2005R2187 — SL — 20.07.2016 — 004.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA SVETA (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 ►C1 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 ◄ (UL L 349 31.12.2005, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 182 |
1 |
12.7.2007 |
||
|
L 199 |
4 |
31.7.2010 |
||
|
UREDBA (EU) št. 1237/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. decembra 2010 |
L 348 |
34 |
31.12.2010 |
|
|
UREDBA (EU) 2015/812 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2015 |
L 133 |
1 |
29.5.2015 |
|
|
UREDBA (EU) 2016/1139 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. julija 2016 |
L 191 |
1 |
15.7.2016 |
|
popravljena z:
UREDBA SVETA (ES) št. 2187/2005
z dne 21. decembra 2005
►C1 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 ◄
POGLAVJE I
OBSEG IN DEFINICIJE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta uredba določa tehnične ohranitvene ukrepe v zvezi z ulovom in iztovarjanjem ribolovnih virov v morskih vodah pod suverenostjo ali sodno pristojnostjo držav članic in na zemljepisnem območju, določenem v Prilogi I.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene te uredbe:
(a) „aktivno orodje“ je vsako ribolovno orodje, ki v ribolovni aktivnosti zahteva aktivno gibanje orodja, vključno in zlasti z vlečnim in obkroževalnim orodjem;
(i) „vlečna mreža“ je orodje, ki se aktivno vleče z enim ali več ribiških plovil in je sestavljeno iz mreže iz stožčastega ali piramidnega dela (vlečno telo), zaključenega na zadnji strani z vrečo;
(ii) „vlečna mreža z gredjo“ je orodje z vlečno mrežo, ki je odprta vodoravno z jekleno ali leseno cevjo, in mrežni material s spodnjimi verigami, plašilnimi verigami ali prepletenimi plašilnimi verigami, ki jih motor plovila vleče po dnu;
(iii) „Danska potegalka“ je obkroževalno in vlečno orodje, ki se ga upravlja s plovila z dvema dolgima vrvema (potegalne vrvi) in usmeri ribe proti odprtini potegalke. Orodje iz mrežastega materiala, ki je po obliki in velikosti podobno pridneni vlečni mreži, vsebuje dve dolgi krili, telo in vrečo;
(iv) „strgača“ je mreža ali kovinska košara, pritrjena na okvir spremenljivih oblik in velikosti, njen spodnji del ima strgalno rezilo, ki je včasih zobato;
(v) „zaporna plavarica“ je obkroževalno orodje iz mrežastega materiala, katerega dno se potegne skupaj z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki gre skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi in omogoča da se mreža stisne in zapre;
(b) „mirujoče orodje“ je vsako ribolovno orodje, ki v ribolovni aktivnosti ne zahteva aktivnega gibanja orodja in vključuje zabodne mreže, zapletne mreže, trislojne mreže, mrežne pasti, parangale, vrše in pasti. Mreže so lahko sestavljene iz ene ali več ločenih mrež, ki so opremljene z vrhom, dnom in povezovalnimi vrvmi, lahko so opremljene tudi z zasidrano stoječo in navigacijsko opremo;
(i) „zabodna mreža“ in „zapletna mreža“ je orodje iz enega samega kosa mreže in je v vodi postavljena navpično s pomočjo plovcev in obtežilnikov. Lovi žive vodne vire z zapletanjem ali omreženjem;
(ii) „trislojna mreža“ je mreža iz dveh ali več kosov mreže, ki visijo skupaj vzporedno na eni glavni vrvi in jo v vodi vertikalno držijo plovci ali obtežilniki;
(iii) „parangali“ so številne med seboj povezane ribiške vrvice, nameščene na dnu ali plavajoče, vsaka ima veliko število trnkov z vabami;
(c) „trnki“ pomenijo ukrivljen oster kos jeklene žice, navadno z bodico;
(d) „čas ribolova“ je obdobje, ko se mreže prvič vrže do celotnega dviga mrež na krov ribiškega plovila;
(e) „mrežni material s kvadratastimi mrežnimi očesi“ je sestava mrežnega materiala, pritrjenega tako, da je od dveh nizov vzporednih parangalov, ki jih tvori stranica mrežnega očesa, eden vzporeden in drugi pravokoten na daljšo os mreže;
(f) „vreča“ je zadnjih 8 m vlečne mreže, ki je valjaste oblike – obseg je vsepovsod enak – ali pa zožene oblike;
(g) „ojačevalna vreča“ je valjasti kos mrežnega materiala, ki povsem obdaja vrečo vlečne mreže in se lahko pritrdi nanjo v presledkih;
(h) „zadnje streme“ je najbolj zadnje streme, pritrjeno na vrečo, merjeno, ko so mrežna očesa raztegnjena po dolžini;
(i) „dvižno streme“ je kos vrvi, ki obkroža obod vreče ali ojačevalne vreče, če obstajajo, in ki je nanjo pritrjeno z zankami ali obroči;
(j) „okroglo streme“ je kos vrvi, ki obkroža obod vreče ali ojačevalne vreče, in ki je nanjo pritrjeno;
(k) „zaklopnica“ je kos mrežnega materiala, ki je pritrjen na notranji del vlečne mreže tako, da omogoča prehod ulova iz sprednjega dela v zadnji del vlečne mreže, vendar preprečuje, da bi se vračal;
(l) „boja vreče“ je plavajoča enota, pritrjena na vrečo;
(m) „vrv boje“ je vrv, ki povezuje bojo vreče z delom ribolovnega orodja, podprtega ali označenega;
(n) „podaljšek“ je nezoženi del vlečne mreže, ki ima cilindrično obliko, tj. enak obseg kot celotna vreča, pritrjen na vrečo ali kot nadaljevanje vreče;
(o) „viseča mreža“ pomeni vsako zabodno mrežo, ki jo na morski gladini ali na določeni globini pod njo drži plavajoča naprava in ki jo prosto žene tok ali jo vleče plovilo, h kateremu je pripeta. Opremljena je lahko z napravo za stabilno nastavitev mreže ali za omejevanje njenega premikanja;
(p) „nenamerni ulov“ pomeni naključni ulov morskih organizmov, ki jih je treba na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) iztovoriti in odšteti od kvot bodisi ker so pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali ker presegajo dovoljene količine iz pravil o sestavi ulova in o prilovu.
POGLAVJE II
MREŽE IN POGOJI ZA NJIHOVO UPORABO
ODDELEK I
Ciljne vrste
Člen 3
Ciljne vrste in najmanjša velikost mrežnih očes
1. Za vsak podrazdelek, naveden v Prilogi I, so sprejemljivi razponi velikosti mrežnega očesa za vsako ciljno vrsto določeni tako, kot v Prilogi II, in sicer za ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami in podobnim orodjem ter kot je opredeljeno v Prilogi III, in sicer za ribolov z zabodnimi, zapletnimi in trislojnimi mrežami. Vsi deli orodij ali mrež morajo imeti velikost mrežnega očesa najmanj toliko, kot znaša najmanjša velikost mrežnega očesa znotraj razpona velikosti mrežnega očesa.
Prepovedan je ribolov vseh vrst, navedenih v prilogah II in III, z uporabo vlečnih mrež, danskih potegalk in podobnega orodja, zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od razpona za ciljne vrste iz navedenih prilog.
