pridelana in prevzeta žita iz tržnega leta 2005/2006, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 824/2000 z dne 19. aprila 2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (UL L 100, 20.4.2000, str. 31), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1068/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 65).
( 71 ) Mejna vrednost se uporablja od 1. oktobra 2007.
( 72 ) Testenine (suhe) so testenine s približno vsebnostjo vode 12 %.
( 73 ) Mejna vrednost se uporablja od 1. oktobra 2007.
( 74 ) Ribe, razvrščene v kategorijo (a), razen ribjih jeter z oznako KN 0302 70 00 , s seznama iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in 2(2).
( 75 ) Če se ribe uživa cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.
( 76 ) Živila, razvrščena v kategorijah (c) in (i) s seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1), kadar je primerno (vrste, kot so navedene v ustrezni postavki). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in (2). Pri vrsti Pecten maximus se mejna vrednost uporablja le za pritezno mišico in žleze.
( 77 ) Mejna vrednost se uporablja po pranju sadja ali zelenjave in odstranitvi užitnega dela.
( 78 ) Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kakor se proda.
( 79 ) Mejna vrednost je določena za tekoči proizvod, ki vsebuje 40 % suhe snovi, ki ustreza zgornji mejni vrednosti 50 μg/kg v suhi snovi. Vrednost je treba prilagoditi sorazmerno glede na vsebnost suhe snovi v proizvodu.
( 80 ) Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z uporabo faktorjev ekvivalence toksičnosti SZO-TEF) ter vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev (vsota PCDD, PCDF in polikloriranih bifenilov (PCB-ji), izraženih v ekvivalentih toksičnosti SZO z uporabo SZO-TEF). SZO-TEF za oceno tveganja za ljudi temeljijo na sklepih Svetovne zdravstvene organizacije – strokovnega srečanja Mednarodnega programa za kemijsko varnost (IPCS) junija 2005 v Ženevi (Martin van den Berg in sod., „Ponovna ocena faktorjev ekvivalence toksičnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih“, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological Sciences 93(2), str. 223–241 (2006)).
Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z uporabo faktorjev ekvivalence toksičnosti SZO-TEF) ter vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev (vsota PCDD, PCDF in polikloriranih bifenilov (PCB-ji), izraženih v ekvivalentih toksičnosti SZO z uporabo SZO-TEF). SZO-TEF za oceno tveganja za ljudi temeljijo na sklepih Svetovne zdravstvene organizacije – strokovnega srečanja Mednarodnega programa za kemijsko varnost (IPCS) junija 2005 v Ženevi (Martin van den Berg in sod., „Ponovna ocena faktorjev ekvivalence toksičnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih“, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological Sciences 93(2), str. 223–241 (2006)).
|
Kongener |
Vrednost TEF |
|
dibenzo-p-dioksini („PCDD“) |
|
|
2,3,7,8-TCDD |
1 |
|
1,2,3,7,8-PeCDD |
1 |
|
1,2,3,4,7,8-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9-HxCDD |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD |
0,01 |
|
OCDD |
0,0003 |
|
dibenzofurani („PCDF“) |
|
|
2,3,7,8-TCDF |
0,1 |
|
1,2,3,7,8-PeCDF |
0,03 |
|
2,3,4,7,8-PeCDF |
0,3 |
|
1,2,3,4,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,7,8,9-HxCDF |
0,1 |
|
2,3,4,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
|
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF |
0,01 |
|
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF |
0,01 |
|
OCDF |
0,0003 |
|
„dioksinom podobni“ PCB: ne-orto PCB + mono-orto PCB |
|
|
ne-orto PCB |
|
|
PCB 77 |
0,0001 |
|
PCB 81 |
0,0003 |
|
PCB 126 |
0,1 |
|
PCB 169 |
0,03 |
|
mono-orto PCB |
|
|
PCB 105 |
0,00003 |
|
PCB 114 |
0,00003 |
|
PCB 118 |
0,00003 |
|
PCB 123 |
0,00003 |
|
PCB 156 |
0,00003 |
|
PCB 157 |
0,00003 |
|
PCB 167 |
0,00003 |
|
PCB 189 |
0,00003 |
Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.
