Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 44 in 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke ( 2 ),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 3 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Učinkoviti, pregledni in integrirani trgi vrednostnih papirjev prispevajo k resnično enotnemu trgu v Skupnosti ter pospešujejo rast in ustvarjanje delovnih mest z boljšo razporeditvijo kapitala in zmanjševanjem stroškov. Razkritje točnih, celovitih in pravočasnih informacij o izdajateljih vrednostnih papirjev gradi trajno zaupanje vlagateljev in omogoča oceno njihovega poslovanja in sredstev na podlagi informacij. To povečuje tako zaščito vlagateljev kakor tudi učinkovitost trga.

(2)

Za ta namen morajo izdajatelji vrednostnih papirjev zagotoviti ustrezno preglednost za vlagatelje z rednim tokom informacij. Z istim namenom morajo tudi delničarji ali fizične ali pravne osebe, ki imajo glasovalne pravice ali finančne instrumente, ki jim dajejo pravico do pridobitve obstoječih delnic z glasovalno pravico, obvestiti izdajatelje o pridobitvi ali drugih spremembah večjih lastniških deležev v družbah, da ti lahko obvestijo o tem javnost.

(3)

Obvestilo Komisije z dne 11. maja 1999 z naslovom „Izvedba okvirja za finančne trge: akcijski načrt“ določa niz dejavnosti, ki so potrebne za dokončno uvedbo enotnega trga za finančne storitve. Evropski svet iz marca 2000 v Lizboni poziva k izvedbi tega akcijskega načrta do leta 2005. Akcijski načrt poudarja potrebo po pripravi direktive, ki bi nadgradila zahteve glede preglednosti. To potrebo je potrdil Evropski svet marca 2002 v Barceloni.

(4)

Ta direktiva mora biti združljiva z nalogami in dolžnostmi, dodeljenimi Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB) in centralnim bankam držav članic s Pogodbo in Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke; posebno pozornost je v zvezi s tem treba nameniti centralnim bankam držav članic, katerih delnice so trenutno sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, da bi zagotovili sledenje glavnim ciljem prava Skupnosti.

(5)

Večja usklajenost določb nacionalnih zakonodaj glede periodičnih in tekočih informacij, ki se zahtevajo od izdajateljev vrednostnih papirjev, bi morala voditi do visoke ravni zaščite za vlagatelje v vsej Skupnosti. Vendar pa ta direktiva ne vpliva na obstoječo zakonodajo Skupnosti glede enot, ki jih izdajajo kolektivni naložbeni podjemi, razen tistih zaprtega tipa, ali glede enot, ki se pridobijo ali odsvojijo v takšnih podjemih.

(6)

Nadzor izdajatelja delnic ali dolžniških vrednostnih papirjev z denominacijo na enoto, ki je manjša od 1.000 EUR, bi za namen te direktive najboljše izvajale države članice, v katerih ima izdajatelj sedež. S tem v zvezi je bistvenega pomena zagotoviti usklajenost z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki ga je treba objaviti ob javni ponudbi ali sprejemu v trgovanje vrednostnih papirjev ( 4 ). Po enakih načelih je treba uvesti neko mero prilagodljivosti, ki bi omogočala izdajateljem iz tretjih držav in družbam iz Skupnosti, ki izdajajo vrednostne papirje drugačne od tistih, navedenih zgoraj, izbiro matične države članice.

(7)

Visoka raven zaščite vlagateljev po vsej Skupnosti bi omogočila odstranjevanje ovir za uvrstitev vrednostnih papirjev na regulirane trge, ki so ali delujejo v državi članici. Državam članicam, razen matični državi članici, ne sme biti dovoljeno omejevanje sprejema vrednostnih papirjev na svoj reguliran trg z nalaganjem strožjih zahtev glede periodičnih in stalnih informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu.

(8)

Odstranjevanje ovir na podlagi načela matične države članice po tej direktivi ne bi smelo vplivati na področja, ki niso urejena s to direktivo, kakršne so pravice delničarjev, da posežejo v upravljanje izdajatelja. Prav tako ne bi smelo vplivati na pravico matične države članice, da od izdajatelja zahteva dodatno časopisno objavo delov ali vseh informacij, ki so predmet urejanja.

(9)

Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov ( 5 ) je že utrla pot za konvergenco standardov računovodskega poročanja po vsej Skupnosti za izdajatelje, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu in ki morajo pripraviti konsolidirane računovodske izkaze. Zato je že bila vzpostavljena posebna ureditev za izdajatelje vrednostnih papirjev, ki presega splošen sistem za vse družbe, kakor je določen v direktivah o pravu gospodarskih družb. Ta direktiva gradi na tem pristopu glede letnega in vmesnega računovodskega poročanja, vključno z načelom o dajanju resnične in poštene slike o izdajateljevih sredstvih, obveznostih, finančnem stanju in dobičku ali izgubi. Zgoščen niz računovodskih izkazov, ki so del polletnega računovodskega poročila, je tudi zadostna podlaga za podajanje takšne resnične in poštene slike za prvih šest mesecev poslovnega leta izdajatelja.

(10)

Letno računovodsko poročilo mora zagotoviti informacije za posamezna leta, potem ko so bili izdajateljevi vrednostni papirji sprejeti na reguliran trg. Olajšana primerljivost letnih računovodskih poročil vlagateljem na trgih z vrednostnimi papirji koristi le, če so lahko prepričani, da se bodo te informacije objavile v določenem času po zaključku poslovnega leta. Glede dolžniških vrednostnih papirjev, ki so že bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu pred 1. januarjem 2005, in ki so jih izdali izdajatelji s sedežem v tretjih državah, lahko matična država članica pod določenimi pogoji tem izdajateljem dovoli, da jim ni treba pripraviti letnih računovodskih poročil v skladu z zahtevanimi standardi po tej direktivi.

(11)	Ta direktiva uvaja razumljivejša polletna računovodska poročila za izdajatelje delnic, ki so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu. To mora vlagateljem omogočiti bolj informirano oceno izdajateljevega položaja.

(12)

Matična država članica lahko za izdajatelje dolžniških vrednostnih papirjev predvidi oprostitve od polletnega poročanja za:

— kreditne institucije, ki delujejo kot manjši izdajatelji dolžniških vrednostnih papirjev, ali

— izdajatelje, ki že obstajajo na dan začetka veljavnosti te direktive, ki izključno izdajajo dolžniške vrednostne papirje z brezpogojno in nepreklicno garancijo matične države članice ali ene od njenih regionalnih ali lokalnih oblasti, ali

— med desetletnim prehodnim obdobjem za tiste dolžniške vrednostne papirje, ki so bili sprejeti v trgovanje na regulirani trg pred 1. januarjem 2005 in jih lahko kupijo le profesionalni vlagatelji. Če matična država članica dovoli takšno oprostitev, se ta ne more razširiti na kateri koli dolžniški vrednostni papir, ki bi bil naknadno sprejet na reguliran trg.

(13)

Evropski parlament in Svet pozdravljata zavezo Komisije, da hitro preuči povečanje preglednosti glede politik osebnih prejemkov, celotnih izplačanih osebnih prejemkov, vključno z vsemi pogojnimi ali odloženimi nadomestili ter koristmi v naravi, odobrenimi vsakemu članu upravnih, poslovodnih ali nadzornih organov, v skladu s svojim Akcijskim načrtom za „Posodobitev prava gospodarskih družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji“ z dne 21. maja 2003 in namero Komisije, da pripravi priporočilo o tej temi v bližnji prihodnosti.

(14)

Matična država članica mora spodbujati izdajatelje, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in katerih glavna dejavnost je na področju ekstraktivne industrije, da v svojih letnih računovodskih poročilih razkrijejo plačila državi. Matična država članica mora tudi spodbujati večjo preglednost takšnih plačil v okviru, določenem na različnih mednarodnih forumih.

(15)

Ta direktiva bo tudi uvedla obvezno polletno poročanje za izdajatelje, ki izdajajo zgolj dolžniške vrednostne papirje na reguliranem trgu. Oprostitve so predvidene zgolj za trge za prodajo na debelo na podlagi denominacije na enoto, ki se začne pri 50.000 EUR, kakor to določa Direktiva 2003/71/ES. Če so dolžniški vrednostni papirji izdani v drugi valuti, morajo biti oprostitve možne le, če je denominacija na enoto v tej valuti ob datumu izdaje vsaj enakovredna 50 000 EUR.

(16)

Bolj pravočasne in zanesljive informacije o poslovanju izdajatelja delnic v poslovnem letu zahtevajo tudi večjo pogostost vmesnih informacij. Zato je treba uvesti zahtevo po objavljanju vmesnega poročila uprave v prvih šestih mesecih in drugega vmesnega poročila uprave v drugih šestih mesecih poslovnega leta. Izdajateljem delnic, ki že objavljajo četrtletna računovodska poročila, ni treba objavljati vmesnih poročil uprave.

(17)

Ustrezna pravila o odgovornosti, kakor jih določi vsaka država članica s svojimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, se uporabljajo za izdajatelja, njegove upravne, poslovodne ali nadzorne organe ali osebe, ki so odgovorne v okviru izdajatelja. Določitev obsega odgovornosti ostaja v pristojnosti držav članic.

(18)

Javnost mora biti obveščena o spremembah večjih deležev v kapitalu izdajateljev, z delnicami katerih se trguje na reguliranem trgu, ki je ali ki deluje znotraj Skupnosti. Te informacije morajo vlagateljem omogočati pridobitev ali odsvojitev delnic ob popolnem poznavanju sprememb v strukturi glasovalnih pravic; ravno tako pa morajo povečati učinkovit nadzor izdajateljev delnic in splošno preglednost trga v zvezi s pomembnimi gibanji kapitala. V nekaterih okoliščinah je treba predložiti informacije o delnicah ali finančnih instrumentih, kakor so določeni v členu 13, ki so dani kot zavarovanje.

(19)

Člena 9 in 10(c) se ne smeta uporabljati za delnice, ki so bile izdane članicam ESCB ali so jih njene članice zagotoovile pri izvajanju svojih funkcij denarnih oblasti, pod pogojem, da se glasovalne pravice, ki pripadajo tem delnicam, ne uveljavljajo; sklicevanje na „kratko obdobje“ iz člena 11 je treba razumeti kot sklicevanje na kreditne dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s Pogodbo in pravnimi akti Evropske centralne banke, zlasti s Smernicami ECB glede instrumentov in postopkov denarne politike in TARGET ter kreditne dejavnosti z namenom izvajanja enakovrednih funkcij v skladu z nacionalnimi predpisi.

(20)

Da bi se izognili nepotrebnemu obremenjevanju nekaterih tržnih udeležencev in za pojasnitev, kdo dejansko izvaja nadzor nad izdajateljem, ni treba zahtevati obvestila o večjem imetništvu delnic ali drugih finančnih instrumentov, določenih v členu 13, ki imajo za posledico upravičenje do pridobitve delnic, od ustvarjalcev trga ali skrbnikov, ali obvestila o imetništvu delnic ali takšnih finančnih instrumentov, pridobljenih izključno za obračun in poravnavo, v okviru omejitev in garancij, ki se uporabljajo v vsej Skupnosti. Matična država članica mora imeti možnost za zagotavljanje omejenih oprostitev glede imetništva delnic v postavkah trgovanja kreditnih institucij in investicijskih podjetij.

(21)

Da bi pojasnili, kdo je dejansko večji imetnik delnic ali drugih finančnih instrumentov v istem izdajatelju v vsej Skupnosti, od matičnih družb ne bi smeli zahtevati, da seštevajo svoje imetništvo s tistimi, ki jih upravljajo kolektivni naložbeni podjemi, ki vlagajo v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali investicijska podjetja pod pogojem, da taka podjetja ali podjemi uveljavljajo glasovalne pravice neodvisno od matičnih družb in izpolnjujejo nekatere dodatne pogoje.

(22)

Redno informiranje imetnikov vrednostnih papirjev, sprejetih v trgovanje na reguliranem trgu, mora še naprej temeljiti na načelu enakega obravnavnavanja. Taka enaka obravnava se nanaša le na delničarje v istem položaju in zato ne posega v vprašanje, koliko glasovalnih pravic lahko pripada posamezni delnici. Iz istega razloga lahko za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, ki so enakovredni, še naprej velja načelo enakega obravnavanja, tudi v primeru državnega dolga. Olajšati je treba informiranje imetnikov delnic in/ali dolžniških vrednostnih papirjev na skupščinah. Zlasti morajo biti imetniki delnic in/ali dolžniških vrednostnih papirjev iz tujine bolj aktivno vključeni s tem, da morajo imeti možnost imenovati pooblaščence, ki delujejo v njihovem imenu. Iz istih razlogov se mora na skupščini imetnikov delnic in/ali dolžniških vrednostnih papirjev odločiti o tem, ali naj se uporablja moderna informacijska in komunikacijska tehnologija. V tem primeru morajo izdajatelji pripraviti vse potrebno za učinkovito informiranje imetnikov njihovih delnic in/ali dolžniških vrednostnih papirjev, kolikor je le mogoče določiti te imetnike.

(23)

Odstranitev ovir in učinkovito izvrševanje novih zahtev Skupnosti glede informiranja zahtevata tudi ustrezen nadzor pristojnih organov matične države članice. Ta direktiva mora predvideti vsaj minimalno garancijo za pravočasno dostopnost takšnih informacij. Iz tega razloga mora v vsaki državi članici obstajati vsaj en sistem za evidentiranje in arhiviranje.

(24)

Vsaka obveznost izdajatelja glede prevajanja vseh tekočih in periodičnih informacij v vse ustrezne jezike držav članic, v katerih so njegovi vrednostni papirji sprejeti v trgovanje, ne pospešuje integracije trgov z vrednostnimi papirji, ampak ima odvračilne učinke na čezmejno sprejetje vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranih trgih. Zato mora biti izdajatelj v nekaterih primerih upravičen predložiti informacije v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ. Ker je za pridobivanje vlagateljev iz drugih držav članic in iz tretjih držav potreben poseben napor, države članice ne smejo več preprečevati delničarjem, osebam, ki uveljavljajo glasovalne pravice ali imetnikom finančnih instrumentov, da podajo zahtevana obvestila izdajatelju v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

(25)

Dostop vlagateljev do informacij o izdajateljih mora biti bolj organiziran na ravni Skupnosti, da bi dejavno pospeševali integracijo evropskih kapitalskih trgov. Vlagatelji, ki se ne nahajajo v izdajateljevi matični državi članici, morajo imeti iste možnosti kot vlagatelji, ki se nahajajo v izdajateljevi matični državi članici, ko iščejo dostop do takšnih informacij. To bi se lahko doseglo tako, da matična država članica zagotovi upoštevanje minimalnih standardov kakovosti za hitro in nediskriminatorno razširjanje informacij po vsej Skupnosti glede na vrsto informacije, ki je predmet urejanja. Poleg tega morajo biti informacije, ki se razširjajo, tudi v matični državi članici na razpolago na centraliziran način, ki bo omogočal izgradnjo evropske mreže, ki bo dostopna po cenah, ki so sprejemljive za majhne vlagatelje, pri čemer to ne vodi do nepotrebnih podvajanj glede izpolnjevanja zahtev evidentiranja za izdajatelje. Izdajatelji morajo imeti možnost koristiti ugodnosti proste konkurence pri izbiri medijev ali izvajalcev za razširjanje informacij po tej direktivi.

(26)

Da bi še dodatno poenostavili dostop vlagateljev do informacij o gospodarskih družbah med državami članicami, je treba nacionalnim nadzornim organom prepustiti oblikovanje smernic za ustanovitev elektronskih omrežij ob tesnem sodelovanju z zadevnimi strankami, zlasti izdajatelji vrednostnih papirjev, vlagatelji, udeleženci na trgu, upravljavci reguliranih trgov in ponudniki finančnih informacij.

(27)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito vlagateljev in ustrezno delovanje reguliranih trgov, se morajo pravila glede informacij, ki jih morajo objaviti izdajatelji, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, uporabljati tudi za izdajatelje, ki nimajo sedeža v državi članici in ki ne sodijo v področje uporabe člena 48 Pogodbe. Poleg tega je treba zagotoviti tudi, da so vse dodatne relevantne informacije o izdajateljih Skupnosti ali izdajatelji tretjih držav, katerih razkritje je zahtevano v tretji državi, ne pa v državi članici, na razpolago javnosti v Skupnosti.

(28)

V vsaki državi članici je treba določiti en sam pristojen organ, ki prevzame končno odgovornost za nadzorovanje upoštevanja določb, ki so bile sprejete v skladu s to direktivo, kakor tudi za mednarodno sodelovanje. Ta organ mora biti upravne narave, za preprečitev nasprotja interesov pa mora biti zagotovljena njegova neodvisnost od gospodarskih subjektov. Vendar pa lahko države članice določijo drug pristojen organ za ugotavljanje, ali so informacije iz te direktive sestavljene v skladu z ustreznim poročevalskim okvirjem in za sprejem ustreznih ukrepov v primeru ugotovljenih kršitev; takšen organ ni nujno upravne narave.

(29)

Povečanje čezmejnih dejavnosti zahteva izboljšano sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi, vključno s celovitim nizom določb za izmenjavo informacij in za previdnostne ukrepe. Organizacija zakonodajnih in nadzornih nalog v vsaki državi članici ne sme ovirati učinkovitega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi.

(30)

Na svojem srečanju 17. julija 2000 je Svet ustanovil Odbor modrecev za urejanje evropskih trgov vrednostnih papirjev. V končnem poročilu je ta odbor predlagal uvedbo novih zakonodajnih tehnik na podlagi štirinivojskega pristopa, sestavljenega iz temeljnih načel, tehničnih izvedbenih ukrepov, sodelovanja med nacionalnimi regulatorji za vrednostne papirje in izvrševanja prava Skupnosti. Ta direktiva bi se morala omejiti na široka „okvirna“ načela, medtem ko morajo izvedbeni ukrepi, ki jih bo sprejela Komisija ob sodelovanju Evropskega odbora za vrednostne papirje, ustanovljenega s Sklepom Komisije 2001/528/ES ( 6 ), določiti tehnične podrobnosti.

(31)	Resolucija, ki jo je sprejel Evropski svet marca 2001 v Stockholmu, je podprla končno poročilo Odbora modrecev in predlagan štirinivojski pristop, da bi bila zakonodaja Skupnosti o vrednostnih papirjih bolj učinkovita in pregledna.

(32)	V skladu s to resolucijo je treba izvedbene ukrepe uporabljati pogosteje, da bi se zagotovilo sledenje tehničnih določb razvoju trga in nadzora, za vse stopnje izvedbenih pravil pa je treba določiti roke.

(33)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2002 o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah je tudi podprla poročilo Odbora modrecev na podlagi slovesne izjave, ki jo je isti dan pred Evropskim parlamentom podal predsednik Evropske komisije in pisma z dne 2. oktobra 2001, ki ga je komisar za notranji trg naslovil na predsednika parlamentarnega Odbora za gospodarske in denarne zadeve glede zagotovitve vloge Evropskega parlamenta v tem procesu.

(34)

Evropski parlament mora imeti na razpolago tri mesece od prvega pošiljanja osnutka izvedbenih ukrepov, da le-te lahko preuči in poda svoje mnenje. Vendar se to obdobje lahko skrajša v nujnih in upravičenih primerih. Če znotraj tega obdobja Evropski parlament sprejme resolucijo, mora Komisija ponovno preučiti osnutek ukrepov.

(35)

Morda bodo potrebni tehnični izvedbeni ukrepi za pravila, ki jih določa ta direktiva, za upoštevanje novega razvoja na trgih z vrednostnimi papirji. Komisija mora biti ustrezno pooblaščena, da sprejme izvedbene ukrepe pod pogojem, da le-ti ne spreminjajo bistvenih elementov te direktive in pod pogojem, da Komisija deluje v skladu z načeli iz te direktive, po posvetovanju z Evropskim odborom za vrednostne papirje.

(36)

Pri izvajanju svojih izvedbenih pooblastil v skladu s to direktivo mora Komisija upoštevati naslednja načela:

— potrebo po zagotavljanju zaupanja vlagateljev v finančne trge s spodbujanjem visokih standardov preglednosti na finančnih trgih;

— potrebo po omogočanju širokega razpona konkurenčnih naložb vlagateljem ter ravni razkritja in zaščite, ki ustreza njihovim okoliščinam;

— potrebo po zagotovitvi, da neodvisni regulatorni organi konsistentno izvajajo pravila, zlasti glede boja proti gospodarskemu kriminalu;

— potrebo po visoki ravni preglednosti in posvetovanju z vsemi udeleženci na trgu ter z Evropskim parlamentom in Svetom;

— potrebo po spodbujanju inovacij na finančnih trgih, če naj bodo ti dinamični in učinkoviti;

— potrebo po zagotavljanju integritete trga s stalnim in reaktivnim spremljanjem finančnih inovacij;

— pomembnosti zmanjševanja stroškov kapitala in povečevanje dostopa do kapitala;

— ravnotežja stroškov in koristi udeležencev na trgu na dolgoročni osnovi, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter malimi vlagatelji, pri vsakem izvedbenem ukrepu;

— potrebo po pospeševanju mednarodne konkurenčnosti finančnih trgov v Skupnosti brez poseganja v zelo potrebno povečanje mednarodnega sodelovanja;

— potrebo po doseganju enakih pogojev za vse udeležence na trgu z vzpostavitvijo predpisov na ravni Skupnosti vsakič, ko je to potrebno;

— potrebo po spoštovanju razlik med nacionalnimi trgi, če te nimajo nepotrebnega škodljivega učinka na skladnost enotnega trga;

— potrebo po zagotovitvi skladnosti z drugo zakonodajo Skupnosti na tem področju, saj lahko nesorazmerja pri informacijah in pomanjkanje preglednosti ogrozita delovanje trgov in predvsem škodita potrošnikom in malim vlagateljem.

(37)

Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te direktive ali njenih izvedbenih ukrepov, je treba kršitve teh zahtev ali ukrepov sproti odkrivati in po potrebi kaznovati. Zato morajo biti ukrepi in kazni ustrezno odvračilni, sorazmerni in dosledno izvrševani. Države članice morajo zagotoviti, da je zoper odločitve pristojnih nacionalnih organov možna pritožba na sodišču.

(38)

Ta direktiva ima namen tudi nadgraditi trenutne zahteve glede preglednosti za izdajatelje vrednostnih papirjev in vlagatelje, ki pridobivajo ali odsvajajo večje deleže v kapitalu izdajateljev, katerih delnice so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu. Ta direktiva nadomešča nekatere zahteve iz Direktive 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji ( 7 ). Z namenom zbrati zahteve glede preglednosti v enem predpisu, je treba zgornjo direktivo ustrezno spremeniti. Takšna sprememba pa ne sme vplivati na možnost držav članic, da uvedejo dodatne zahteve po členih 42 do 63 Direktive 2001/34/ES, ki ostajajo veljavni.

(39)	Ta direktiva je usklajena z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 8 ).

(40)	Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije.

(41)

Ker ciljev te direktive, namreč zagotovitev zaupanja vlagateljev z enako preglednostjo po vsej Skupnosti in s tem ureditvijo notranjega trga, države članice ne morejo doseči na podlagi obstoječe zakonodaje Skupnosti in jih je torej mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je opredeljeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je opredeljeno v zgoraj navedenem členu, ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(42)	Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 9 ) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

1. Ta direktiva določa zahteve glede razkrivanja periodičnih in tekočih informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so že sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, ki je ali deluje v državi članici.

2. Ta direktiva se ne uporablja za enote, ki so jih izdali kolektivni naložbeni podjemi, ki niso zaprtega tipa, niti za enote, ki so jih pridobili ali odsvojili ti kolektivni naložbeni podjemi.

3. Države članice se lahko odločijo da ne uporabljajo določb člena 16(3) in odstavkov 2 do 4 člena 18 za vrednostne papirje, ki so bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu in so jih izdale same ali njihovi regionalni ali lokalni organi.

4. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabljaljo člena 17 za svoje nacionalne centralne banke, ko delujejo kot izdajateljice delnic, ki so bile sprejete v trgovanje na organiziranem trgu, če so bile sprejete pred 20. januarjem 2005.

2. Za namene opredelitve pojma „odvisno podjetje“, navedenega v odstavku 1(f)(ii), pravice imetnika v zvezi z glasovanjem, imenovanjem in odstavitvijo vključujejo pravice katerega koli drugega podjetja, ki ga nadzoruje delničar in pravice vseh fizičnih in pravnih oseb, ki delujejo bodisi v svojem imenu, v imenu delničarja ali katerega koli drugega podjetja, ki ga nadzoruje delničar.

2a. Vsako sklicevanje na pravne osebe v tej direktivi je treba razumeti, kot da vključuje registrirana poslovna združenja, ki niso pravne osebe, in sklade.

3. Da bi lahko upoštevala tehnični razvoj finančnih trgov, opredeljevala zahteve in zagotavljala enotno uporabo odstavka 1, Komisija v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c), in pod pogoji iz členov 27a in 27b, sprejme ukrepe v zvezi z opredelitvami iz odstavka 1.

Ukrepi iz točk (a) in (b) drugega pododstavka se določijo z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b.

1. Matična država članica lahko za izdajatelja določi strožje zahteve, kot so določene v tej direktivi, ne sme pa od izdajateljev zahtevati, da objavljajo periodične finančne informacije pogosteje kot letna računovodska poročila iz člena 4 in polletna računovodska poročila iz člena 5.

1a. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko matična država članica od izdajateljev zahteva, da objavljajo dodatne periodične finančne informacije pogosteje kot letna računovodska poročila iz člena 4 in polletna računovodska poročila iz člena 5, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

Države članice pred sprejetjem odločitve, s katero od izdajateljev zahtevajo objavljanje dodatnih periodičnih finančnih informacij, ocenijo, ali takšne dodatne zahteve lahko privedejo do pretiranega usmerjanja na kratkoročne rezultate in uspešnost izdajateljev ter ali lahko negativno vplivajo na zmožnost dostopa malih in srednje velikih izdajateljev do organiziranih trgov.

To ne vpliva na možnost držav članic, da zahtevajo objavljanje dodatnih periodičnih finančnih informacij od izdajateljev, ki so finančne institucije.

Matična država članica imetniku delnic oziroma fizični ali pravni osebi iz členov 10 ali 13 ne sme postaviti strožjih zahtev, kot so določene v tej direktivi, razen kadar:

1. Izdajatelj najpozneje štiri mesece po koncu vsakega poslovnega leta objavi svoje letno računovodsko poročilo in zagotovi, da je javno dostopno najmanj deset let.

3. Kjer mora izdajatelj pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Sedmo direktivo Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih ( 16 ), revidirani računovodski izkazi vključujejo takšne konsolidirane računovodske izkaze, ki so sestavljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, in letne računovodske izkaze matičnega podjetja, sestavljene v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je bila ustanovljena matična družba.

Kjer izdajatelju ni treba pripraviti konsolidiranih računovodskih izkazov, so revidirani računovodski izkazi pripravljeni v skladu z nacionalnim zakonom države članice, v kateri je bila družba ustanovljena.

4. Računovodski izkazi se revidirajo v skladu s členoma 51 in 51a Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih nekaterih vrst družb ( 17 ) in v primeru, da mora izdajatelj pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, v skladu s členom 37 Direktive 83/349/EGS.

Revizijsko poročilo, ki ga podpiše oseba ali več oseb, odgovornih za revizijo računovodskih izkazov, se skupaj z letnim računovodskim poročilom v celoti razkrije javnosti.

5. Poročilo uprave se pripravi v skladu s členom 46 Direktive 78/660/EGS in v primeru, da mora izdajatelj pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, v skladu s členom 36 Direktive 83/349/EGS.

6. Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2), sprejme izvedbene ukrepe da bi upoštevala tehnični razvoj finančnih trgov in zagotavljala enotno uporabo odstavka 1. Komisija zlasti določi tehnične pogoje, pod katerimi objavljeno letno računovodsko poročilo, vključno z revizijskim poročilom, ostane dostopno javnosti. Če je primerno, lahko Komisija prilagodi petletno obdobje iz odstavka 1.

7. Od 1. januarja 2020 se vsa letna računovodska poročila pripravijo v enotni elektronski obliki poročanja, pod pogojem, da Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 ), opravi analizo stroškov in koristi.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi elektronska oblika poročanja, z ustrezno navedbo sedanjih in prihodnjih tehnoloških možnosti. Pred sprejetjem osnutka regulativnih tehničnih standardov izvede ESMA ustrezno oceno možnih elektronskih oblik poročanja in opravi ustrezne preizkuse na terenu. ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji najpozneje do 31. decembra 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Izdajatelj delnic ali dolžniških vrednostnih papirjev javno objavi polletno računovodsko poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta čim prej po koncu zadevnega obdobja, vendar najpozneje tri mesece po tem. Izdajatelj zagotovi, da je polletno računovodsko poročilo dostopno javnosti še najmanj deset let.

3. Kadar mora izdajatelj pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, mora biti povzetek računovodskih izkazov sestavljen v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se uporabljajo za vmesno računovodsko poročanje, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1606/2002.

Kadar izdajatelju ni treba pripraviti konsolidiranih računovodskih izkazov, mora povzetek računovodskih izkazov vsebovati vsaj povzetek bilance stanja in povzetek izkaza poslovnega izida z ustreznimi pojasnili k tem izkazom. Pri pripravi povzetka bilance stanja in povzetka izkaza poslovnega izida izdajatelj sledi istim načelom prepoznavanja in merjenja kot pri pripravi letnih računovodskih poročil.

4. Vmesno poročilo uprave vključuje najmanj navedbe pomembnih dogodkov v prvih šestih mesecih poslovnega leta in njihove vplive na povzetek računovodskih izkazov, skupaj z opisom glavnih tveganj in negotovosti za preostalih šest mesecev poslovnega leta. Pri izdajateljih delnic vmesno poročilo uprave vključuje tudi najpomembnejše transakcije s povezanimi osebami.

5. Če je bilo polletno računovodsko poročilo revidirano, se priloži kopija celotnega revizijskega poročila. Isto velja za revizorjev pregled. Če revizorji polletnega računovodskega poročila niso revidirali ali pregledali, se to navede v poročilu.

6. Da bi se upošteval tehnični razvoj finančnih trgov Komisija sprejme ukrepe v skladu členom 27(2) ali členom 27(2a), (2b) in (2c), s katerimi opredeli zahteve in zagotavlja enotno uporabo odstavkov 1 do 5 tega člena.

Ukrepi iz točke (a) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 27(2). Ukrepi iz točk (b) in (c) se določijo z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b.

Kadar je primerno lahko Komisija prilagodi petletno obdobje iz odstavka 1 z delegiranim aktom v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b.

Države članice od izdajateljev, ki opravljajo dejavnost v ekstraktivni industriji ali v sektorju izkoriščanja prvotnih gozdov, kot sta opredeljena v členu 41(1) in (2) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ( 19 ), zahtevajo, da v skladu s poglavjem 10 navedene direktive vsako leto pripravijo poročilo o plačilih vladam. Poročilo se javno objavi najpozneje šest mesecev po koncu vsakega poslovnega leta in je javno dostopno še najmanj deset let. O plačilih vladam se poroča na konsolidirani ravni.

Države članice zagotovijo, da so za sestavo informacij in objavljanje v skladu s členi 4, 5, 6 in 16 odgovorni vsaj izdajatelj, njegovi upravni, poslovodni ali nadzorni organi, ter zagotovijo, da se njihovi zakoni in drugi predpisi o odgovornosti uporabljajo za izdajatelje, za organe iz tega člena ali odgovorne osebe izdajateljev.

2. Matična država članica se lahko odloči, da ne uporabi člena 5 za kreditne institucije, katerih delnice niso sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, in ki so izdajale dolžniške vrednostne papirje na neprekinjen ali ponavljajoč način, izključno pod pogojem, da je skupna nominalna vrednost vseh teh dolžniških vrednostnih papirjev nižja od 100.000.000 EUR in da institucija ni objavila prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES.

3. Matična država članica se lahko odloči, da ne uporabi člena 5 za izdajatelje, ki so z dnem začetka veljavnosti Direktive 2003/71/ES že obstajali in ki izdajajo izključno dolžniške vrednostne papirje, za katere brezpogojno in nepreklicno jamči matična država članica ali njeni regionalni ali lokalni organi, na reguliranem trgu.

4. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 tega člena se člena 4 in 5 ne uporabljata za izdajatelje izključno dolžniških vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost na enoto je vsaj 50 000 EUR ali, v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, denominiranih v valuti, ki ni euro, katerih nominalna vrednost na enoto na dan izdaje je enakovredna vsaj 50 000 EUR in ki so že bili sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v Uniji pred 31. decembrom 2010, dokler so takšni dolžniški vrednostni papirji neporavnani.

1. Matična država članica zagotovi, da delničar, kadar pridobi ali odsvoji delnice izdajatelja, ki so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu in imajo glasovalne pravice, obvesti izdajatelja o deležu glasovalnih pravic izdajatelja, ki jih ima zaradi take pridobitve ali odsvojitve delničar, če ta delež doseže, preseže ali pade pod prage 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 30 %, 50 % in 75 %.

Glasovalne pravice se izračunajo na podlagi vseh delnic, ki imajo glasovalno pravico, tudi če je uveljavljanje le-te začasno odvzeto. Te informacije se podajo tudi za vse delnice z glasovalno pravico istega razreda.

2. Matična država članica zagotovi, da delničar obvesti izdajatelja glede deleža glasovalnih pravic, če ta delež doseže, preseže ali pade pod prage določene v odstavku 1 zaradi dogodkov, ki spremenijo strukturo glasovalnih pravic in na podlagi razkritih indrmacij v skladu z členom 15. Če je izdajatelj ustanovljen v tretji državi, se obveščanje izvrši za enakovredne dogodke.

4. Ta člen se ne uporablja za delnice, ki so bile pridobljene zgolj za namen obračuna in poravnave v običajnem kratkem obdobju poravnave, ter za osebe, ki imajo delnice kot skrbniki, pod pogojem, da lahko ti skrbniki uveljavljajo glasovalne pravice iz delnic samo na podlagi navodil, ki so jim dana v pisni ali elektronski obliki.

5. Ta člen se ne uporablja, če je ustvarjalec trga v vlogi ustvarjalca trga pridobil ali odsvojil pomemben delež, ki doseže ali preseže prag 5 %, pod pogojem, da je:

6. Ta člen se ne uporablja za glasovalne pravice iz trgovalne knjige kreditne institucije ali investicijskega podjetja, kot je opredeljena v členu 11 Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij ( 20 ), če:

6a. Ta člen se ne uporablja za glasovalne pravice iz delnic, pridobljenih za namene stabilizacije v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov ( 21 ), če se glasovalne pravice iz teh delnic ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v upravljanje izdajatelja.

6b. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev metode izračuna 5-odstotnega praga iz odstavkov 5 in 6, tudi v primeru skupine družb, ob upoštevanju člena 12(4) in (5).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 27. novembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih in za opredelitev zahtev iz odstavkov 2, 4 in 5.

Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b določi tudi največjo dolžino „kratkega obdobja poravnave“ iz odstavka 4 tega člena, kakor tudi ustrezne nadzorne mehanizme pristojnih organov matične države članice.

Poleg tega lahko Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 27(2) sestavi seznam primerov iz odstavka 2 tega člena.

Zahteve glede obveščanja opredeljene v odstavkih 1 in 2 člena 9 se uporabljajo tudi za fizične in pravne osebe, če so le-te upravičene pridobivati, odsvajati ali uveljavljati glasovalne pravice v katerem koli od naslednjih primerov ali kombinaciji le-teh:

1. Člena 9 in 10(c) se ne uporabljata za delnice, ki so bile izdane članom ESCB ali so si jih njeni člani zagotovili pri izvajanju svojih funkcij kot denarna oblast, vključno z delnicami, ki so bile članom ESCB izdane ali so si jih njeni člani zagotovili v obliki zastave, z začasnim nakupom ali podobnim sporazumom glede likvidnosti, ki naj bi bila odobrena za namene denarne politike ali znotraj plačilnega sistema.

2. Izjeme se uporabljajo pri zgoraj navedenih kratkoročnih transakcijah, pod pogojem, da se ne uveljavljajo glasovalne pravice iz teh delnic.

1. Obveščanje, kakor se zahteva v členih 9 in 10, vključuje naslednje informacije:

2. ►M4 Obvestilo izdajatelju se izvede nemudoma, vendar najpozneje v štirih trgovalnih dneh po dnevu, ko je delničar ali fizična ali pravna oseba iz člena 10: ◄

3. Podjetje je izvzeto od dolžnosti obveščanja v skladu z odstavkom 1, če obveščanje opravi matično podjetje ali, kjer je matično podjetje obenem tudi odvisno podjetje, njegovo lastno matično podjetje.

4. Matičnemu podjetju družbe za upravljanje ni treba sešteti svojega imetništva, kakor to določata člena 9 in 10, kjer z dobroimetjem upravlja družba za upravljanje, pod pogoji iz Direktive 85/611/EGS, če omenjena družba za upravljanje uveljavlja svoje glasovalne pravice neodvisno od matičnega podjetja.

Vendar se člena 9 in 10 uporabljata v primeru, ko je matično podjetje, ali drugo odvisno podjetje matičnega podjetja, investiralo v dobroimetje, ki ga upravlja taka družba za upravljanje in družba za upravljanje ne more po prosti presoji uveljavljati glasovalnih pravic iz takega dobroimetja in lahko uveljavljajo te glasovalne pravice le po neposrednih ali posrednih navodilih matičnega ali drugega odvisnega podjetja matičnega podjetja.

5. Matičnemu podjetju investicijskega podjetja, ki je pooblaščeno po Direktivi 2004/39/ES, ni treba združiti deležev, kakor to določata člena 9 in 10, z deleži, ki jih upravlja investicijsko podjetje za vsako stranko posebej, v smislu točke (9) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, pod pogojem, da:

Vendar pa se člena 9 in 10 uporabljata v primeru, kjer je matično podjetje ali drugo odvisno podjetje matičnega podjetja investiralo v dobroimetja, ki jih upravlja to investicijsko podjetje, ki pa ne more uveljavljati glasovalnih pravic iz teh deležev po prosti presoji in lahko uveljavlja glasovalno pravico samo po neposrednih ali posrednih navodilih matičnega ali drugega odvisnega podjetja matičnega podjetja.

6. Po prejetju obvestila iz odstavka 1, vendar najpozneje v treh trgovalnih dneh po prejetju, izdajatelj objavi vse informacije iz obvestila.

7. Matična država članica lahko izvzame izdajatelje iz zahtev odstavka 6, če pristojni organ objavi informacije iz obvestila, pod pogoji iz člena 21, po prejetju obvestila, vendar najpozneje v treh dneh trgovanja po prejetju.

8. Da bi upoštevala tehnični razvoj finančnih trgov ter opredelila zahteve iz odstavkov 1, 2, 4, 5 in 6 tega člena, Komisija sprejme ukrepe v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b:

9. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena in da se upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih lahko Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 ) pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki, ki jih je treba uporabljati za obveščanje izdajateljev o zahtevanih informacijah, kakor to določa odstavek 1 tega člena, ali za predložitev informacij v skladu s členom 19(3).

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Zahteve glede obveščanja iz člena 9 se uporabljajo tudi za fizično ali pravno osebo, ki ima neposredno ali posredno:

Zahtevano obvestilo vključuje razčlenitev po vrstah finančnih instrumentov, ki jih ima fizična ali pravna oseba v skladu s točko (a) prvega pododstavka in finančnih instrumentov, ki jih ima v skladu s točko (b) navedenega pododstavka, ter pri tem razlikuje med finančnimi instrumenti, ki dajejo pravico do fizične poravnave, in finančnimi instrumenti, ki dajejo pravico do denarne poravnave.

1a. Število glasovalnih pravic se izračuna glede na celotni nominalni znesek delnic, ki so osnova finančnega instrumenta, razen kadar finančni instrument predvideva izključno denarno poravnavo; v tem primeru se število glasovalnih pravic izračuna na „delta prilagojeni“ osnovi, tako da se nominalni znesek osnovnih delnic pomnoži z delto instrumenta. V ta namen imetnik sešteje in priglasi vse finančne instrumente, ki se nanašajo na istega osnovnega izdajatelja. Pri izračunu glasovalnih pravic se upoštevajo samo dolge pozicije. Dolge pozicije se ne pobotajo s kratkimi pozicijami, ki se nanašajo na istega osnovnega izdajatelja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 27. novembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1b. Za namene odstavka 1 za finančne instrumente štejejo naslednji instrumenti, če izpolnjujejo katerega koli od pogojev iz točk (a) ali (b) prvega pododstavka odstavka 1:

ESMA pripravi in redno posodablja okviren seznam finančnih instrumentov, za katere veljajo zahteve glede obveščanja na podlagi odstavka 1, ter pri tem upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za določitev vsebine obvestila, obdobja obveščanja in naslovnika obvestila, kot je navedeno v odstavku 1.

3. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 tega člena in upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki, ki se bodo uporabljali za obveščanje izdajateljev o zahtevanih informacijah, kakor to določa odstavek 1 tega člena, ali za predložitev informacij v skladu s členom 19(3).

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. Izjeme iz člena 9(4), (5) in (6) ter člena 12(3), (4) in (5) se smiselno uporabljajo za zahteve glede obveščanja na podlagi tega člena.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev primerov, v katerih se izjeme iz prvega pododstavka uporabljajo za finančne instrumente, ki jih ima fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje naročila, prejeta od strank, ali zahteve stranke, da trguje kako drugače kot za lastni račun, ali varuje pozicije, ki nastanejo s takšnimi posli.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 27. novembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Zahteve glede obveščanja iz členov 9, 10 in 13 se uporabljajo tudi za fizično ali pravno osebo, če število glasovalnih pravic, ki jih ima takšna oseba neposredno ali posredno na podlagi členov 9 in 10, prišteto številu glasovalnih pravic, ki se nanašajo na finančne instrumente, ki jih ima neposredno ali posredno na podlagi člena 13, doseže, preseže ali pade pod pragove iz člena 9(1).

Obvestilo, zahtevano na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, vključuje razčlenitev števila glasovalnih pravic iz delnic, ki jih imajo v skladu s členoma 9 in 10, ter glasovalnih pravic, ki se nanašajo na finančne instrumente v smislu člena 13.

2. Glasovalne pravice, ki se nanašajo na finančne instrumente, ki so bili že priglašeni v skladu s členom 13, se ponovno priglasi, če je fizična ali pravna oseba pridobila osnovne delnice in skupno število glasovalnih pravic iz delnic, ki jih je izdal isti izdajatelj, s takšno pridobitvijo doseže ali preseže pragove iz člena 9(1).

1. Kadar izdajatelj delnic, ki so že sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, pridobi ali odsvoji lastne delnice, sam ali prek osebe, ki nastopa v svojem imenu in za račun izdajatelja, matična država članica zagotovi, da izdajatelj objavi delež lastnih delnic v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v štirih trgovalnih dneh po takšni pridobitvi ali odsvojitvi, kadar delež doseže, prekorači ali pade pod prag 5 % ali 10 % glasovalnih pravic. Delež se izračuna na osnovi skupnega števila delnic, ki imajo glasovalne pravice.

2. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih in opredelitev zahtev iz odstavka 1.

Za namene izračunavanja pragov iz člena 9, matična država članica zahteva od izdajatelja, da razkrije javnosti vsaj skupno število glasovalnih pravic in vrednost kapitala na koncu vsakega koledarskega meseca, v katerem se je skupno število ali vrednost zvišala ali znižala.

1. Izdajatelj delnic, ki so bile sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, brez odlašanja objavi spremembe glede pravic, ki jih imajo različni razredi delnic, vključno s spremembami, ki se nanašajo na pravice izvedenih vrednostnih papirjev, ki jih je izdal izdajatelj in ki mu omogočajo dostop do delnic tega izdajatelja.

2. Izdajatelj vrednostnih papirjev razen delnic, ki so bile sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, brez odlašanja objavi vse spremembe pravic imetnikov vrednostnih papirjev razen delnic, vključno s spremembami rokov in pogojev teh vrednostnih papirjev, ki bi lahko posredno vplivali na te pravice, zlasti na spremembe v kreditnih pogojih ali obrestnih merah.

Informacije za imetnike vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

Zahteve za informacije za izdajatelje, katerih delnice so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu

1. Izdajatelj delnic, ki so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, zagotovi enako obravnavanje za vse imetnike delnic, ki so v enakem položaju.

2. Izdajatelj zagotovi, da so v matični državi članici imetnikom delnic na razpolago vsa potrebna sredstva in informacije, s katerimi lahko uveljavljajo svoje pravice in da je integriteta podatkov zavarovana. Delničarjem se ne preprečuje, da uveljavljajo svoje pravice prek pooblaščenca, v skladu z zakonodajo države, v kateri je izdajatelj ustanovljen. Zlasti pa izdajatelj:

3. Za namene posredovanja informacij delničarjem matična država članica dovoli izdajateljem uporabo elektronskih sredstev, če se o tem odloča na splošni seji in so izpolnjeni najmanj naslednji pogoji:

4. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih, za upoštevanje razvoja v informacijski in komunikacijski tehnologiji in opredelitev zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3. Komisija še zlasti določi vrsto finančnih institucij, preko katerih lahko delničarji uveljavljajo svoje finančne pravice iz odstavka 2(c).

Zahteve za informacije za izdajatelje, katerih dolžniški vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

1. Izdajatelj dolžniških vrednostnih papirjev, ki so bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, zagotovi vsem imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev, ki so enakovredni, enako obravnavo v smislu vseh pravic, ki jih imajo dolžniški vrednostni papirji.

2. Izdajatelj zagotovi, da so v matični državi članici imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev na razpolago vsa potrebna sredstva in informacije, s katerimi lahko uveljavljajo svoje pravice in da je integriteta podatkov zavarovana. Imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev se omogoči, da uveljavljajo svoje pravice prek pooblaščenca, v skladu z zakonodajo države, v kateri je izdajatelj ustanovljen. Zlasti pa izdajatelj:

3. Kadar so na sejo povabljeni samo imetniki dolžniških vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 100 000 EUR, ali če so dolžniški vrednostni papirji denominirani v valuti, ki ni euro, in katerih nominalna vrednost na enoto na dan izdaje je enakovredna vsaj 100 000 EUR, lahko izdajatelj izbere za kraj seje katero koli državo članico, pod pogojem, da so v izbrani državi članici imetnikom na razpolago vsa potrebna sredstva in informacije za uveljavljanje njihovih pravic.

Možnost iz prvega pododstavka velja tudi za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 50 000 EUR, ali če so dolžniški vrednostni papirji denominirani v valuti, ki ni euro, in je njihova nominalna vrednost na enoto na dan izdaje enakovredna vsaj 50 000 EUR, ki so že bili sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v Uniji pred 31. decembrom 2010, do preteka obdobja veljavnosti dolžniških vrednostnih papirjev, pod pogojem, da so v državi članici, ki jo je izbral izdajatelj, imetnikom na razpolago vsa potrebna sredstva in informacije za uveljavljanje njihovih pravic.

4. Za namen posredovanja informacij imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev matična država članica, ki jo je izbral izdajatelj v skladu z odstavkom 3, dovoli izdajateljem uporabo elektronskih sredstev, če se o tem odloča na splošni skupščini in če so izpolnjeni določeni pogoji:

5. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih, za upoštevanje razvoja v informacijski in komunikacijski tehnologiji in opredelitev zahtev iz odstavkov 1 do 4. Komisija zlasti opredeli vrste finančnih institucij, prek katerih lahko imetnik dolžniškega vrednostnega papirja uveljavlja finančne pravice iz odstavka 2(c).

1. Kadar koli izdajatelj ali katera koli oseba, ki je brez soglasja izdajatelja zaprosila za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, razkrije predpisane informacije, obenem te informacije vloži pri pristojnem organu matične države članice. Ta pristojni organ se lahko odloči, da tako vložene informacije objavi na svoji spletni strani.

2. Matična država članica lahko izvzame izdajatelja od zahteve iz odstavka 1 glede razkritih informacij v skladu s členom 6 Direktive 2003/6/ES ali členom 12(6) te direktive.

3. Informacije, o katerih se obvesti izdajatelj v skladu s členi 9, 10, 12 in 13, se obenem vložijo pri pristojnem organu matične države članice.

4. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za opredelitev zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3.

Komisija opredeli zlasti postopek, v skladu s katerim mora izdajatelj, imetnik delnic ali drugih finančnih instrumentov ali oseba ali subjekt iz člena 10 vložiti informacije pri pristojnem organu matične države članice skladno z odstavkom 1 ali 3, da omogoči vložitev z elektronskimi sredstvi v domači državi članici.

1. Če so vrednostni papirji sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu samo v matični državi članici, se predpisane informacije razkrijejo v jeziku, sprejemljivem za pristojni organ v matični državi članici.

2. Če so vrednostni papirji sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu tako v matični državi članici kakor tudi v eni ali več državah članicah gostiteljicah, se predpisane informacije razkrijejo:

3. Če se vrednostni papirji sprejmejo v trgovanje na reguliranem trgu v eni ali več državah članicah gostiteljicah, vendar ne v matični državi članici, se predpisane informacije, odvisno od odločitve izdajatelja, razkrijejo bodisi v jeziku, sprejemljivem za pristojne organe teh držav članic gostiteljic, bodisi v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Poleg tega lahko matična država članica v svojih zakonih in drugih predpisih določi, da se predpisane informacije, odvisno od izbire izdajatelja, razkrijejo bodisi v jeziku, sprejemljivem za njene pristojne organe, bodisi v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

4. Če se vrednostni papirji sprejmejo v trgovanje na reguliranem trgu brez soglasja izdajatelja, se obveznosti iz odstavkov 1, 2 in 3 ne naložijo izdajatelju, ampak osebi, ki je zaprosila za sprejem brez soglasja izdajatelja.

5. Države članice delničarjem in fizični ali pravni osebi iz členov 9, 10 in 13 dovolijo, da obvestijo izdajatelja o informacijah v skladu s to direktivo samo v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ. Če izdajatelj prejme takšno obvestilo, države članice ne morejo zahtevati od njega, da zagotovi prevod v jezik, sprejemljiv za pristojne organe.

6. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 se, kadar so vrednostni papirji, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 100 000 EUR, ali dolžniški vrednostni papirji, ki so denominirani v valuti, ki ni euro, in je njihova vrednost na dan izdaje enakovredna vsaj 100 000 EUR, sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več državah članicah, predpisane informacije razkrijejo javnosti bodisi v jeziku, sprejemljivem za pristojne organe matične države članice ali države članice gostiteljice, bodisi v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja ali osebe, ki je zaprosila za ta sprejem brez soglasja izdajatelja.

Odstopanje iz prvega pododstavka velja tudi za dolžniške vrednostne papirje, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 50 000 EUR, ali dolžniške vrednostne papirje, ki so denominirani v valuti, ki ni euro, in katerih nominalna vrednost na enoto je na dan izdaje enakovredna vsaj 50 000 EUR, ki so že sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več državah članicah pred 31. decembrom 2010, do preteka veljavnosti dolžniških vrednostnih papirjev.

7. Če se zaradi vsebine predpisanih informacij sproži postopek na sodišču države članice, se o obveznosti kritja stroškov, ki nastanejo zaradi prevoda teh informacij za namene postopka, odloči v skladu z zakonodajo te države članice.

1. Matična država članica zagotovi, da izdajatelj ali oseba, ki je zaprosila za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu brez soglasja izdajatelja, razkrije predpisane informacije na način, ki zagotavlja hiter in nediskriminatoren dostop do teh informacij, ter poskrbi, da so na voljo uradno določenim mehanizmom iz odstavka 2. Izdajatelj ali oseba, ki je zaprosila za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu brez soglasja izdajatelja, vlagateljem ne sme zaračunati stroškov za dajanje informacij. Matična država članica od izdajatelja zahteva, da uporablja medije, na katera se lahko razumno zanese glede učinkovitega razširjanja informacij javnosti v vsej Skupnosti. Matična država članica ne sme zahtevati, da se obvezno uporabijo samo mediji, katerih upravljavci imajo sedež na njenem ozemlju.

2. Matična država članica zagotovi, da je uradno določen vsaj en mehanizem za centralizirano shranjevanje predpisanih informacij. Ti mehanizmi morajo upoštevati minimalne standarde kakovosti za varnost, gotovost o viru informacij, časovni zapis in enostaven dostop končnih uporabnikov ter so usklajeni s postopkom za vložitev iz člena 19(1).

3. Če so vrednostni papirji sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu samo v eni državi članici gostiteljici in ne v matični državi članici, država članica gostiteljica zagotovi razkritje predpisanih informacij v skladu z zahtevami iz odstavka 1.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter pod pogoji iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe za določitev naslednjega:

Komisija lahko poleg tega določi in posodablja seznam medijev za razširjanje informacij javnosti.

1. Do 1. januarja 2018 se vzpostavi spletni portal, ki deluje kot evropska točka za elektronski dostop (v nadaljnjem besedilu: dostopna točka). ESMA razvije in upravlja dostopno točko.

3. Države članice zagotovijo, da so njihovi mehanizmi centraliziranega shranjevanja dostopni prek dostopne točke.

1. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi tehnične zahteve za dostop do predpisanih informacij na ravni Unije s ciljem opredeliti:

2. ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov upošteva tehnične zahteve za sistem medsebojnega povezovanja poslovnih registrov, vzpostavljen z Direktivo 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 ).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 27. novembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Če ima izdajatelj sedež v tretji državi, ga lahko pristojni organ matične države članice izvzame iz zahtev v členih 4 do 7, členu 12(6) ter členih 14 do 18, pod pogojem, da zakonodaja zadevne tretje države določa enakovredne zahteve ali da ta izdajatelj izpolnjuje zahteve zakonodaje tretje države, ki jih pristojni organ matične države članice šteje za enakovredne.

Informacije, za katere veljajo zahteve, določene v tretji državi, se vložijo v skladu s členom 19 ter razkrijejo v skladu s členoma 20 in 21.

2. Z odstopanjem od odstavka 1, je izdajatelju s sedežem v tretji državi izvzet od priprave računovodskih izkazov v skladu s členoma 4 ali 5 pred poslovnim letom, ki se začne 1. januarja 2007 ali po tem datumu, pod pogojem, da ta izdajatelj pripravi računovodske izkaze v skladu z mednarodno sprejetimi standardi iz člena 9 Uredbe (ES) št. 1606/2002.

3. Pristojni organ matične države članice zagotovi, da so informacije, razkrite v tretji državi, ki so lahko pomembne za javnost v Skupnosti, razkrite v skladu s členoma 20 in 21, tudi če ne predstavljajo predpisanih informacij v smislu člena 2(1)(k).

4. Da bi Komisija zagotovila enotne pogoje uporabe odstavka 1, v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme izvedbene ukrepe:

V kontekstu točke (ii) prvega pododstavka Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme tudi ukrepe za oceno standardov, ki veljajo za izdajatelje iz več kot ene države.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme potrebne odločitve o enakovrednosti računovodskih standardov, ki jih uporabljajo izdajatelji iz tretjih držav pod pogoji iz člena 30(3). Če Komisija odloči, da računovodski standardi tretje države niso enakovredni, lahko zadevnim izdajateljem dovoli, da te računovodske standarde še naprej uporabljajo v ustreznem prehodnem obdobju.

V kontekstu tretjega pododstavka Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme tudi ukrepe za vzpostavitev splošnih meril enakovrednosti za računovodske standarde, ki veljajo za izdajatelje iz več kot ene države.

5. Da bi Komisija opredelila zahteve iz odstavka 2, lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme ukrepe, ki opredeljujejo vrsto informacij, razkritih v tretji državi, ki so pomembne za javnost v Uniji.

6. Podjetjem s sedežem v tretji državi, ki bi potrebovala dovoljenje v skladu s členom 5(1) Direktive 85/611/EGS ali, kar zadeva upravljanje vrednostnih papirjev, v skladu s točko 4 oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, če bi imela sedež ali, samo v primeru investicijskega podjetja, glavno upravo v Skupnosti, prav tako ni treba deležev združiti z deleži njihovih matičnih podjetij v skladu z zahtevami, določenimi v členih 12(4) in (5), pod pogojem, da upoštevajo enakovredne pogoje glede neodvisnosti kot družbe za upravljanje ali investicijskega podjetja.

7. Da bi Komisija upoštevala tehnični razvoj na finančnih trgih in zagotovila enotno uporabo odstavka 6, v skladu s postopkom iz člena 27(2) sprejme izvedbene ukrepe, ki navajajo, da zaradi svojih zakonov in drugih predpisov tretja država zagotavlja enakovredne zahteve glede neodvisnosti, določene v tej direktivi in v njenih izvedbenih ukrepih.

Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) ter ob upoštevanju pogojev iz členov 27a in 27b sprejme tudi ukrepe za vzpostavitev splošnih meril enakovrednosti iz prvega pododstavka.

8. ESMA pomaga Komisiji pri izvajanju nalog iz tega člena v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1095/2001.

1. Vsaka država članica imenuje osrednji organ iz člena 21(1) Direktive 2003/71/ES kot osrednji pristojen upravni organ, odgovoren za izvajanje obveznosti iz te direktive in za zagotavljanje uporabe določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Države članice o tem ustrezno obvestijo Komisijo in ESMA.

Vendar pa lahko za namene odstavka 4(h) države članice imenujejo drug pristojen organ, ki ni osrednji pristojen organ iz prvega pododstavka.

2. Države članice lahko svojemu osrednjemu pristojnemu organu dovolijo prenos nalog. Z izjemo nalog iz odstavka 4(h), se vsak prenos nalog, ki se nanašajo na obveznosti iz te direktive in njene izvedbene ukrepe, ponovno pregleda pet let po začetku veljavnosti te direktive in se zaključi osem let po začetku veljavnosti te direktive. Vsak prenos nalog se izvede na poseben način, ki navaja naloge, ki jih je treba izvajati in pogoje, pod katerimi se te naloge izvajajo.

Ti pogoji vključujejo klavzulo, ki od zadevnega subjekta zahteva, da je organiziran na način, da se izogne nasprotju interesov ter zagotavlja, da informacije, pridobljene pri izvajanju prenesenih nalog, niso uporabljene nepošteno ali za preprečevanje konkurence. V vsakem primeru je končna odgovornost za nadzor upoštevanja določb te direktive in izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo na strani pristojnega organa, imenovanega v skladu z odstavkom 1.

3. Država članica obvestijo Komisijo, ESMA v skladu s členom 28(4) Uredbe (EU) št. 1095/2010, in pristojne organe drugih držav članic o vseh ureditvah v zvezi s prenosom nalog, vključno z natančnimi pogoji, ki prenos urejajo.

4. Vsak pristojen organ ima vse pristojnosti, ki so potrebne za izvajanje njegovih funkcij. Ima vsaj naslednja pooblastila:

4a. Pristojni organi brez poseganja v odstavek 4 prejmejo vsa preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih nalog. Ta pooblastila se izvajajo v skladu z nacionalnim pravom.

4b. Pristojni organi svoja pooblastila za sankcioniranje v skladu s to direktivo in nacionalnim pravom izvajajo na katerega koli od naslednjih načinov:

5. Odstavki od 1 do 4 ne posegajo v možnost države članice, da uvede posebno pravno in upravno ureditev za tista čezmorska evropska ozemlja, za katerih zunanje zadeve je pristojna ta država članica.

6. Razkritje revizorjev pristojnim organom katerega koli dejstva ali odločitve o zahtevi pristojnega organa v skladu z odstavkom (4)(a), ne pomeni kršitve kakršne koli omejitve razkritja informacij, določene s pogodbo ali zakonom in drugim predpisom in ne vključuje kakršne koli odgovornosti teh revizorjev.

1. Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali ki so delale za pristojni organ in za subjekte, na katere je pristojni organ prenesel določene naloge. Informacij, ki se štejejo za poklicno skrivnost, se ne sme razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen če zakoni ali drugi predpisi države članice ne določajo drugače.

2. Pristojni organi držav članic po potrebi medsebojno sodelujejo za namene izvajanja njihovih nalog in pooblastil, določenih bodisi v tej direktivi bodisi v nacionalni zakonodaji, sprejeti na podlagi te direktive. Pristojni organi nudijo pomoč pristojnim organom drugih držav članic.

Pristojni organi pri izvajanju svojih pooblastil za sankcioniranje in svojih preiskovalnih pooblastil sodelujejo, da bi zagotovili, da se s sankcijami ali ukrepi dosežejo želeni rezultati, in usklajujejo svoje delovanje pri obravnavi čezmejnih zadev.

2a. Pristojni organi lahko obvestijo ESMA o primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku. Brez poseganja v člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko ESMA v primerih iz prvega stavka ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2b. Pristojni organi sodelujejo z ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2c. Pristojni organi takoj posredujejo ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in iz Uredbe (EU) št. 1095/2010, v skladu s členom 35 navedene uredbe.

►M3 3. Odstavek 1 pristojnim organom ne preprečuje, da bi si izmenjevali zaupne informacije z drugimi pristojnimi organi, ESMA ter Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja ( 24 ), ali da bi jim jih posredovali. ◄ Za tako izmenjane informacije velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, ki velja za bivše in sedanje zaposlene v pristojnem organu, ki prejme informacijo.

4. Države članice in ESMA lahko v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sklenejo sporazume o sodelovanju, ki opredeljujejo izmenjavo informacij s pristojnimi organi ali telesi tretjih držav, ki jih omogoča njihova zakonodaja, za izvajanje katerih koli nalog, ki jih ta direktiva nalaga pristojnim organom v skladu s členom 24. Države članice obvestijo ESMA, ko sklenejo sporazume o sodelovanju. Za to izmenjavo informacij velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je vsaj enakovredna zagotovilom iz tega člena. Takšna izmenjava informacij je namenjena izvajanju nadzornih nalog navedenih organov ali teles. Če podatki izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so jih posredovali, in po potrebi izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.

1. Če pristojni organ države članice gostiteljice ugotovi, da je izdajatelj ali imetnik delnic ali drugih finančnih instrumentov ali fizična ali pravna oseba iz člena 10 storila nepravilnosti ali je kršila svoje obveznosti, svoje ugotovitve sporoči pristojnemu organu matične države članice in ESMA.

2. Če izdajatelj ali imetnik vrednostnega papirja kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali zaradi neustreznosti takšnih ukrepov še naprej krši zadevne zakonske ali regulativne določbe, sprejme pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, v skladu s členom 3(2) vse ustrezne ukrepe, da bi zaščitil vlagatelje in o tem čim prej obvesti Komisijo in ESMA.

1. Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s členom 1 Sklepa 2001/528/ES.

2. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa pod pogojem, da izvedbeni ukrepi, sprejeti v skladu s tem postopkom, ne spreminjajo temeljnih določb te direktive.

2a. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(3), člena 5(6), člena 9(7), člena 12(8), člena 13(2), člena 14(2), člena 17(4), člena 18(5), člena 19(4), člena 21(4), člena 23(4), člena 23(5) in člena 23(7) se dodeli Komisiji za obdobje štirih let od 4. januarja 2011. Komisija najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenih pooblastilih. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 27a.

2b. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

2c. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 27a in 27b.

3. Komisija do 31. decembra 2010 in nato najmanj vsaka 3 leta pregleda določbe o svojih izvedbenih pooblastilih ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o delovanju teh pooblastil. Poročilo obravnava zlasti vprašanje, ali naj Komisija predlaga spremembe k tej direktivi, da se tako zagotovi ustrezen obseg izvedbenih pooblastil, ki so podeljena Komisiji. Zaključek o tem, ali je sprememba potrebna, spremlja podrobna obrazložitev. Če je to potrebno, je poročilu priložen zakonodajni predlog, ki spreminja določbe, ki Komisiji podeljujejo izvedbena pooblastila.

1. Pooblastilo iz člena 2(3), člena 5(6), člena 9(7), člena 12(8), člena 13(2), člena 14(2), člena 17(4), člena 18(5), člena 19(4), člena 21(4), člena 23(4), člena 23(5) in člena 23(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeno obdobje podaljša za tri mesece.

2. Če do izteka obdobja iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom tega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v obdobju iz odstavka 1, ta ne začne veljati. V skladu s členom 296 PDEU institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.

1. Države članice brez poseganja v pooblastila pristojnih organov v skladu s členom 24 in v pravico držav članic, da predvidijo in naložijo sankcije po kazenskem pravu, določijo pravila o upravnih ukrepih in sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih pri prenosu te direktive, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo njihovo izvajanje. Ti upravni ukrepi in sankcije so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2. Države članice brez poseganja v člen 7 zagotovijo, da se lahko, kadar obveznosti veljajo za pravne osebe, pod pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, v primeru kršitve sankcije uporabijo za člane upravnih, poslovodnih ali nadzornih organov zadevne pravne osebe in za druge posameznike, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev.

1. V primeru kršitev iz člena 28a se pristojne organe pooblasti, da naložijo vsaj naslednje upravne ukrepe in sankcije:

V državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, se vrednost v nacionalni valuti, ki ustreza znesku v eurih, izračuna z upoštevanjem uradnega deviznega tečaja na datum začetka veljavnosti Direktive 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje ter Direktive Komisije 2007/14/ES o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES ( 25 ).

2. Države članice brez poseganja v pooblastila pristojnih organov na podlagi člena 24 in v pravico držav članic, da naložijo sankcije po kazenskem pravu, zagotovijo, da v svojih zakonih in drugih predpisih predvidijo možnost začasne ukinitve izvrševanja glasovalnih pravic iz delnic v primeru kršitev iz točke (b) člena 28a. Določijo lahko tudi, da se začasna ukinitev glasovalnih pravic uporablja le za najhujše kršitve.

3. Države članice lahko določijo dodatne sankcije ali ukrepe in višje upravne denarne sankcije od tistih, ki jih predvideva ta direktiva.

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij ali ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, po potrebi tudi:

2. Obdelava osebnih podatkov, zbranih med izvajanjem ali za namene izvajanja nadzornih in preiskovalnih pooblastil v skladu s to direktivo, se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES in, kadar primerno, z Uredbo (ES) št. 45/2001.

1. Države članice določijo, da pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako odločitev o sankcijah in ukrepih, ki se naložijo zaradi kršitve te direktive, vključno z vsaj vrsto in naravo kršitve ter identiteto fizičnih ali pravnih oseb, ki so zanjo odgovorne.

Kljub temu lahko pristojni organi na način, ki je skladen z nacionalnim pravom, objavo odločitve odložijo ali odločitev objavijo anonimno v katerem koli od naslednjih primerov:

2. Če je bila zoper odločitev, objavljeno v skladu z odstavkom 1, vložena pritožba, mora pristojni organ to informacijo vključiti bodisi v objavo ob sami objavi ali pa objavo spremeniti, če je pritožba vložena po prvotni objavi.

1. Z odstopanjem od člena 5(3) te direktive lahko matična država članica izvzame od razkritja računovodskih izkazov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, izdajatelje iz člena 9 navedene uredbe za poslovno leto, ki se začne 1. januarju 2006 ali po tem datumu.

2. Ne glede na člen 12(2) delničar obvesti izdajatelja najpozneje dva meseca po datumu iz člena 31(1) o deležu glasovalnih pravic in kapitala, ki ga ima, v skladu s členi 9, 10 in 13, v izdajatelju na ta datum, razen če mu je že pred tem datumom posredoval obvestilo z enakovrednimi informacijami.

Ne glede na člen 12(6), izdajatelj informacije iz teh obvestil razkrije najpozneje tri mesece po datumu iz člena 31(1).

3. Če je izdajatelj ustanovljen v tretji državi, lahko matična država članica izvzame takšnega izdajatelja od priprave računovodskih izkazov v skladu s členom 4(3) in poročila uprave v skladu s členom 4(5) le za tiste dolžniške papirje, ki so že bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v Skupnosti pred 1. januarjem 2005, in le če

4. Matična država članica lahko izdajatelja izvzame od razkritja polletnega računovodskega poročila v skladu s členom 5 za obdobje 10 let le za tiste dolžniške vrednostne papirje, ki so že bili sprejeti v trgovanje na regulirani trg v Skupnosti pred 1. januarjem 2005 pod pogojem, da se je matična država članica odločila dovoliti uporabo člena 27 Direktive 2001/34/ES takšnim izdajateljem, ob sprejemu teh dolžniških vrednostnih papirjev.

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo do 20. januarja 2007. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Kadar države članice sprejmejo ukrepe v skladu s členoma 3(1), 8(2) ali 8(3) ali členom 30, te ukrepe nemudoma sporočijo Komisiji in ostalim državam članicam.

Sklicevanja na razveljavljene določbe se razumejo kot sklicevanja na določbe te direktive.

Komisija do 30. junija 2009 poroča o uporabljanju te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu, vključno glede primernosti prenehanja izjeme za obstoječe dolžniške vrednostne papirje po 10-letnem obdobju iz člena 30(4), in njegovega morebitnega učinka na evropske finančne trge.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 30. marca 2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 2. decembra 2004.

( 6 ) UL L 191, 13.7.2001, str. 45. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/8/ES (UL L 3, 7.1.2004, str. 33).

( 7 ) UL L 184, 6.7.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/71/ES.

( 8 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str.1).

( 12 ) UL L 375, 31.12.1985, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/39/ES.

( 13 ) UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/69/ES (UL L 125, 28.4.2004, str. 44).

( 14 ) UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81).

( 16 ) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 178, 17.7.2003, str. 16).

( 17 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/51/ES.

		Uradni list
		No	page	date
►M1	DIREKTIVA 2008/22/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2008	L 76	50	19.3.2008
►M2	DIREKTIVA 2010/73/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 24. novembra 2010	L 327	1	11.12.2010
►M3	DIREKTIVA 2010/78/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 24. novembra 2010	L 331	120	15.12.2010
►M4	DIREKTIVA 2013/50/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 22. oktobra 2013	L 294	13	6.11.2013