2. V Prilogi II in III je določen najmanjši odstotek ciljnih vrst med živimi vodnimi viri, ki se jih obdrži na krovu, za vsak zemljepisni podrazdelek in za vsak razpon velikosti mrežnega očesa.
3. Med vsakim ribolovnim potovanjem, če so strgače na krovu, je prepovedano zadržati na krovu in iztovoriti kakršno koli količino živih vodnih virov, razen če so najmanj 85 % žive teže teh virov mehkužci in/ali Furcellaria lumbricalis.
Prvi pododstavek se ne uporablja za nenamerni ulov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.
4. Znotraj podrazdelka je uporaba zabodnih ali zapletnih mrež, katerih velikost mrežnega očesa je manjša od tistih iz Priloge III, prepovedana.
5. Znotraj podrazdelka je uporaba trislojnih mrež z velikostjo mrežnega očesa v delu mreže, kjer so mrežna očesa največja, ki ne ustreza eni od kategorij iz Priloge III, prepovedana, razen če je velikost mrežnega očesa v delu mreže, kjer so mrežna očesa najmanjša, manjša od 16 mm. Če je velikost najmanjših mrežnih očes manjša od 16 mm, vsa mrežna očesa z velikostjo nad 16 mm ustrezajo kategorijam iz Priloge III.
6. Za vsako ribolovno potovanje je iztovarjanje prepovedano, kadar ulov iz podrazdelkov, navedenih v Prilogi I, in zadržan na krovu, ni v skladu z ustreznimi pogoji, določenimi v Prilogi II ali Prilogi III.
Prvi pododstavek se ne uporablja za nenamerni ulov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.
Člen 4
Izračun odstotkov ciljnih vrst
1. Odstotki ciljnih vrst iz Prilog II in III se izračunajo kot delež z živo težo vseh vrst navedenih v Prilogah II in III, ki se obdržijo na krovu po sortiranju, ali iztovorijo.
2. Odstotek ciljnih vrst in drugih vrst se dobi z seštevanjem vseh količin ciljnih vrst in drugih vrst, navedenih v Prilogah II in III, ki se zadržijo na krovu.
3. Pri izračunu odstotkov ciljnih vrst za ribiško plovilo se upoštevajo količine vrst, navedenih v Prilogah II in III, ki so bile pretovorjene.
4. Odstotek ciljnih vrst se lahko izračuna na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.
ODDELEK II
Aktivno orodje
Člen 5
Sestava ribolovnih orodij
1. Ne sme se uporabljati nobena naprava, ki zamaši ali kako drugače zmanjša velikost mrežnih očes v vreči.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljeno, da se na zunanjo spodnjo polovico vreče katerega koli aktivnega orodja pritrdi kakršen koli platnen, mrežni material ali drugi material, ki prepreči ali zmanjša obrabo. Takšen material se pritrdi le ob sprednjih in stranskih robovih vreče.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 je ob ribolovu z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi orodji z velikostjo mrežnih očes manj od 90 mm dovoljeno pritrditi na zunanji del vreče ojačevalno vrečo. Velikost mrežnega očesa ojačevalne vreče je vsaj dvakrat večja od očesa vreče in v nobenem primeru ne sme biti manjša od 80 mm.
Ojačevalna vreča se lahko pritrdi na naslednjih mestih:
(a) na njenem sprednjem robu;
(b) na njenem zadnjem robu; ali
(c) obodno med zadnjim in sprednjim delom.
Ojačevalna vreča se lahko prišije:
(a) obodno na rob vreče in njenega podaljška naokrog po enem nizu mrežnih očes; ali
(b) vzdolžno ob posameznem nizu mrežnih očes.
4. Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljeno:
(a) pri aktivnem orodju uporabiti nepovratne mreže ali zaklopnice. Zaklopnica je lahko pritrjena v vreči ali pred vrečo. Določbe o najmanjši velikosti mrežnih očes iz Priloge II se ne uporabljajo za zaklopnico. Razdalja, ki povezuje mesto, kjer je zaklopnica pritrjena spredaj, in zadnji del vreče, je vsaj trikrat daljša od dolžine zaklopnice;
(b) pritrditi kamor koli na zunanji del vreče senzor za merjenje obsega ulova;
(c) ob ribolovu z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi orodji z velikostjo mrežnih očes manj kot 90 mm, uporabiti stremena in dvižni jermen, ki je pritrjen na zunanji del vreče;
(d) ob ribolovu z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi orodji z velikostjo mrežnih očes 90 mm ali več, uporabiti dvižni jermen, ki je pritrjen na zunanji del vreče;
(e) pritrditi plovce ob stranskih robovih vreče;
(f) uporabiti zadnje streme, ki je pritrjeno na zunanjih robovih vreče. Razdalja med zadnjim stremenom in vrvjo za zavezovanje vreče je enaka ali manjša od 50 cm.
Člen 6
Posebne prepovedane sestave
Prepovedano je uporabljati:
(a) vsako vrečo, katere število enako velikih mrežnih očes okoli vsakega oboda vreče narašča od sprednjega proti zadnjemu delu;
(b) vsak podaljšek, pri katerem je obod na kateri koli točki manjši od oboda najbolj sprednjega dela vreče, na katerega je pritrjen podaljšek;
(c) vsako vrečo z velikostjo mrežnih očes enako ali večjo od 32 mm, ki nima štirikotnih ali rombastih mrežnih očes;
(d) katero koli vlečno mrežo, dansko potegalko ali podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa 90 mm ali več, na katero je pritrjena vreča na kakršen koli način, razen s šivanjem, na tisti del mreže, ki je pred vrečo;
(e) katero koli vlečno mrežo, dansko potegalko ali podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa 90 mm ali več, ki ima več kkot 100 odprtih rombastih očes in manj kot 40 odprtih rombastih očes v katerem koli obodu vreče, razen na stičiščih in robovih;
(f) katero koli vrečo, pri kateri je raztegnjena dolžina zgornje polovice približno enaka raztegnjeni dolžini spodnje polovice.
Člen 7
Selektivnost pri ribolovu trske z vlečno mrežo
Komisija na podlagi nasvetov znanstvenega, tehničnega in ekonomskega odbora za ribištvo najkasneje septembra 2007 predstavi Svetu oceno selektivnosti aktivnih orodij, za katere je trska priznana kot ciljna vrsta.
ODDELEK III
Mirujoče orodje
Člen 8
Dimenzije in čas ribolova
1. Kjer se ribolov izvaja z uporabo pridnenih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež, je prepovedana uporaba več kot 9 km mrež za plovila s celotno dolžino do vključno 12 m in 21 km mrež za plovila s celotno dolžino več kot 12 m.
2. Čas ribolova z mrežami iz odstavka 1 ne presega 48 ur.
3. Z odstopanjem od odstavka 2 čas ribolova z mrežami iz odstavka 1 pri ribolovu pod ledom ni omejen.
Člen 9
Omejitve v zvezi z visečimi mrežami
1. Od 1. januarja 2008 bo prepovedano imeti na krovu viseče mreže ali jih uporabljati za ribolov.
2. V letih 2006 in 2007 ima plovilo lahko na krovu visečo mrežo ali jo uporablja za ribolov, če mu to dovolijo pristojni organi države članice, pod zastavo katere pluje.
3. V letih 2006 in 2007 največje število plovil, ki jim država članica dovoli, da imajo na krovu viseče mreže ali jih uporabljajo za ribolov, ne presega 40 % oziroma 20 % ribiških plovil, ki so uporabljala viseče mreže v obdobju od 2001 do 2003.
4. Z odstopanjem od odstavka 3, v podrazdelkih 25–32 največje število plovil, ki jim država članica dovoli, da imajo na krovu viseče mreže ali jih uporabljajo za ribolov, ne presega 40 % ribiških plovil, ki so uporabljala viseče mreže v obdobju od 2001 do 2003.
5. Države članice do 30. aprila vsako leto Komisiji pošljejo seznam plovil, ki imajo dovoljenje za opravljanje ribolovnih dejavnosti z uporabo visečih mrež.
Člen 10
Pogoji za viseče mreže
1. Poveljnik ribiškega plovila, ki uporablja viseče mreže, vodi ladijski dnevnik, v katerega vsak dan vpisuje naslednje informacije:
(a) celotno dolžino mrež na krovu;
(b) celotno dolžino uporabljenih mrež v vsaki ribolovni aktivnosti;
(c) količino, datum in položaj prilova kitov.
2. Vsa ribiška plovila, ki uporabljajo viseče mreže, morajo imeti na krovu dovoljenje iz člena 9(2).
ODDELEK IV
Skupne določbe o orodjih in njihovi uporabi
Člen 11
Določitev velikosti mrežnih očes in debeline vrvice
Uporablja se Uredba Komisije (ES) št. 129/2003 z dne 24. januarja 2003 o podrobnih pravilih za določanje velikosti očesa in debeline vrvice ribiških mrež ( 2 ).
Člen 12
Doseganje zahtevanih odstotkov ulova
1. Kadar ulov morskih organizmov vrste, za katero velja obveznost iztovarjanja, presega dovoljene odstotke iz prilog II in III, se uporablja člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.
2. Ulov morskih organizmov vrste, za katero ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki presega dovoljene odstotke iz prilog II in III k tej uredbi, se ne iztovori, temveč se nemudoma vrne v morje.
Člen 13
Pogoji za uporabo orodij
1. Orodje, ki se ne sme uporabljati znotraj nekega zemljepisnega območja ali v nekem obdobju, se shrani tako, da ni pripravljeno za uporabo na prepovedanem območju ali v prepovedanem obdobju. Rezervno orodje se shrani posebej in tako, da ni pripravljeno za uporabo.
2. Ribolovno orodje se šteje za nepripravljeno za uporabo, če:
(a) v primeru vlečnih mrež, danskih potegalk in podobnih orodij, z izjemo vlečnih mrež za vleko v paru:
(i) so širilke pritrjene na notranjo ali zunanjo stran branika ali vislic;
(ii) so uzde vlečne mreže ali vlečne vrvi ločene od širilk ali obtežilnikov;
(b) v primeru vlečnih mrež za vleko v paru se vrhnji obtežilniki odstranijo in shranijo;
(c) v primeru parangalov, zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež:
(i) mreže spravljene pod pritrjenim pokrovom;
(ii) ribiške vrvice in trnki shranjeni v zaprtih zabojih;
(d) v primeru zapornih plavaric, če je glavna ali spodnja vrv ločena od mreže.
▼M5 —————
POGLAVJE III
NAJMANJŠA DOVOLJENA VELIKOST ULOVLJENIH RIB
Člen 14
Merjenje rib
1. Morski organizem je podmerni, če so njegove mere pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja iz Priloge IV za ustrezne vrste in ustrezno zemljepisno območje ali od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, drugače določene v skladu s pravom Unije. Razen kadar so bile najmanjše referenčne velikosti ohranjanja določene v aktu, sprejetem v skladu s členom 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se uporabljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, določene v Prilogi IV k tej uredbi.
2. Velikost ribe se meri od konice zaprtega gobca do skrajnega konca repne plavuti.
Člen 14a
Postopek za določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja v okviru načrtov zavržkov
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da za namen sprejetja aktov iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in za obdobje njihovega trajanja določi najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vrste, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 navedene uredbe. Takšne velikosti se določijo z delegiranim aktom, ki se sprejme v skladu s členom 28b te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, z namenom varovanja nedoraslih morskih organizmov, in lahko po potrebi odstopajo od najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja, določenih v Prilogi IV k tej uredbi.
Člen 15
Zadrževanje podmernih rib na krovu
1. Za ulov podmernih morskih organizmov vrste, za katero velja obveznost iztovarjanja, se uporablja člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
1a. Kadar se ulov iz odstavka 1 iztovori, imajo države članice vzpostavljene ukrepe, s katerimi olajšajo njegovo skladiščenje ali iskanje trga zanj, kot je podpora naložbam za izgradnjo in prilagoditev mest iztovarjanja in zavetij ali podpora naložbam, s katerimi se ustvari dodana vrednost ribiških proizvodov.
1b. Podmerni morski organizmi vrste, za katero ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se ne obdržijo na krovu, pretovorijo, iztovorijo, prevažajo, skladiščijo, prodajajo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo, temveč se nemudoma vrnejo v morje.
2. Za ribe, razen tiste, ki so v Prilogi II opredeljene kot ciljne vrste za kategorije velikosti mrežnih očes „manjše od 16 mm“ ali „od 16 do 31 mm“, ujete z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi orodji z velikostjo mrežnega očesa manj kot 32 mm, ali z zapornimi plavaricami odstavek 1 ne velja, če te ribe niso uskladiščene in prodane, razstavljene ali ponujene v prodajo za prehrano ljudi.
Člen 15a
Prepoved višanja vrednosti ulova
Vse vrste, ki so predmet kvot in ki so ulovljene med ribolovnimi dejavnostmi, se prinesejo na krov in nato iztovorijo, razen če bi bilo to v nasprotju z obveznostmi iz predpisov o ribištvu Unije, ki določajo tehnične, nadzorne in ohranitvene ukrepe, zlasti s to uredbo, Uredbo (ES) št. 2371/2002 ali Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ( 3 )
POGLAVJE IV
OMEJITVE ZA NEKATERA OBMOČJA, VRSTE RIBOLOVA ALI ŽIVE VODNE VIRE
Člen 16
Prepovedana območja
Skozi celo leto je prepovedano ribariti s katerim koli aktivim orodjem na priloženem zemljepisnem območju, omejenem z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:
1. 54° 23′ SZŠ, 14° 35′ VZD;
2. 54° 21′ SZŠ, 14° 40′ VZD;
3. 54° 17′ SZŠ, 14° 33′ VZD;
4. 54° 07′ SZŠ, 14° 25′ VZD;
5. 54° 10′ SZŠ, 14° 21′ VZD;
6. 54° 14′ SZŠ, 14° 25′ VZD;
7. 54° 17′ SZŠ, 14° 17′ VZD;
8. 54° 24′ SZŠ, 14° 11′ VZD;
9. 54° 27′ SZŠ, 14° 25′ VZD;
10. 54° 23′ SZŠ, 14° 35′ VZD;
Člen 16a
Območne omejitve ribolova
1. Od 1. maja do 31. oktobra je prepovedano izvajati kakršne koli ribolovne dejavnosti na območjih, omejenih z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:
(a) območje 1:
— 55° 45′ SZŠ, 15° 30′ VZD
— 55° 45′ SZŠ, 16° 30′ VZD
— 55° 00′ SZŠ, 16° 30′ VZD
— 55° 00′ SZŠ, 16° 00′ VZD
— 55° 15′ SZŠ, 16° 00′ VZD
— 55° 15′ SZŠ, 15° 30′ VZD
— 55° 45′ SZŠ, 15° 30′ VZD
(b) območje 2:
— 55° 00′ SZŠ, 19° 14′ VZD
— 54° 48′ SZŠ, 19° 20′ VZD
— 54° 45′ SZŠ, 19° 19′ VZD
— 54° 45′ SZŠ, 18° 55′ VZD
— 55° 00′ SZŠ, 19° 14′ VZD
(c) območje 3:
— 56° 13′ SZŠ, 18° 27′ VZD
— 56° 13′ SZŠ, 19° 31′ VZD
— 55° 59′ SZŠ, 19° 13′ VZD
— 56° 03′ SZŠ, 19° 06′ VZD
— 56° 00′ SZŠ, 18° 51′ VZD
— 55° 47′ SZŠ, 18° 57′ VZD
— 55° 30′ SZŠ, 18° 34′ VZD
— 56° 13′ SZŠ, 18° 27′ VZD.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljen ribolov z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 157 mm ali več ali z visečimi parangali. Na krovu ni drugega orodja.
Člen 17
Omejitve pri ribolovu lososa in morske postrvi
1. Zadrževanje lososa (Salmo salar) ali morske postrvi (Salmo trutta) na krovu je prepovedano:
(a) od 1. junija do 15. septembra v vodah podrazdelkov od 22 do 31;
(b) od 15. junija do 30. septembra v vodah podrazdelka 32.
Kadar za lososa (Salmo salar) velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se za ulov lososa ne uporablja prvi pododstavek tega odstavka. Kadar za morsko postrv (Salmo trutta) velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se za ulov morske postrvi ne uporablja prvi pododstavek tega odstavka. Nenamerni ulov lososa (Salmo salar) ali morske postrvi (Salmo trutta) se iztovori in v primeru lososa odšteje od kvot.
Na zemljepisnih območjih in v obdobjih iz prvega pododstavka tega odstavka ter kot je določeno v odstavku 2 je prepovedan ribolov lososa (Salmo salar) in morske postrvi (Salmo trutta) z uporabo katerega koli ribolovnega orodja.
2. Območje prepovedi v nelovni dobi presega štiri navtične milje od temeljnih črt.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljen ribolov lososa (Salmo salar) in morske postrvi (Salmo trutta) z uporabo mrežnih pasti.
Člen 18
Omejitve ribolova jegulje
Zadrževanje jegulje na krovu, ujete s kakršnim koli aktivnim orodjem, je prepovedano prek celega leta.
Člen 18a
Omejitve za ribolov iverke in romba
1. Prepovedano je na krovu zadržati naslednje vrste rib, kadar so ujete znotraj zemljepisnih območij in v obdobjih, ki so navedena spodaj:
|
Vrste |
Zemljepisno območje |
Obdobje |
|
Iverka (Platichthys flesus) |
Podrazdelki 26, 27, 28 in 29 južno od 59°30′ SZŠ |
15. februar do 15. maj |
|
Podrazdelek 32 |
15. februar do 31. maj |
|
|
Romb (Psetta maxima) |
Podrazdelki 25, 26 in 28 južno od 56°50′ SZŠ |
1. junij do 31. julij |
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru ribolova z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi orodji z velikostjo mrežnega očesa 105 mm ali več ali z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več prilov iverke in romba lahko zadrži na krovu in iztovori v mejah 10 % žive teže celotnega ulova, ki se zadrži na krovu in iztovori med obdobji prepovedi iz odstavka 1.
Člen 19
Omejitve pri nesortiranem iztovarjanju
1. Nesortirani ulov se iztovarja samo v pristaniščih in mestih iztovarjanja, kjer se izvaja program vzorčenja iz odstavka 2.
2. Države članice zagotovijo ustrezen program vzorčenja, ki omogoča učinkovito spremljanje nesortiranega iztovarjanja po posameznih vrstah.
POGLAVJE V
POSEBNI UKREPI ZA RIŠKI ZALIV
Člen 20
Posebna ribolovna karta
1. Za ribolov v podrazdelku 28-1 imajo ribiška plovila posebne ribolovne karte, izdane v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94.
►C1 2. Države članice zagotovijo, da se plovila, ki jim je bila izdana posebna ribolovna karta iz odstavka 1, ◄ vključijo na seznam, kjer sta navedena njihovo ime in interna registrska številka, ki sta javno dostopna na spleti strani, katere naslov vsaka država članica sporoči Komisiji in državam članicam.
3. Plovila, vključena na ta seznam, izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) skupna moč motorja (kW) plovil na tem seznamu ne sme presegati tiste, ki jo je imela vsaka država članica v podrazdelku 28-1 v letih 2000–2001; in
(b) moč motorja plovila ne sme nikoli presegati 221 kilovatov (kW).
Article 21
Zamenjava plovil ali motorjev
1. Vsako posamezno plovilo s seznama iz člena 20(2) se lahko zamenja z drugim plovilom ali plovili, če:
(a) takšna zamenjava ne povečuje skupne moči motorja, kot je prikazano v členu 20(3)(a) v zadevni državi članici; in
(b) moč motorja katerega koli nadomestnega plovila nikoli ne preseže 221 kW.
2. Motor vsakršnega posameznega plovila s seznama iz člena 20(2) se lahko zamenja, če:
(a) zamenjava motorja v nobenem primeru ne privede do moči motorja plovila, večje od 221 kW; in
(b) moč zamenjanega motorja ni tolikšna, da bi zamenjava povečala skupno moč motorja, kot je prikazano v členu 20(3)(a) za zadevno državo članico.
Člen 22
Prepoved ribolova z vlečno mrežo
V podrazdelku 28-1 je ribolov z vlečno mrežo prepovedan v vodah, ki niso globlje od 20 m.
POGLAVJE VI
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 23
Prepovedano ribolovno orodje in prakse
1. Ribolov živih vodnih virov z metodami, ki vključujejo uporabo eksplozivov, strupenih snovi ali snovi za omamljanje, električnega toka ali kakršnih koli projektilov, je prepovedano.
2. Prodaja, razstava ali ponudba v prodajo živih vodnih virov, ulovljenih z metodami iz odstavka 1, je prepovedana.
Člen 24
Znanstvena raziskava
1. Ta uredba se ne uporablja za ribolovne aktivnosti, ki se izvajajo zgolj v namene znanstvenih raziskav v skladu z naslednjimi pogoji:
(a) ribolovne aktivnosti se morajo izvajati z dovoljenjem in pooblastilom države članice ali zadevnih držav članic;
(b) državo članico ali države članice, v katerih vodah se izvaja raziskava, je treba o ribolovnih aktivnostih obvestiti vnaprej;
(c) plovilo, ki izvaja ribolovne aktivnosti, mora imeti na krovu pooblastilo države članice, pod katere zastavo pluje.
2. Ne glede na odstavek 1 se živi vodni viri, ulovljeni v namene, določene v odstavku 1, ne smejo prodati, uskladiščiti, razstaviti ali ponuditi v prodajo, razen če:
(a) izpolnjujejo najmanjše dovoljene velikosti, naštete v Prilogi IV in za vire, za katere so ribolovne možnosti določene, te možnosti niso izčrpane; ali
(b) se prodajajo neposredno za namene, ki niso prehrana ljudi.
Člen 25
Umetno obnavljanje in prenašanje staležev
Ta uredba se ne izvaja za ribolov, ki se izvaja samo za namene umetnega obnavljanja staležev in premeščanje živih vodnih virov, ki se izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom zadevne države članice ali držav članic. Če se obnavljanje staležev ali premeščanje izvaja v vodah druge države članice ali drugih držav članic, je treba vse zadevne države članice vnaprej obvestiti.
Člen 26
Ukrepi držav članic, ki veljajo samo za ribiška plovila, ki plovejo pod njihovo zastavo
1. Države članice lahko za ohranjanje in upravljanje staležev ali za zmanjšanje učinka ribolova v morskem ekosistemu sprejmejo tehnične ukrepe, oblikovane za omejevanje ribolovnih možnosti, ki:
(a) dopolnjujejo ukrepe, določene v zakonodaji ►M3 Unije ◄ za ribolovna območja; ali
(b) presegajo minimalne zahteve, določene v omenjeni zakonodaji.
2. Ukrepi iz odstavka 1 veljajo samo za ribiče zadevne države članice in so združljivi z zakonodajo ►M3 Unije ◄ .
3. Zadevna država članica nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo o sprejetih ukrepih.
4. Države članice na zahtevo Komisiji zagotovijo vse podatke, ki so potrebni za oceno, ali ukrepi izpolnjujejo pogoje, določene v odstavku 1.
5. Če Komisija ugotovi, da ukrepi ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, sprejme odločbo, ki določa, da država članica ukrep ukine ali ga spremeni in dopolni.
Člen 27
Znanstvena ocena vrst orodja
Komisija najkasneje do 1. januarja 2008 zagotovi, da se opravi znanstvena ocena o učinkih uporabe zlasti zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in da se njene ugotovitve predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 28
Izvedbena pravila
Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
Člen 28a
Postopek za sprejetje tehničnih ukrepov v okviru načrtov zavržkov
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da za namen sprejetja aktov iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in za obdobje njihovega trajanja sprejme specifične določbe glede ribolova ali vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, ki zajemajo tehnične ukrepe iz člena 7(2) navedene uredbe. Taki ukrepi se sprejmejo z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 28b te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, z namenom povečati selektivnost orodja ali zmanjšati ali, če je mogoče, odpraviti naključni ulov, in lahko po potrebi odstopajo od ukrepov, določenih v tej uredbi.
Člen 28aa
Postopek za sprejemanje tehničnih ukrepov v okviru večletnih načrtov
Za namen sprejemanja aktov iz člena 8(1) Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) in za čas njenega trajanja je na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje tehničnih ukrepov. Ti tehnični ukrepi se določijo z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 28b te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, in lahko, kadar je primerno, odstopajo od naslednjega:
(a) specifikacij za ciljne vrste, velikosti mrežnih očes in najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja, določenih v prilogah II, III in IV k tej uredbi in navedenih v členih 3 in 4 ter členu 14(1) te uredbe;
(b) sestave, lastnosti in pravil, ki urejajo uporabo aktivnega orodja iz člena 5(2), (3) in (4) ter člena 6 te uredbe in Priloge II k tej uredbi;
(c) sestave, lastnosti in pravil, ki urejajo uporabo mirujočega orodja iz člena 8 te uredbe;
(d) seznama(-ov) koordinat območij in obdobij, kjer veljajo prepovedi ali omejitve ribolova iz členov 16 in 16a te uredbe;
(e) vrst, za katere se uporablja člen 18a(1) te uredbe, in geografskih območij in obdobij veljavnosti omejitve ribolova za določene staleže iz navedenega odstavka ter tehničnih podrobnosti odstopanja iz člena 18a(2) te uredbe.
Člen 28b
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz ►M5 členov 14a, 28a in 28aa ◄ se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. junija 2015.
3. Prenos pooblastila iz ►M5 členov 14a, 28a in 28aa ◄ lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi ►M5 členov 14a, 28a in 28aa ◄ , začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.x
Člen 29
Spremembe k prilogam
Spremembe k Prilogi I in Dodatkoma 1 in 2 k Prilogi II se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
Člen 30
Spremembe Uredbe (ES) št. 1434/98
Uredba (ES) št. 1434/98 se spremeni, kakor sledi:
1. črta se odstavek 2 člena 1;
2. v členu 2 se črtata odstavka 2 in 3;
3. v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Ulovi atlantskega sleda, ujetega:
— v regijah 1 in 2 z vlečnimi mrežami, katerih najmanjša velikost mrežnih očes je enaka ali večja od 32 mm ali,
— v regiji 3 z vlečnimi mrežami, katerih najmanjša velikost mrežnih očes je enaka ali večja od 40 mm ali,
— v regijah 1, 2 ali 3 s kakršnim koli ribolovnim orodjem, razen z vlečno mrežo,
se ne iztovarja za namene, ki ne vključujejo neposredne človeške uporabe, razen če se najprej ponudijo v prodajo za neposredno človeško uporabo, kupca pa ni.“;
4. v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Vendar se lahko vsaka vrsta sleda, ulovljenega s kakršno koli opremo za ribolov, v skladu s pogoji iz člena 2, iztovarja tudi za druge namene, kakor za namene neposredne človeške uporabe.“
Člen 31
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 88/98 se razveljavi.
Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razume kot sklicevanje na to uredbo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi V.
Člen 32
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Podrazdelki zemljepisnega območja iz člena 1, za njihovo določitev se uporablja koordinatni sistem WGS84
Podrazdelek 22
Vode, omejene s črto, ki poteka od rta Hasenøre (SZŠ 56° 09′, VZD 10° 44′) na vzhodni obali Jyllanda do točke Gniben (SZŠ 56° 01′, VZD 11° 18′) na zahodni obali Syællanda; nato vzdolž zahodne obale in južne obale Syællanda do točke na zemljepisni dolžini VZD 12° 00′; od tam proti jugu do otoka Falster; potem vzdolž vzhodne obale otoka Falster do Gedser Odde (SZŠ 54° 34′, VZD 11° 58′); potem proti vzhodu do VZD 12° 00′; potem proti jugu do obale Nemčije; potem v jugozahodni smeri vzdolž obale Nemčije in vzhodne obale Jyllanda do izhodiščne točke.
Podrazdelek 23
Vode, omejene s črto, ki poteka od rta Gilbjerg (SZŠ 56° 08′, VZD 12° 18′) na severni obali Syællanda do Kullna (SZŠ 56° 18′, VZD 12° 28′) na obali Švedske; potem v južni smeri vzdolž obale Švedske do svetilnika Falsterbo (SZŠ 55° 23′, VZD 12° 50′); nato skozi južni vhod v Øresund do svetilnika Stevns (SZŠ 55° 19′, VZD 12° 28′) na obali Syællanda; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Syællanda do izhodiščne točke.
Podrazdelek 24
Vode, omejene s črto, ki poteka od svetilnika Stevns (SZŠ 55° 19′, VZD 12° 28′) na vzhodni obali Syællanda skozi južni vhod v Øresund do svetilnika Falsterbo (SZŠ 55° 23′, VZD 12° 50′) na obali Švedske; potem vzdolž južne obale Švedske do svetilnika Sandhammaren (SZŠ 55° 24′, VZD 14° 12′); od tam do svetilnika Hammerodde (SZŠ 55° 18′, VZD 14° 47′) na severni obali Bornholma; potem vzdolž zahodne in južne obale Bornholma do točke na VZD 15° 00′; od tam proti jugu do obale Poljske; potem v zahodni smeri vzdolž obal Poljske in Nemčije do točke na VZD 12° 00′; nato proti severu do točke na SZŠ 54° 34′ in VZD 12° 00′; nato proti zahodu do Gedser Odde (SZŠ 54° 34′, VZD 11° 58′); od tam vzdolž vzhodne in severne obale otoka Falster do točke na VZD 12° 00′; od tam proti severu do južne obale Syællanda; potem v zahodni in severni smeri vzdolž zahodne obale Syællanda do izhodiščne točke.
Podrazdelek 25
Vode, omejene s črto, ki se začenja v točki na vzhodni obali Švedske na SZŠ 56° 30′ in se nadaljuje proti vzhodu do zahodne obale otoka Öland; potem ko obide jug otoka Öland, do točke na vzhodni obali na SZŠ 56° 30′, proti vzhodu do VZD 18° 00′; potem proti jugu do obale Poljske; potem v zahodni smeri vzdolž obale Poljske do točke na VZD 15° 00′; potem proti severu do otoka Bornholm; potem vzdolž južne in zahodne obale Bornholma do svetilnika Hammerodde (SZŠ 55° 18′, VZD 14° 47′); potem do svetilnika Sandhammaren (SZŠ 55° 24′, VZD 14° 12′) na južni obali Švedske; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske do izhodiščne točke.
Podrazdelek 26
Vode, omejene s črto, ki se začenja v točki na SZŠ 56° 30′ in VZD 18° 00′ in nadaljuje proti vzhodu do zahodne obale Latvije; potem v južni smeri vzdolž obal Latvije, Litve, Rusije in Poljske do točke na VZD 18° 00′ na obali Poljske; potem proti severu do izhodiščne točke.
Podrazdelek 27
Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na vzhodni obali celinske Švedske na SZŠ 59° 41′ in VZD 19° 00′ in se nadaljuje proti jugu do severne obale otoka Gotland; nato v južni smeri vzdolž zahodne obale Gotlanda do točke na SZŠ 57° 00′; nato proti zahodu do VZD 18° 00′; nato proti jugu do SZŠ 56° 30′; nato proti zahodu do vzhodne obale otoka Öland; potem ko obide jug otoka Öland, do točke na njegovi zahodni obali na SZŠ 56° 30′; nato proti zahodu do obale Švedske; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske do izhodiščne točke.
Podrazdelek 28–1
Vode, na zahodu omejene s črto, ki poteka od SZŠ 57° 34,1234′, VZD 21° 42,9574′ do SZŠ 57° 57,4760′, VZD 21° 58,2789′, nato južno do najbolj južne točke polotoka Sõrve in nato v severovzhodni smeri vzdolž vzhodne obale otoka Saaremaa; in na severu s črto, ki poteka od SZŠ 58° 30,0′, VZD 23° 13,2′ do SZŠ 58° 30,0′, VZD 23° 41,1′.
Podrazdelek 28–2
Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na SZŠ 58° 30′ in VZD 19° 00′ in se nadaljuje proti vzhodu do zahodne obale otoka Saaremaa; nato proti jugu ob zahodni obali otoka Saaremaa do točke na SZŠ 57° 57,4760′ in VZD 21° 58,2789′; nato proti jugu do točke na SZŠ 57° 34,1234′ in VZD 21° 42,9574′; nato ob latvijski obali proti jugu do točke na SZŠ 56° 30′; nato proti zahodu do VZD 18° 00′; nato proti severu do SZŠ 57° 00′; nato proti vzhodu do zahodne obale otoka Gotland; nato v severni smeri do točke na severno obali Gotlanda na VZD 19° 00′; potem proti severu do izhodiščne točke.
Podrazdelek 29
Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na vzhodni obali celinske Švedske na SZŠ 60° 30′ in se nadaljuje proti vzhodu do obale celinske Finske; nato v južni smeri vzdolž zahodne in južne obale Finske do točke na VZD 23° 00′ na jugu celinske obale; nato proti jugu do SZŠ 59° 00′; nato proti vzhodu do obale celinske Estonije; nato v južni smeri vzdolž zahodne obale Estonije do točke na SZŠ 58° 30′; nato proti zahodu do vzhodne obale otoka Saaremaa; potem, ko obide sever otoka Saaremaa, do točke na njegovi zahodni obali na SZŠ 58° 30′; nato proti zahodu do VZD 19° 00′; nato proti severu do točke na vzhodni celinski obali Švedske na SZŠ 59° 41′; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske do izhodiščne točke.
Podrazdelek 30
Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na vzhodni obali Švedske na SZŠ 63° 30′ in se nadaljuje proti vzhodu do obale celinske Finske; nato v južni smeri vzdolž obale Finske do točke na SZŠ 60° 30′; nato proti zahodu do obale celinske Švedske; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske do izhodiščne točke.
Podrazdelek 31
Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na vzhodni obali Švedske na SZŠ 63° 30′ in se potem, ko obide sever Botnijskega zaliva, nadaljuje do točke na zahodni obali celinske Finske na SZŠ 63° 30′; nato proti zahodu do izhodiščne točke.
Podrazdelek 32
Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na južni obali Finske na VZD 23° 30′ in se potem, ko obide vzhod Finskega zaliva, nadaljuje do točke na zahodni obali Estonije na SZŠ 59° 00′; nato proti zahodu do VZD 23° 00′; potem proti severu do izhodiščne točke.
PRILOGA II
Vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje: razponi velikosti mrežnih očes, ciljne vrste in zahtevani veljavni odstotki ulova
|
Ciljne vrste |
Razpon velikosti očes (v mm) |
||||||
|
< 16 |
16 ≤ in < 32 |
16 ≤ in < 105 |
32 ≤ in < 90 |
32 ≤ in < 105 |
≥ 90 (3) |
||
|
Skupine podrazdelkov |
|||||||
|
22–32 |
22–27 |
28–32 |
22–23 |
24–27 |
22–23 |
22–32 |
|
|
Minimalni odstotek ciljne vrste |
|||||||
|
90 (1) |
90 (1) |
90 |
100 |
||||
|
Peščenke (Ammodytes) |
* |
* |
* |
* |
* |
* |
* |
|
Papalina (Sprattus sprattus) |
|
* |
* |
* |
* |
* |
* |
|
Atlantski sled (Clupea harengus) |
|
|
* |
* |
* |
* |
* |
|
Morski list (Solea vulgaris) |
|
|
|
|
|
* |
* |
|
Morska plošča (Pleuronectes platessa) |
|
|
|
|
|
* |
* |
|
Mol (Merlangius merlangus) |
|
|
|
|
|
* |
* |
|
Gladki romb (Scophthalmus rhombus) |
|
|
|
|
|
* |
* |
|
Limanda (Limanda limanda) |
|
|
|
|
|
* |
* |
|
Iverka (Platichthys flesus) |
|
|
|
|
|
* |
* |
|
Rdeči jezik (Microstomus kitt) |
|
|
|
|
|
* |
* |
|
Romb (Psetta maxima) |
|
|
|
|
|
* |
* |
|
Trska (Gadus morhua) |
|
|
|
|
|
|
* |
|
(1) Ulov, ki se ga zadrži na krovu, vsebuje največ 3 % žive teže trsk. (2) Dovoljene so samo vlečne mreže, danske potegalke in podobna orodja z izhodnimi okni „BACOMA“ ali z vrečo T90 in podaljškom z velikostjo mrežnega očesa, kot je predpisano v dodatkih I in II. (3) Uporaba vlečne mreže z gredjo ni dovoljena. (4) Ulov, ki se ga zadrži na krovu, lahko vsebuje do 40 % žive teže mola. (5) Ulov, ki se ga zadrži na krovu, lahko vsebuje do 45 % žive teže slanikov. |
|||||||
Dodatek 1
Specifikacije vreče Bacoma
Poimenovanje
(a) Velikost vreče, podaljška in zadnjega dela vlečne mreže
(i) Vreča je zgrajena iz dveh ploskev, ki sta združeni po enem robu na vsaki strani in sta enake dolžine.
(ii) Najmanjša velikost očesa rombastih očes je 105 mm. Material preje je iz polietilenskih niti z eno samo debelino vrvice, ki ne znaša več kot 6 mm, ali z dvojno debelino vrvice do 4 mm.
(iii) Prepovedano je uporabljati vreče in podaljške, ki so narejeni le iz enega kosa materiala za mreže in imajo samo en rob.
(iv) Število odprtih rombastih očes, brez tistih na robovih, v kateri koli točki na katerem koli obodu katerega koli razširjajočega ali podaljšujočega dela ni manjše ali večje od največjega števila mrežnih očes na obodu sprednjega konca vreče (slika 1).
(b) Lokacija okna
(i) Okno se vstavi v zgornjo ploskev vreče (slika 2).
(ii) Okno se konča največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče, vključno z ročno spleteno vrsto očes, skozi katere je potegnjena vrv za zavezovanje vreče (sliki 3 ali 4).
(c) Velikost okna
(i) Širina okna, izražena v številu očesnih prečk, je enaka številu odprtih rombastih očes v zgornji ploskvi, deljeno z dva. Po potrebi je dovoljeno, da se ohrani najmanj 20 % števila odprtih rombastih očes v zgornji ploskvi, enakomerno porazdeljenih na obe strani okenske ploskve (slika 4).
(ii) Dolžina okna je najmanj 5,5 m.
(iii) Z odstopanjem od točke (ii) je dolžina okna najmanj 6 m, če je na okno pritrjen senzor za merjenje obsega ulova.
(d) Pletenje okna
(i) Mrežna očesa imajo odprtino najmanj 120 mm in so kvadratna, tj. na vseh štirih straneh mrežnega materiala okna so prerezane vse prečke.
(ii) Mrežni material je nameščen tako, da tečejo prečke vzporedno in pravokotno na dolžino vreče. Mrežni material je brezvozelni pleteni enonitni ali mrežni material s podobnimi dokazanimi izbranimi lastnostmi. Brezvozelni mrežni material je mrežni material, ki ga sestavljajo štiri strani očes, v katerih so robovi očes oblikovani s prepletanjem vrvic dveh sosednjih strani očesa.
(iii) Premer enojne preje je najmanj 5 mm.
(e) Druge zahteve
(i) Zadnje streme ne obkroža izhodnega okna Bacoma.
(ii) Boja vreče je okrogle oblike s premerom največ 40 cm. Z vrvjo je privezana na vrv za zavezovanje vreče.
(iii) Zaklopnica ne prekriva izhodnega okna Bacoma.
Slika 1
Vlečno orodje se lahko glede na obliko in funkcijo razdeli v tri različne dele. Telo vlečne mreže je vedno zoženi del. Podaljšek je nezoženi del, navadno izdelan iz enega ali dveh kosov mreže. Vreča je prav tako nezoženi del, pogosto narejen iz dvojne niti zaradi boljše odpornosti pred hudo obrabo. Del pod dvižnim stremenom se imenuje dvižna vreča.
Slika 2
|
A |
Podaljšek |
|
B |
Vreča |
|
C |
Izhodno okno, ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi |
|
1 |
Zgornja ploskev, največ 50 odprtih rombastih očes |
|
2 |
Spodnja ploskev, največ 50 odprtih rombastih očes |
|
3 |
Robovi |
|
4 |
Spoj ali šiv |
|
5 |
Dvižno streme |
|
6 |
Zadnje streme |
|
7 |
Vrv za zavezovanje vreče |
|
8 |
Oddaljenost okna od vrvi za zavezovanje vreče (sliki 3 in 4) |
|
9 |
Vrv boje |
|
10 |
Boja vreče |
Slika 3
NAMESTITEV OKENSKE PLOSKVE
|
A |
120-milimetrska ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi (25 prečk) |
|
B |
Spoj ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi z robom |
|
C |
Spoj ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi z mrežo z rombastimi očesi |
|
D |
105-milimetrska mreža z rombastimi očesi (največ 50 odprtih očes) |
|
E |
Oddaljenost okenske ploskve od vrvi za zavezovanje vreče. Okno se končuje največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče, vključno z ročno spleteno vrsto očes, skozi katere je napeljana vrv za zavezovanje vreče |
|
F |
Ena vrsta ročno spletene vrste vrvi za zavezovanje vreče |
Slika 4
NAMESTITEV OKENSKE PLOSKVE
|
A |
120-milimetrska ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi (20 prečk) |
|
B |
Spoj ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi z robom |
|
C |
Spoj ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi z mrežo z rombastimi očesi |
|
D |
105-milimetrska mreža z rombastimi očesi (največ 50 odprtih očes) |
|
E |
Oddaljenost okenske ploskve od vrvi za zavezovanje vreče. Okno se končuje največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče, vključno z ročno spleteno vrsto očes, skozi katere je napeljana vrv za zavezovanje vreče. |
|
F |
Ena vrsta ročno spletene vrste vrvi za zavezovanje vreče |
|
G |
Največ 10 % na obeh straneh odprtih očes D |
Dodatek 2
SPECIFIKACIJE VLEČNE MREŽE T90
(a) Opredelitev pojmov
1. Vlečne mreže T90 so vlečne mreže, danske potegalke in podobna orodja, ki imajo vrečo in podaljšek iz rombasto pletenega mrežnega materiala, obrnjenega za 90°, tako da glavna smer mrežnega materiala poteka vzporedno s smerjo vleke.
2. Smer mrežnega materiala pri standardnem rombastem pletenju (A) in pri pletenju pod kotom 90° (B) je prikazana na sliki 1 spodaj.
Slika 1
(b) Velikost mrežnih očes in merjenje
Velikost mrežnih očes je najmanj 120 mm. Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe Komisije (ES) št. 517/2008 ( 5 ) se velikost mrežnih očes v vreči in podaljšku meri pravokotno na vzdolžno os ribiškega orodja.
(c) Debelina niti
Material preje vreče in podaljška je iz polietilenskih niti z eno samo debelino vrvice, ki ne znaša več kot 6 mm, ali z dvojno debelino vrvice do 4 mm. Ta določba ne velja za zadnjo vrsto mrežnih očes v vreči, če je opremljena z vrvjo za zavezovanje vreče.
(d) Zgradba
1. Vreča in podaljšek iz obrnjenih mrežnih očes (T90) sta sestavljena iz dveh ploskev enakih dimenzij z najmanj 50 mrežnimi očesi po dolžini in z zgoraj opisano usmeritvijo, združenih z dvema stranskima robovoma.
2. Število odprtih mrežnih očes na katerem koli delu oboda mora biti enako od sprednjega dela podaljška do zadnjega dela vreče.
3. Na stičišču vreče ali podaljška z zoženim delom vlečne mreže mora biti število mrežnih očes v obodu vreče ali podaljška enako 50 % zadnje vrste mrežnih očes zoženega dela vlečne mreže.
4. Vreča in podaljšek sta prikazana na sliki 2 spodaj.
(e) Obod
Število mrežnih očes na katerem koli delu oboda vreče in podaljška, z izjemo na spojih in robovih, je največ 50.
(f) Spoji
Sprednji rob ploskev tako vreče kot podaljška je opremljen s spleteno vrsto poločes. Zadnji rob ploskve vreče je opremljen z eno vrsto spletenih mrežnih očes, skozi katero je lahko napeljana vrv za zavezovanje vreče.
(g) Boja vreče
Boja vreče je okrogle oblike s premerom največ 40 cm. Z vrvjo je privezana na vrv za zavezovanje vreče.
Slika 2
PRILOGA III
Zabodne mreže, zapletne mreže in trislojne mreže: razponi velikosti mrežnih očes in ciljne vrste
|
Ciljne vrste |
Razpon velikosti očes (v mm) |
||||
|
16 ≤ in < 110 |
32 ≤ in < 110 |
90 ≤ in < 156 (2) |
110 ≤ in < 156 |
≥ 157 |
|
|
Skupine podrazdelkov |
|||||
|
28–32 |
22–27 |
22–23 |
22–32 |
22–32 |
|
|
Minimalni odstotek ciljne vrste |
|||||
|
90 (1) |
90 (1) |
90 |
90 |
100 |
|
|
Papalina (Sprattus sprattus) |
* |
* |
* |
* |
* |
|
Atlantski sled (Clupea harengus) |
* |
* |
* |
* |
* |
|
Morski list (Solea vulgaris) |
|
|
* |
* |
* |
|
Morska plošča (Pleuronectes platessa) |
|
|
* |
* |
* |
|
Mol (Merlangius merlangus) |
|
|
* |
* |
* |
|
Gladki romb (Scophthalmus rhombus) |
|
|
* |
* |
* |
|
limanda (Limanda limanda) |
|
|
* |
* |
* |
|
Iverka (Platichthys flesus) |
|
|
* |
* |
* |
|
Rdeči jezik (Microstomus kitt) |
|
|
* |
* |
* |
|
Romb (Psetta maxima) |
|
|
* |
* |
* |
|
Trska (Gadus morhua) |
|
|
|
* |
* |
|
Losos (Salmo salar) |
|
|
|
|
* |
|
(1) Ulov, ki se ga zadrži na krovu, vsebuje največ 3 % žive teže trsk. (2) Ta razpon velikosti mrežnega očesa je dopusten do 30. junija 2006. |
|||||
PRILOGA IV
Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja
|
Vrsta |
Zemljepisno območje |
►M4 Najmanjša referenčna velikost ohranjanja ◄ |
|
Trska (Gadus morhua) |
Podrazdelki od 22 do 32 |
38 cm |
|
Iverka (Platichthys flesus) |
Podrazdelki od 22 do 25 |
23 cm |
|
Podrazdelki od 26 do 28 |
21 cm |
|
|
Podrazdelki od 29 do 32, južno od SZŠ 59° 39' |
18 cm |
|
|
Morska plošča (Pleuronectes platessa) |
Podrazdelki od 22 do 32 |
25 cm |
|
Romb (Psetta maxima) |
Podrazdelki od 22 do 32 |
30 cm |
|
Gladki romb (Scophthalmus rhombus) |
Podrazdelki od 22 do 32 |
30 cm |
|
Jegulja (Anguilla anguilla) |
Podrazdelki od 22 do 30 in 32 |
35 cm |
|
Losos (Salmo salar) |
Podrazdelki 22 och 30 and 32 |
60 cm |
|
Podrazdelki od 22 do 30 in 32 Podrazdelek 31 |
50 cm |
|
|
Morska postrv (Salmo trutta) |
Podrazdelki od 22 do 25 in od 29 do 32 |
40 cm |
|
Podrazdelki od 26 do 28 |
50 cm |
PRILOGA V
Primerjalna tabela
|
Uredba Sveta (ES) št. 88/98 |
Ta uredba |
|
Člen 1 |
Člen 1 |
|
Člen 2 |
— |
|
Člen 3(1) in (2) |
Člen 14 |
|
Člen 3(3) |
Člen 15(1) |
|
Člen 3(4) |
— |
|
Člen 3(5) |
— |
|
Člen 4 |
— |
|
Člen 5(1) in (3) |
Člen 3 |
|
Člen 5(2) |
— |
|
Člen 6 |
Člen 11 |
|
Člen 7 |
Člen 5 |
|
Člen 8(1) |
Člen 13(1) |
|
Člen 8(2) |
Člen 13(2) |
|
Člen 8(3) |
Člen 16 |
|
Člen 8(4) |
Člen 13(3) |
|
Člen 8a |
Člen 9 |
|
Člen 8b |
Člen 10 |
|
Člen 9(1) |
Člen 17 |
|
Člen 9(2) |
Člen 8(1) |
|
Člen 10(1) |
— |
|
Člen 10(2) |
Člen 23(1) |
|
Člen 10(3) |
— |
|
Člen 10(4) |
— |
|
Člen 11 |
Člen 24 |
|
Člen 12 |
Člen 25 |
|
Člen 13 |
Člen 26 |
|
Člen 14 |
Člen 28 |
|
Člen 15 |
Člen 31 |
|
Člen 16 |
Člen 32 |
|
Priloga I |
Priloga I |
|
Priloga II |
— |
|
Priloga III |
Priloga IV |
|
Priloga IV |
Prilogi II in III |
|
Priloga V |
Dodatek 1 k Prilogi II |
|
Priloga VI |
Priloga V |
( 1 ) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
( 2 ) UL L 22, 25.1.2003, str. 5.
( 3 ) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
( 4 ) Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).
( 5 ) UL L 151, 11.6.2008, str. 5.