◄
( 81 ) Zgornje koncentracije: zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih sorodnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja.
( 82 ) Mejna vrednost za maščobo se ne uporablja za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe. Za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe, mejna vrednost za celotno živilo ustreza vrednosti za živila, ki vsebujejo 2 % maščobe, kar se izračuna iz mejne vrednosti, določene za maščobo, z uporabo naslednje formule:
Mejna vrednost za maščobo se ne uporablja za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe. Za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe, mejna vrednost za celotno živilo ustreza vrednosti za živila, ki vsebujejo 2 % maščobe, kar se izračuna iz mejne vrednosti, določene za maščobo, z uporabo naslednje formule:
mejna vrednost za celotno živilo pri živilih, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe = mejna vrednost za maščobo za navedeno živilo × 0,02.
◄
( 83 ) Živila, razvrščena v to kategorijo, kot je opredeljeno v kategorijah (a), (b), (c), (e) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000, razen ribjih jeter iz točke 5.11.
( 84 ) Živila, razvrščena v to kategorijo, kot je opredeljena v kategorijah (b), (c) in (i) s seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1379/2013.
( 85 ) Izjema se uporablja le za koruzo, za katero je razvidno npr. na podlagi označitve, namembnosti, da je namenjena le za uporabo v postopku mokrega mletja (proizvodnja škroba).
( 86 ) Pri konzerviranih ribjih jetrih mejna vrednost velja za celotno užitno vsebino konzerve.
( 87 ) Mejna vrednost se uporablja za prehranska dopolnila, kakor se prodajo.
( 88 ) Semena oljnic z oznakami KN 1201 , 1202 , 1203 , 1204 , 1205 , 1206 , 1207 in pridobljeni proizvodi KN 1208 ; semena melon sodijo v okvir oznake ex 1207 99 .
( 89 ) Če se iz njih pridobljeni/predelani proizvodi pridobijo/predelajo izključno ali skoraj izključno iz zadevnih lupinarjev, se mejne vrednosti, določene za ustrezne lupinarje, uporabljajo tudi za pridobljene/predelane proizvode. V drugih primerih se za pridobljene/predelane proizvode uporabljata člen 2(1) in člen 2(2).
( 90 ) Mejna vrednost velja za čist in nerazredčen izvleček, pri čemer je 1 kg izvlečka pridobljen iz 3 do 4 kg korenine sladkega korena.
( 91 ) Mejne vrednosti za listnato zelenjavo se ne uporabljajo za sveža zelišča (pod številčno kodo 0256000 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 396/2005).
( 92 ) Mišičnina z okončin in trebušnega predela. Ta opredelitev ne vključuje glavoprsja rakov. V primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura): mišičnina z okončin.
( 93 ) Spodnje koncentracije se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti štirih snovi pod mejo določanja enake nič.
( 94 ) Meso in mesni izdelki, ki so bili toplotno obdelani s postopkom, ki lahko povzroči prisotnost PAH, npr. samo pečenje in priprava na žaru.
( 95 ) Pri konzerviranih izdelkih se analizira celotna vsebina konzerve. Kar zadeva mejno vrednost za celoten sestavljen izdelek, velja člen 2(1)(c) in (2).
( 96 ) Mejna vrednost se ne uporablja za živila, pri katerih je mogoče dokazati, da je raven melamina, višja od 2,5 mg/kg, posledica dovoljene uporabe ciromazina kot insekticida. Raven melamina ne sme presegati ravni ciromazina.
( 97 ) Za določene kakavove in čokoladne proizvode se uporabljajo opredelitve iz točk A. 2, 3 in 4 Priloge I k Direktivi 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 197, 3.8.2000, str. 19).
( 98 ) Vsota As(III) in As(V).
( 99 ) Riž, oluščeni riž, brušeni riž in predkuhani riž iz standarda Codex Alimentarius 198-1995.
( 100 ) Mejna vrednost se uporablja za žival, kakor se proda brez notranjih organov.
( 101 ) Pri krompirju se mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir.