2004L0018 — SL — 21.08.2009 — 009.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, p.114) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
No |
page |
date |
||
L 326 |
17 |
29.10.2004 |
||
DIREKTIVA KOMISIJE 2005/51/ES Besedilo velja za EGP z dne 7. septembra 2005 |
L 257 |
127 |
1.10.2005 |
|
DIREKTIVA 2005/75/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. novembra 2005 |
L 323 |
55 |
9.12.2005 |
|
L 333 |
28 |
20.12.2005 |
||
L 363 |
107 |
20.12.2006 |
||
L 317 |
34 |
5.12.2007 |
||
L 74 |
1 |
15.3.2008 |
||
L 349 |
1 |
24.12.2008 |
||
UREDBA (ES) št. 596/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. junija 2009 |
L 188 |
14 |
18.7.2009 |
|
DIREKTIVA 2009/81/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 13. julija 2009 |
L 216 |
76 |
20.8.2009 |
DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 31. marca 2004
o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47 ter člena 55 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 3 ),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ( 4 ), upoštevajoč skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 9. decembra 2003,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Pri novih spremembah direktiv Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev ( 5 ), 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil blaga ( 6 ) in 93/37/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj ( 7 ), potrebnih zaradi izpolnjevanja zahtev v zvezi s poenostavitvami in modernizacijo, kar izvajajo naročniki in gospodarski subjekti v okviru svojega odgovora na Zeleno knjigo, ki jo je Komisija sprejela 27. novembra 1996, bi bilo treba te direktive zaradi jasnosti preoblikovati. Ta direktiva temelji na sodni praksi Sodišča, zlasti na sodni praksi v zvezi z merili ocenjevanja, ki pojasnjujejo možnosti za izpolnjevanje potreb zainteresirane javnosti s strani naročnikov, vključujoč okoljsko in/ali socialno področje, če so njihovi kriteriji povezani s predmetom naročila, ne dajejo naročniku neomejene svobode izbire, so izrecno navedena ter so v skladu s temeljnimi načeli iz uvodne izjave 2. |
(2) |
Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih in drugih oseb javnega prava, veljajo načela iz Pogodbe in zlasti načelo prostega pretoka blaga, načelo svobode ustanavljanja in načelo svobode opravljanja storitev ter načela, ki iz teh izhajajo, kot so načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo transparentnosti. Vendar je za naročila nad določeno vrednostjo priporočljivo na podlagi teh načel sprejeti določbe o usklajevanju nacionalnih postopkov za dodeljevanje teh naročil na ravni Skupnosti, da bi zagotovili njihovo uresničevanje in jamčili odpiranje javnih naročil konkurenci. Te usklajevalne določbe bi se zato morale razlagati v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli kakor tudi z drugimi pravili iz Pogodbe. |
(3) |
Take usklajevalne določbe bi morale biti, kolikor je mogoče, usklajene s sedanjimi postopki in prakso v vsaki izmed držav članic. |
(4) |
Države članice bi morale zagotoviti, da sodelovanje oseb javnega prava kot ponudnikov v postopku za oddajo javnega naročila ne povzroča kakršnega koli izkrivljanja konkurence v zvezi z zasebnimi ponudniki. |
(5) |
Po členu 6 Pogodbe je treba zahteve za varovanje okolja vključiti v oblikovanje in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3 Pogodbe, zlasti zaradi pospeševanja trajnostnega razvoja. Zato ta direktiva pojasnjuje, kako lahko naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, medtem ko dosegajo največjo vrednost za vložena javna sredstva. |
(6) |
Nobena določba v tej direktivi naj ne ovira uvedbe ali uveljavitve ukrepov, potrebnih za varovanje javne politike, javne morale, javne varnosti, zdravja, življenja ljudi ali živali ali ohranitve rastlinskega življenja, zlasti zaradi trajnostnega razvoja, če so ti ukrepi v skladu s Pogodbo. |
(7) |
Svet je s Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami v njeni pristojnosti, sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 do 1994) ( 8 ), odobril zlasti Sporazum STO o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), katerega namen je vzpostavitev večstranskega okvira uravnoteženih pravic in obveznosti glede vladnih naročil zaradi doseganja liberalizacije in povečanja svetovne trgovine. Glede na mednarodne pravice in obveznosti, ki se prenašajo na Skupnost kot posledica sprejetja Sporazuma, so načini ravnanja, ki se uporabljajo v zvezi s ponudniki in izdelki iz tretjih držav podpisnic, določeni v Sporazumu. Ta sporazum nima neposrednega učinka. Naročniki, vključeni v Sporazum, ravnajo v skladu s to direktivo ter uporabljajo njene določbe v zvezi s potencialnimi ponudniki iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma, bi zato morali biti usklajeni s Sporazumom. Primerno je tudi, da navedene usklajevalne določbe zagotovijo gospodarskim subjektom iz Skupnosti pogoje za pridobivanje javnih naročil, ki so vsaj tako ugodni kakor tisti, predvideni za gospodarske subjekte iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma. |
(8) |
Pred začetkom postopka oddaje javnega naročila lahko naročniki v okviru tehničnega dialoga zaprosijo ali prejmejo ali upoštevajo nasvete, ki jih lahko uporabijo pri pripravi razpisne dokumentacije, vendar le pod pogojem, da ti nasveti ne preprečujejo konkurence. |
(9) |
Zaradi različnosti javnih naročil gradenj bi morali naročniki imeti možnost sprejeti določbo o naročilu načrtov in izvedbe gradnje, ki ga je treba oddati bodisi v ločenih delih ali skupaj. Namen te direktive ni predpisovati skupnega ali ločenega oddajanja naročil. Odločitev o skupnih ali ločenih oddajah naročil se mora sprejeti na podlagi kakovostnih in ekonomskih meril, ki so lahko določena v nacionalni zakonodaji. |
(10) |
Za naročilo se šteje, da je javno naročilo gradenj, le če njegov predmet izrecno zajema izvedbo dejavnosti s seznama v Prilogi I, tudi takrat ko naročilo zajema opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Javna naročila storitev, zlasti na področju gospodarjenja z nepremičninami, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Vendar — če so te gradnje priložnostne glede na osnovni predmet naročila in so njegova morebitna posledica ali dodatek — dejstvo, da so te gradnje vključene v naročilo, ne upravičuje opredelitve naročila kot javnega naročila gradenj. |
(11) |
Skupnost bi morala opredeliti okvirne sporazume skupaj s posebnimi pravili za okvirne sporazume, ki se sklenejo za naročila s področja uporabe te direktive. V skladu s temi pravili lahko naročnik — ko sklene okvirni sporazum v skladu z določbami iz te direktive, ki so povezane zlasti z javnim objavljanjem, roki in pogoji za oddajo ponudb — odda naročila na podlagi tega okvirnega sporazuma med obdobjem njegove veljavnosti bodisi ob uporabi pogojev, določenih v okvirnem sporazumu, ali, če vsi pogoji niso vnaprej določeni v okvirnem sporazumu, s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v zvezi s temi pogoji. Ponovno odpiranje konkurence bi moralo biti v skladu z nekaterimi pravili, katerih cilj je zagotoviti potrebno prožnost in spoštovanje splošnih načel, zlasti z načelom enakopravnosti med ponudniki. Zaradi istih razlogov rok za okvirne sporazume ne bi smel biti daljši kakor štiri leta, razen v primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo. |
(12) |
Nekateri novi načini elektronskih nabav se nenehno razvijajo. Ti načini prispevajo k povečevanju konkurence in nemotenega javnega naročanja, zlasti v smislu prihrankov časa in denarja, ki jih njihova uporaba omogoča. Naročniki lahko uporabijo elektronske načine nakupovanja, če je to v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi te direktive, ter z načeli enakopravnosti med ponudniki, nediskriminacije in transparentnosti. Zato ima lahko ponudba, ki jo predloži ponudnik — zlasti če je konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem — obliko elektronskega kataloga tega ponudnika, če so v njem uporabljena komunikacijska sredstva, ki jih je naročnik izbral v skladu s členom 42. |
(13) |
Zaradi hitrega razvoja elektronskih nabavnih sistemov je treba postaviti nova pravila, ki bi omogočila naročnikom, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo ti sistemi. Na tej podlagi je treba opredeliti celotni elektronski dinamični nabavni sistem za običajna naročila ter določiti posebna pravila za vzpostavitev in upravljanje tega sistema, da bi zagotovili pravično obravnavo vsakega gospodarskega subjekta, ki želi v njem sodelovati. Vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži okvirno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo in ki izpolnjuje pogoje za udeležbo, je treba omogočiti, da se vključi v ta sistem. Z oblikovanjem seznama ponudnikov, ki že izpolnjujejo pogoje za udeležbo in možnostjo sodelovanja novih ponudnikov omogoča ta način naročanja naročniku, da zaradi elektronskih sredstev, ki so na voljo, dobi veliko število ponudb in z veliko konkurenco zagotovi optimalno uporabo javnih sredstev. |
(14) |
Glede na to, da bo elektronskih dražb verjetno vedno več, je treba te dražbe opredeliti na ravni Skupnosti in urediti s posebnimi pravili, da bi zagotovili njihovo popolno usklajenost z načeli enakopravnosti med ponudniki, nediskriminacije in transparentnosti. Zaradi tega je treba za te elektronske dražbe sprejeti določbo, da naj se uporabljajo samo za naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera se razpisna dokumentacija lahko natančno določi. To se lahko nanaša zlasti na ponavljajoča se naročila blaga, gradenj in storitev. Z istim ciljem je treba zagotoviti ustrezno prednostno razvrstitev ponudnikov v kateri koli fazi elektronske dražbe. Uporaba elektronskih dražb omogoča naročnikom, da od ponudnikov zahtevajo predložitev novih cen, popravljenih navzdol in, če se naročilo odda za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izboljšanje tudi drugih elementov ponudb poleg cen. Zaradi zagotovitve skladnosti z načelom transparentnosti so lahko predmet elektronske dražbe samo elementi, ki so primerni za avtomatsko oceno z elektronskimi sredstvi brez poseganja in/ali ocenjevanja s strani naročnika, to je samo elementi, ki so merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih. Po drugi strani tisti vidiki ponudbe, ki vključujejo oceno nemerljivih elementov, naj ne bi bili predmet elektronskih dražb. Zato nekatera naročila gradenj in nekatera naročila storitev, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, naj ne bi bila predmet elektronskih dražb. |
(15) |
V državah članicah so razvili nekatere centralizirane načine nabav. Številni naročniki so odgovorni za naročanje ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge naročnike. Zaradi velikega obsega posameznih naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in nemotenemu javnemu naročanju. Zato je treba v zakonodaji Skupnosti določiti centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo naročniki. Opredeliti je treba tudi pogoje, pod katerimi se lahko v skladu z načeloma nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki šteje, da je naročnik, za katerega nakupovalni organ opravlja nakupe v zvezi z gradnjami, blagom in/ali storitvami, usklajen s to direktivo. |
(16) |
Da bi upoštevali različne razmere v državah članicah, je treba državam članicam omogočiti, da določijo, ali naročniki lahko uporabljajo okvirne sporazume, centralne nabavne organe, dinamične nabavne sisteme, elektronske dražbe ali postopek konkurenčnega dialoga, kot je to določeno in urejeno v tej direktivi. |
(17) |
Povečevanje števila pragov za uporabo usklajevalnih določb zapleta zadeve za naročnike. Poleg tega je treba te prage zaradi monetarne unije izraziti v eurih. V skladu s tem je treba prage določiti v eurih, tako da se poenostavi uporaba teh določb, medtem ko bi se hkrati zagotovila skladnost s pragi, določenimi v Sporazumu, ki so izraženi v posebnih pravicah črpanja. V tem smislu je treba sprejeti tudi določbo o rednih pregledih pragov, izraženih v eurih, zaradi prilagoditve, če je to potrebno, morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja. |
(18) |
Za namen uporabe postopkovnih pravil iz te direktive in za namene spremljanja je najbolje opredeljeno področje storitev na podlagi porazdelitve le-tega na kategorije, ki ustrezajo posebnim postavkam skupne klasifikacije, in njihove združitve v dveh prilogah, II A in II B, v skladu z režimom, ki za njih velja. Glede storitev v Prilogi II B zadevne določbe iz te direktive ne bi smele posegati v uporabo predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na zadevne storitve. |
(19) |
Glede naročil javnih storitev je treba polno veljavnost te direktive v prehodnem obdobju omejiti na naročila, v zvezi s katerimi njene določbe dovoljujejo sprostitev vseh zmogljivosti za povečano čezmejno trgovino. Naročila drugih storitev je treba spremljati med tem prehodnim obdobjem, preden se sprejme sklep o polni veljavnosti te direktive. S tem v zvezi je treba opredeliti mehanizem za to spremljanje. Hkrati bi ta mehanizem moral omogočati zainteresiranim stranem dostop do zadevnih informacij. |
(20) |
Javna naročila, ki jih oddajo naročniki v sektorjih za vodo, energijo, transport in poštne storitve in ki spadajo v obseg navedenih dejavnosti, so zajeta v Direktivi 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov naročanja subjektov v vodnem, energetskem, transportnem in poštnem sektorju ( 9 ). Vendar naročila, ki jih naročniki oddajo v okviru svojih storitvenih dejavnosti v pomorskem, priobalnem in rečnem prevozu, sodijo v področje uporabe te direktive. |
(21) |
Glede na stanje učinkovite tržne konkurence v telekomunikacijskem sektorju po uveljavitvi pravil Skupnosti, katerih cilj je liberalizacija tega sektorja, je treba javna naročila na tem področju izključiti iz področja uporabe te direktive, če je njihov namen predvsem omogočiti naročnikom, da opravljajo nekatere dejavnosti v telekomunikacijskem sektorju. Navedene dejavnosti so opredeljene v skladu z določbami iz členov 1, 2 in 8 Direktive Sveta 93/38/EGS o usklajevanju postopkov naročanja subjektov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju ( 10 ), kot je tista, po kateri se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki so izključena iz področja uporabe Direktive 93/38/ES v skladu s členom 8 Direktive. |
(22) |
Sprejeti je treba določbo za primere, v katerih je mogoče omejiti uporabo ukrepov v zvezi z usklajevalnimi postopki bodisi zaradi državne varnosti ali zaupnosti bodisi zaradi veljavnosti posebnih pravil o oddaji naročil, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, povezanih s stacioniranjem enot, ali ki so povezana z mednarodnimi organizacijami. |
(23) |
V skladu s členom 163 Pogodbe je spodbujanje raziskovanja in tehnološkega razvoja sredstvo za krepitev znanstvenih in tehnoloških osnov gospodarstva Skupnosti, konkurenčna oddaja javnih naročil pa prispeva k temu cilju. Ta direktiva naj ne bi pokrivala sofinanciranja raziskovanja in razvojnih programov; zato v obseg te direktive ne sodijo raziskovalna in razvojna naročila poleg tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti financira naročnik. |
(24) |
Glede na storitve imajo naročila za nakup ali najem nepremičnine ali pravic do nepremičnine posebne značilnosti, zaradi katerih je uporaba pravil za javna naročila neustrezna. |
(25) |
Oddaja javnih naročil za nekatere avdiovizualne storitve na področju radiodifuzije bi morala omogočati upoštevanje vidikov kulturnega in družbenega pomena, zaradi katerih je uporaba pravil o javnih naročilih neustrezna. Zaradi tega je treba uveljaviti izjemo za javna naročila storitev v zvezi z nakupom, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo vsakodnevnih oddaj in drugih pripravljalnih storitev — kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi dejavnostmi, ki so potrebne za proizvodnjo oddaje — ter za naročila v zvezi s časom oddajanja. Vendar ta izjema naj ne bi veljala za nabavo tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh oddaj. Oddajanje naj ne bi bilo opredeljeno kot prenos in distribucija ob uporabi katere koli oblike elektronskega omrežja. |
(26) |
Storitve na področju arbitraže in pomiritve običajno opravljajo pristojni ali izbrani organi ali posamezniki na način, ki ga ni mogoče izvesti na podlagi pravil za oddajo javnih naročil. |
(27) |
V skladu s Sporazumom finančne storitve iz obsega te direktive ne vključujejo instrumentov monetarne politike, menjalnih tečajev, javnega dolga, upravljanja rezerv ali drugih politik, ki zadevajo transakcije vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti transakcije naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala. V skladu s tem niso zajeta naročila v zvezi z izdajo, nakupom, prodajo ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov. Izključene so tudi storitve centralne banke. |
(28) |
Zaposlitev in poklic sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vsakogar ter prispevajo k vključevanju v družbo. V tem smislu zaščitene delavnice in programi zaščitene zaposlitve učinkovito prispevajo k vključevanje ali ponovnem vključevanju invalidov na trg dela. Vendar se lahko izkaže, da te delavnice pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti naročila. Zato je primerno določiti, da lahko države članice za te delavnice pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila ali pridržijo izvedbo naročil za programe zaščitenih delovnih mest. |
(29) |
Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zaradi tega je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Glede na to je treba omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij v smislu funkcionalnega delovanja in zahtev ter, če se navaja sklicevanje na evropski standard — ali, če slednjega ni, na nacionalni standard — morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Ponudnikom je treba dovoliti uporabo katerih koli oblik dokazov o enakovrednosti. Naročniki morajo biti sposobni obrazložiti vsak sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Naročniki, ki želijo opredeliti okoljske zahteve za tehnične specifikacije posameznega naročila, lahko določijo okoljske značilnosti, kot je posamezna proizvodna metoda, in/ali posamezne okoljske vplive skupin proizvodov ali storitev. Lahko uporabijo, vendar niso dolžni uporabiti, ustrezne specifikacije, ki so opredeljene v znakih za okolje, kot so Evropski znak za okolje, (več)nacionalni znaki za okolje ali kateri koli znak za okolje, če so zahteve za oznako oblikovane in sprejete na podlagi znanstvenih informacij ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter če je znak dostopen in je na voljo vsem zainteresiranim strankam. Naročniki bi morali, kadar koli je to mogoče, določiti tehnične specifikacije, da bi upoštevali merila za dostop za invalidne osebe ali merila za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom. Tehnične specifikacije je treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik. |
(30) |
Dodatne informacije v zvezi z naročilom, je treba, kakor je običajno v državah članicah, predložiti v razpisni dokumentaciji za vsako naročilo posebej ali pa v enakovrednem dokumentu. |
(31) |
Naročniki, ki izvajajo posebno zapletene projekte, lahko ugotovijo, ne da bi to bilo zaradi njihove napake, da je objektivno nemogoče opredeliti sredstva za zadovoljitev njihovih potreb ali oceno, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih rešitev in/ali finančnih/pravnih rešitev. Do takih razmer lahko pride zlasti pri izvajanju pomembnih povezanih infrastrukturnih projektov za transport, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo zapleteno in strukturirano financiranje, katerih finančne in pravne sestave ni mogoče opredeliti vnaprej. Če uporaba odprtih ali omejenih postopkov ne omogoča oddaje teh naročil, je treba določiti prilagodljivi postopek, ki ohrani ne samo konkurenco med gospodarskimi subjekti, temveč tudi potrebo, da naročniki z vsakim kandidatom obravnavajo vse vidike naročila. Vendar se ta postopek ne sme uporabljati tako, da omejuje ali izkrivlja konkurenco, zlasti ne s spreminjanjem osnovnih vidikov ponudb ali z uvajanjem bistveno novih zahtev za uspešnega ponudnika ali z vključitvijo katerega koli drugega ponudnika, razen tistega, ki je izbran kot ekonomsko najugodnejši. |
(32) |
Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednje velikih podjetij na trgu javnih naročil, je priporočljivo vključiti določbe o sklepanju pogodb s podizvajalci. |
(33) |
Pogoji za izvajanje naročil so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Namenjeni so lahko zlasti za spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja ljudi, ki imajo težave pri vključevanju, boja proti nezaposlenosti ali varovanja okolja. Med drugimi stvarmi se lahko navedejo zahteve – ki veljajo med izvajanjem naročila – glede zaposlitve dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali glede izvajanje ukrepov za usposabljanje nezaposlenih mlajših oseb, glede osnovne skladnosti z določbami temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) ob domnevi, da te določbe niso uveljavljene v nacionalni zakonodaji, ter glede zaposlovanja bolj prizadetih oseb, kakor je to določeno v nacionalni zakonodaji. |
(34) |
Med izvajanjem javnega naročila se na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti uporabljajo zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe, ki veljajo na področju pogojev zaposlovanja ter varnosti pri delu, če so ti predpisi in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Skupnosti. V primerih, v katerih delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja javnega naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ( 11 ) določa minimalne pogoje, ki jih država gostiteljica mora upoštevati v zvezi s temi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje teh obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila. |
(35) |
Zaradi novega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter zaradi poenostavitev, ki iz njih lahko izhajajo glede objave naročil ter učinkovitosti in preglednosti postopkov javnih naročil, je treba elektronska sredstva izenačiti z običajnimi sredstvi za komunikacijo in izmenjavo informacij. Izbrana sredstva in tehnologija bi morali biti, kolikor je mogoče, skladni s tehnologijami, ki se uporabljajo v drugih državah članicah. |
(36) |
Za zagotovitev razvoja učinkovite konkurence na področju javnih naročil je treba razpise in obvestila o javnih naročili, ki jih pripravijo naročniki iz držav članic, oglaševati v vsej Skupnosti. Informacije v teh objavah morajo omogočati gospodarskim subjektom v Skupnosti, da ugotovijo, ali so predlagana javna naročila zanimiva za njih. Zato jim je treba ponuditi ustrezne informacije o cilju naročila in o pogojih v zvezi z njim. Torej je treba zagotoviti boljšo vidnost javnih razpisov z ustreznimi instrumenti, kot so standardi obrazci za objave o javnem naročilu in Enotni besednjak javnih naročil (CPV), ki je v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2195/2002 ( 12 ) določen kot referenčna nomenklatura za javna naročila. V omejenih postopkih so objave predvidene predvsem za to, da omogočajo izvajalcem iz držav članic, da izrazijo svoj interes za naročila tako, da zahtevajo od naročnika povabilo za oddajo ponudb pod zahtevanimi pogoji. |
(37) |
Za pošiljanje informacij z elektronskimi sredstvi je treba v okviru te direktive uporabljati Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okvirnih pogojih Skupnosti za elektronsko podpisovanje ( 13 ) ter Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu („Direktiva o elektronskem poslovanju“) ( 14 ). Postopki javnega naročanja in pravila, ki veljajo za natečaje storitev, zahtevajo stopnjo varovanja in zaupnosti, ki je večja kakor tista iz teh direktiv. Glede na to bi sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb, prijave za sodelovanje ter načrti in projekti morali biti v skladu s posebnimi dodatnimi zahtevami. Zaradi tega je treba, kolikor je mogoče, spodbujati uporabo elektronskih podpisov, zlasti naprednih elektronskih podpisov. Poleg tega bi lahko prostovoljni sistem akreditacije predstavljal ustrezen okvir za izboljšano opravljanje storitev potrjevanja v zvezi s temi sredstvi. |
(38) |
Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani na času. Zato je treba sprejeti določbo o skrajšanju minimalnih rokov, kadar se uporabljajo elektronska sredstva, vendar pod pogojem, da so v skladu s posebnim načinom pošiljanja, ki je predviden na ravni Skupnosti. |
(39) |
Preverjanje sposobnosti ponudnikov v odprtih postopkih ter kandidatov v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji s predhodno objavo in v konkurenčnem dialogu, kakor tudi izbiro le-teh, je treba opraviti na transparenten način. Zato je treba navesti nediskriminacijske pogoje za udeležbo, ki jih lahko naročniki uporabijo pri izbiri tekmecev, in sredstva, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo kot dokaz, da izpolnjujejo te pogoje. V istem smislu transparentnosti je treba takoj po razpisu naročila od naročnika zahtevati, da navede pogoje za udeležbo, ki jih bo uporabil, ter raven posebne usposobljenosti, ki jo lahko zahteva ali ne zahteva od gospodarskih subjektov preden jim dopusti, da sodelujejo v postopku oddaje naročila. |
(40) |
Naročnik lahko omeji število kandidatov v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji po predhodni objavi ter v konkurenčnem dialogu. To zmanjšanje števila kandidatov je treba izvesti na podlagi objektivnih meril, navedenih v javnem razpisu. Ta objektivna merila ne vključujejo nujno ponderiranja. Za pogoj v zvezi z osebnim položajem gospodarskih subjektov zadostuje splošno sklicevanje v javnem razpisu na položaje iz člena 45. |
(41) |
V konkurenčnem dialogu in postopkih s pogajanji po predhodni objavi se lahko zaradi prilagodljivosti — ki se mogoče zahteva, in visokih stroškov, povezanih s temi načini javnega naročanja — naročniki upravičeni določiti postopek, ki ga je treba izvesti v zaporednih fazah, da bi se na podlagi prej navedenih meril za oddajo naročila postopno zmanjšalo število ponudnikov, s katerimi bodo nadaljevali razgovore ali pogajanja. To zmanjšanje bi moralo, če to dovoljuje število ustreznih rešitev ali kandidatov, zagotoviti pošteno konkurenco. |
(42) |
Ko se za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ali na natečaju zahteva posebna izobrazba, veljajo ustrezna pravila Skupnosti o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalni usposobljenosti. |
(43) |
Pri oddajanje javnih naročil je treba onemogočati sodelovanje gospodarskih subjektov, ki so sodelovali v kriminalni organizaciji ali ki so bili okrivljeni zaradi korupcije in goljufije v škodo finančnih interesov Evropske skupnosti ali zaradi pranja denarja. Kadar je to primerno, naj naročniki zahtevajo od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo ustrezne dokumente, ter lahko v primeru dvomov v zvezi z osebnim položajem kandidata ali ponudnika zaprosijo pristojne organe zadevne države članice za sodelovanje. Izključitev teh gospodarskih subjektov je treba opraviti, takoj ko naročnik izve o sodbi v zvezi s temi prekrški, ki je izrečena v skladu z nacionalno zakonodajo in je pravnomočna. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neskladnost z okoljsko zakonodajo ali zakonodajo o nezakonitih dogovorih pri javnem naročilu, ki je bila predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev. Neupoštevanje nacionalnih določb glede izvajanja direktiv Sveta 2000/78/ES ( 15 ) in 76/207/EGS ( 16 ) o enakopravni obravnavi delavcev, ki je bilo predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, se obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev. |
(44) |
V ustreznih primerih, v katerih značilnosti gradenj in/ali storitev upravičujejo uporabo ukrepov ali programov za okoljsko upravljanje med izvajanjem javnega naročila, se lahko zahteva uporaba teh ukrepov ali programov. Programi za okoljsko upravljanje, v kolikor so ali niso registrirani na podlagi instrumentov Skupnosti, kot je Uredba (ES) št. 761/2001 ( 17 ) (EMAS), lahko pokažejo, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Poleg tega je treba namesto registriranih programov okoljskega upravljanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt, da bi zagotovil enako raven varovanja okolja. |
(45) |
Ta direktiva dovoljuje državam članicam, da sestavijo uradni seznam izvajalcev gradenj, ponudnikov blaga ali izvajalcev storitev ali da določijo sistem izdajanja potrdil s strani javnih ali zasebnih organov ter da sprejmejo določbo o veljavnosti te registracije ali teh potrdil v postopku oddaje naročil v drugi državi članici. V zvezi z uradnim seznamom potrjenih gospodarskih subjektov je pomembno upoštevati sodno prakso Evropskega Sodišča v zadevah, v katerih se gospodarski subjekt, ki pripada skupini, pri svoji vlogi za registracijo sklicuje na gospodarska, finančna ali tehnična sredstva drugih družb iz skupine. V tem primeru gospodarski subjekt dokaže, da mu bodo ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti regi stracije. Zaradi tega lahko država članica za to registracijo določi zahteve, ki jih je treba izpolniti, in zlasti — na primer, kadar se izvajalec sklicuje na finančni položaj druge družbe v skupini — lahko zahteva, da je ta družba odgovorna skupno in solidarno, če je to potrebno. |
(46) |
Naročila je treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli transparentnosti, nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki in ki jamčijo ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajanje naročila: „najnižja cena“ in „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Da bi zagotovili skladnost z načelom enakopravnosti med ponudniki pri oddajanju naročil, je primerno določiti — na podlagi sodne prakse — obveznost zagotovitve potrebne transparentnosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost vseh ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zaradi tega je obveznost naročnikov, da dovolj zgodaj navedejo merila za oddajanje naročila in relativno utež za vsakega izmed teh meril, da se lahko ponudniki z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb. Naročniki lahko odstopijo od navajanja uteži meril za oddajanje naročila v ustrezno upravičenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, kadar je uteži nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi zapletenosti naročila. V takih primerih morajo navesti seznam meril, razvrščenih v padajočem zaporedju pomembnosti. Če se naročniki odločijo oddati naročilo za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, morajo oceniti ponudbe, da bi določili, katera ponudba zagotavlja največjo vrednosti za uporabljena javna sredstva. V zvezi s tem morajo določiti ekonomska in kvalitativna merila, ki morajo celovito omogočati določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v vsaki ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je definiran v tehničnih specifikacijah, ter največje vrednosti za uporabljena javna sredstva vsake ponudbe, ki jo je treba oceniti. Da bi zagotovili enakopravnost med ponudniki, bi morala merila za ocenjevanje omogočati objektivno primerjavo in oceno ponudb. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko ekonomska in kakovostna merila za oddajo naročila, kot je to izpolnjevanje okoljskih zahtev, omogočijo naročniku, da zadovolji potrebe zainteresirane javnosti iz razpisne dokumentacije naročila. Naročnik lahko pod enakimi pogoji uporabi merila, katerih cilj je izpolniti socialne zahteve, zlasti kot odgovor na potrebe, navedene v razpisni dokumentaciji naročila, ter potrebe prikrajšanih skupin ljudi, katerim pripadajo tiste osebe, ki prejemajo/uporabljajo gradnje, dobave blaga in storitve. |
(47) |
V primeru javnega naročila storitev merila za ocenitev ponudb ne smejo vplivati na uporabo nacionalnih določb o plačilu nekaterih storitev, kot so na primer storitve, ki jih opravljajo arhitekti, inženirji ali pravniki in, če gre za javna naročila blaga, na uporabo nacionalnih določb, ki predvidevajo stalne ceno za šolske knjige. |
(48) |
Nekatere tehnične pogoje, zlasti tisti v zvezi z javnimi razpisi in statističnimi poročili, kakor tudi uporabljeno nomenklaturo in pogoje za sklicevanje na to nomenklaturo, bo treba sprejeti in prilagoditi spričo spreminjajočih se tehničnih zahtev. Prilagoditi bo treba tudi seznam naročnikov iz prilog. Zaradi tega je primerno uveljaviti prilagodljivi in hitri postopek sprejemanja. |
(49) |
Ukrepe, potrebne za izvedbo te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za izvedbo izvršnih pooblastil, prenesenih na Komisijo ( 18 ). |
(50) |
Primerno je, da se Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in rokov ( 19 ), uporablja pri izračunu rokov iz te direktive. |
(51) |
Ta direktiva ne posega v roke iz Priloge XI, v katerih morajo države članice prenesti v svoje nacionalno pravo in uveljaviti direktive 92/50/EGS, 93/36/EGS in 93/37/EGS — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
KAZALO VSEBINE |
|
NASLOV I |
|
Definicije in splošna načela |
|
Člen 1 |
— Definicije |
Člen 2 |
— Načela za oddajo naročil |
Člen 3 |
— Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula |
NASLOV II |
|
Pravila o javnih naročilih |
|
POGLAVJE I |
|
Splošne določbe |
|
Člen 4 |
— Gospodarski subjekti |
Člen 5 |
— Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije |
Člen 6 |
— Zaupnost |
POGLAVJE II |
|
Področje uporabe |
|
Oddelek 1 — Pragi |
|
Člen 7 |
— Vrednostni pragi za javna naročila |
Člen 8 |
— Naročila, ki jih naročniki sofinancirajo z več kakor 50-odstotnim deležem |
Člen 9 |
— Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov |
Oddelek 2 — Posebne ureditve |
|
Člen 10 |
— Oddajanje naročil na področju obrambe |
Člen 11 |
— Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo centralni nabavni organi |
Oddelek 3 — Izključena naročila |
|
Člen 12 |
— Naročila na vodnem, transportnem, energetskem in področju in na področju poštnih storitev |
Člen 13 |
— Posebne izključitve na področju telekomunikacij |
Člen 14 |
— Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe |
Člen 15 |
— Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili |
Člen 16 |
— Posebne izključitve |
Člen 17 |
— Koncesije za javne storitve |
Člen 18 |
— Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice |
Oddelek 4 — Posebna ureditev |
|
Člen 19 |
— Rezervirana naročila |
POGLAVJE III |
|
Ureditev za javna naročila storitev |
|
Člen 20 |
— Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II A |
Člen 21 |
— Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II B |
Člen 22 |
— Mešana naročila, ki vključujejo storitve iz seznama iz Priloge II A in storitve iz seznama v Prilogi II B |
POGLAVJE IV |
|
Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo |
|
Člen 23 |
— Tehnične specifikacije |
Člen 24 |
— Variante |
Člen 25 |
— Oddajanje naročil podizvajalcem |
Člen 26 |
— Pogoji za izvedbo naročil |
Člen 27 |
— Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogoji za delo |
POGLAVJE V |
|
Postopki |
|
Člen 28 |
— Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga |
Člen 29 |
— Konkurenčni dialog |
Člen 30 |
— Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi |
Člen 31 |
— Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave |
Člen 32 |
— Okvirni sporazumi |
Člen 33 |
— Dinamični nabavni sistemi |
Člen 34 |
— Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov |
POGLAVJE VI |
|
Pravila objavljanja in transparentnosti |
|
Oddelek 1 — Objava razpisov in obvestil |
|
Člen 35 |
— Razpisi in obvestila |
Člen 36 |
— Oblika in način objave razpisov in obvestil |
Člen 37 |
— Neobvezna objava |
Oddelek 2 — Roki |
|
Člen 38 |
— Roki za sprejemanje prijav za sodelovanje in za predložitev ponudb |
Člen 39 |
— Odprti postopki: razpisna dokumentacija, dodatni dokumenti in informacije |
Oddelek 3 — Vsebina in načini pošiljanja informacij |
|
Člen 40 |
— Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem |
Člen 41 |
— Obveščanje kandidatov in ponudnikov |
Oddelek 4— Sporočanje |
|
Člen 42 |
— Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje |
Oddelek 5 — Poročila |
|
Člen 43 |
— Vsebina poročil |
POGLAVJE VII |
|
Vodenje postopka |
|
Oddelek 1 — Splošne določbe |
|
Člen 44 |
— Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil |
Oddelek 2 — Pogoji za ugotavljanje sposobnosti |
|
Člen 45 |
— Osebni položaj kandidata ali ponudnika |
Člen 46 |
— Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti |
Člen 47 |
— Ekonomski in finančni položaj |
Člen 48 |
— Tehnična in/ali poklicna sposobnost |
Člen 49 |
— Standardi za zagotovitev kakovosti |
Člen 50 |
— Standardi za okoljsko upravljanje |
Člen 51 |
— Dodatni dokumenti in informacije |
Člen 52 |
— Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu |
Oddelek 3 — Oddaja naročila |
|
Člen 53 |
— Merila za ocenitev ponudnikov |
Člen 54 |
— Uporaba elektronskih dražb |
Člen 55 |
— Neobičajno nizke ponudbe |
NASLOV III |
|
Pravila za koncesije za javne gradnje |
|
POGLAVJE I |
|
Pravila, ki urejajo koncesije za javne gradnje |
|
Člen 56 |
— Področje uporabe |
Člen 57 |
— Izključitve iz področja uporabe |
Člen 58 |
— Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje |
Člen 59 |
— Rok |
Člen 60 |
— Oddaja naročil podizvajalcem |
Člen 61 |
— Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem |
POGLAVJE II |
|
Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki |
|
Člen 62 |
— Veljavna pravila |
POGLAVJE III |
|
Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki |
|
Člen 63 |
— Pravila za objave: prag in izjeme |
Člen 64 |
— Objava razpisa |
Člen 65 |
— Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb |
NASLOV IV |
|
Pravila, ki urejajo natečaje |
|
Člen 66 |
— Splošne določbe |
Člen 67 |
— Področje uporabe |
Člen 68 |
— Izključitve iz področja uporabe |
Člen 69 |
— Objave razpisov in obvestil |
Člen 70 |
— Oblika in način objave razpisov o natečajih |
Člen 71 |
— Komunikacijska sredstva za sporočanje |
Člen 72 |
— Izbor tekmecev na natečaju |
Člen 73 |
— Sestava žirije |
Člen 74 |
— Odločitve žirije |
NASLOV V |
|
Statistične obveznosti, izvedbena pooblastila in končne določbe |
|
Člen 75 |
— Statistične obveznosti |
Člen 76 |
— Vsebina statističnega poročila |
Člen 77 |
— Svetovalni odbor za javna naročila |
Člen 78 |
— Poprava pragov |
Člen 79 |
— Spremembe |
Člen 80 |
— Izvajanje |
Člen 81 |
— Mehanizmi za spremljanje |
Člen 82 |
— Razveljavitve |
Člen 83 |
— Začetek veljavnosti |
Člen 84 |
— Naslovniki |
PRILOGE |
|
Priloga I |
— Seznam dejavnosti iz člena 1(2)(b) |
Priloga II |
— Storitve iz člena 1(2)(d) |
Priloga II A |
|
Priloga II B |
|
Priloga III |
— Seznam subjektov in kategorij subjektov javnega prava iz drugega pododstavka člena 1(9) |
Priloga IV |
— Centralni vladni organi |
Priloga V |
— Seznami proizvodov iz člena 7 glede na naročila, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe |
Priloga VI |
— Definicije nekaterih tehničnih specifikacij |
Priloga VII |
— Informacije, ki jih je treba navesti v objavah |
Priloga VII A |
— Informacije, ki jih je treba navesti v objavah o javnih naročilih |
Priloga VII B |
— Informacije, ki morajo biti navedene v objavah o koncesijah za javne gradnje |
Priloga VII C |
— Informacije, ki morajo biti navedene v objavah o naročilih gradenj koncesionarjev, ki niso naročniki |
Priloga VII D |
— Informacije, ki morajo biti navedene v razpisih o natečajih |
Priloga VIII |
— Značilnosti objave |
Priloga IX |
— Registri |
Priloga IX A |
— Javna naročila gradenj |
Priloga IX B |
— Javna naročila blaga |
Priloga IX C |
— Javna naročila storitev |
Priloga X |
— Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih |
Priloga XI |
— Skrajni roki za prenos in uporabo (člen 80) |
Priloga XII |
— Korelacijska tabela |
NASLOV I
DEFINICIJE IN SPLOŠNA NAČELA
Člen 1
Definicije
1. Za namene te direktive se uporabljajo definicije iz odstavkov 2 do 15.
2.
(a) „Javna naročila“ so proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katerih predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali izvajanje storitev v skladu s pomenom iz te direktive.
(b) „Javna naročila gradenj“ so javna naročila, katerih predmet je bodisi izvedba bodisi izvedba in projektiranje gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge I, ali gradnja ali izvedba neke gradnje s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika. „Gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske in tehnične funkcije.
(c) „Javna naročila blaga“ so javna naročila, razen tistih iz (b), katerih predmet je nakup, zakup, najem ali lizing, z možnostjo odkupa proizvodov ali brez te možnosti.
Javno naročilo, katerega predmet je dobava proizvodov in ki kot dodatno zadevo zajema tudi namestitvena in inštalacijska dela, se mora obravnavati kot „javno naročilo blaga“.
(d) „Javna naročila storitev“ so javna naročila, katerih predmet je opravljanje storitev iz Priloge II, razen javnih naročil gradenj ali naročil blaga.
Javno naročilo, katerega predmet so skupaj proizvodi in storitve v skladu s pomenom iz Priloge II, se morajo obravnavati kot „javno naročilo storitev“, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost tistih proizvodov, ki so zajeti v naročilu.
Javno naročilo, katerega predmet so storitve v skladu s pomenom iz Priloge II in vključujejo dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge I, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
3. „Koncesija za javne gradnje“ je naročilo enake vrste kakor javno naročilo gradenj z izjemo dejstva, da je razlog za izvedbo gradenj bodisi samo pravica do koriščenja gradnje ali ta pravica skupaj s plačilom.
4. „Koncesija za storitve“ je naročilo enake vrste kakor javno naročilo storitev, z izjemo dejstva, da je razlog za opravljanje storitev bodisi samo pravica do koriščenja storitve ali ta pravica skupaj s plačilom.
5. „Okvirni sporazum“ je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je to primerno, predvideno količino.
6. „Dinamični nabavni sistem“ je v celoti elektronski postopek za običajne nakupe – katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnika – ki je omejenega trajanja in je med celotnim obdobjem veljavnosti odprt za gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje pogoje za udeležbo in je predložil predhodno ponudbo, skladno s specifikacijo.
7. „Elektronska dražba“ je ponavljajoči se postopek, ki vključuje elektronsko sredstvo za predstavitev novih cen, popravljenih navzdol in/ali novih vrednosti v zvezi z nekaterimi elementi ponudb, ki se pojavijo po začetni celotni oceni ponudb, kar omogoči razvrščanje ob uporabi metod za avtomatsko ocenjevanje.
Zato nekatera naročila storitev in nekatera naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne smejo biti predmet elektronskih dražb.
8. Izrazi „izvajalec gradenj“, „dobavitelj blaga“ in „izvajalec storitev“ pomenijo katero koli pravno ali fizično osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali organov, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradbeno delo, proizvode ali storitve.
Izraz „ekonomski subjekt“ pomeni enako ali izvajalca gradenj, ali dobavitelja blaga ali izvajalca storitev. Uporablja se le zaradi enostavnosti.
Gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo, je „ponudnik“. Tisti, ki je zaprosil za povabilo k sodelovanju v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu, je „kandidat“.
9. „Naročniki“ pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ter združenja, ki jih ustanovijo bodisi en ali več teh organov bodisi en ali več teh oseb javnega prava.
„Oseba javnega prava“ pomeni vsak subjekt:
(a) ki je ustanovljen s posebnim namenom zadovoljevanja potreb javnega interesa, in ki nima pridobitnega značaja;
(b) ki ima pravno osebnost; in
(c) ga pretežno financirajo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava; ali za katerega velja upravljalski nadzor s strani teh oseb; ali ki ima upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenuje država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.
Informativni seznami subjektov in kategorij oseb javnega prava, ki izpolnjujejo merila iz (a), (b) in (c) drugega pododstavka, so navedeni v Prilogi III. Države članice redno obveščajo Komisijo o vseh spremembah njihovih seznamov oseb in kategorij oseb.
10. „Centralni nabavni organ“ je naročnik, ki:
— nabavlja blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali
— oddaja javna naročila ali sklepa okvirne sporazume za gradnje, dobave blaga ali storitve, namenjene naročnikom.
11.
(a) „Odprti postopki“ pomenijo tiste postopke, v katerih lahko kateri koli gospodarski subjekt predloži ponudbo.
(b) „Omejeni postopki“ pomenijo tiste postopke, v katerih lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem lahko ponudbo predložijo samo tisti gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi.
(c) „Konkurenčni dialog“ je postopek, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več primernih možnosti, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na katerega podlagi so izbrani kandidati povabljeni, da predložijo ponudbo.
Za namen uporabe postopka iz prvega pododstavka se za javno naročilo šteje, da je „posebej zapleteno“, če naročniki:
— objektivno niso sposobni opredeliti tehničnih sredstev v skladu s členom 23(3)(b), (c) ali (d), ki bi lahko zadovoljila njihove potrebe ali dosegla cilje, in/ali
— objektivno niso sposobni določiti pravnih in/ali finančnih struktur projekta.
(d) „Postopki s pogajanji“ pomenijo tiste postopke, v katerih se naročniki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki jih izberejo, in se z enim ali več izmed njih pogajajo o pogojih za naročilo.
(e) „Natečaji“ pomenijo tiste postopke, ki naročniku omogočajo, da pridobi – predvsem na področjih urbanega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov – načrt ali projekt, ki ga je izbrala žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad.
12. „Pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Vključuje lahko informacije, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi sredstvi.
13. „Elektronska sredstva“ pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
14. „Enotni besednjak javnih naročil (CPV)“, kakor je sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002, mora določiti referenčno nomenklaturo, ki se uporablja za javna naročila, s tem, da zagotavlja enakovrednost z drugimi obstoječimi nomenklaturami.
V primeru različnih razlag področja uporabe te direktive zaradi morebitnih razlik med nomenklaturami CPV in NACE s seznama v Prilogi I ali med nomenklaturami CPV in CPC (začasna različica) s seznama v Prilogi II, se uporablja nomenklatura NACE v prvem primeru in CPC v drugem.
15. Za namene člena 13, člena 57(a) in člena 68(b) morajo naslednji izrazi pomeniti, kot sledi:
(a) „javno telekomunikacijsko omrežje“ pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med določenimi sklepnimi točkami omrežja po žici, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;
(b) „sklepna točka omrežja“ pomeni vse fizične povezave in specifikacijo njihovega tehničnega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebne za dostop do tega javnega omrežja in za učinkovito komuniciranje v njem;
(c) „javne telekomunikacijske storitve“ pomenijo telekomunikacijske storitve, katerih opravljanje so države članice posebej dodelile enemu ali več telekomunikacijskim subjektom;
(d) „telekomunikacijske storitve“ pomenijo storitve, katerih izvajanje je v celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in usmerjanja signalov po telekomunikacijskem omrežju s pomočjo telekomunikacijskih procesov, razen storitev radiodifuzije in televizije.
Člen 2
Načela za oddajo naročil
Naročniki morajo obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminacijsko ter delovati transparentno.
Člen 3
Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula
Če naročnik podeli posebne ali izključne pravice za opravljanje javne storitve osebi, ki ni naročnik, mora akt, v katerem se ta pravica dodeli, določiti, da mora ta oseba v zvezi z oddajo javnih naročil za dobavo blaga, ki jih odda tretjim osebam kot del svojih dejavnosti, upoštevati načelo nediskriminacije na podlagi državljanstva.
NASLOV II
PRAVILA O JAVNIH NAROČILIH
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 4
Gospodarski subjekti
1. Kandidati ali ponudniki, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, smejo opravljati ustrezne storitve, ne smejo biti zavrnjeni samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je javno naročilo oddano, morali biti fizična ali pravna oseba.
Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali zahtevku za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
2. Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo in se prijavijo kot kandidati. Za predložitev ponudbe ali zahtevka za sodelovanje naročniki od teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne oblike; vendar se od skupine, ki je uspešen ponudnik, lahko zahteva pridobitev pravne osebnosti, če je ta sprememba nujna za uspešno izvedbo naročila.
Člen 5
Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije
Za namene oddaje javnega naročila s strani naročnikov morajo države članice uporabiti v svojih odnosih enako ugodne pogoje, kot so tisti, ki jih odobrijo okoljskim subjektom tretjih držav pri izvajanju Sporazuma o vladnih naročilih (v nadaljevanju besedila „Sporazum“), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga multilateralnih pogajanj. V zvezi s tem se države članice posvetujejo med seboj v Svetovalnem odboru za javna naročila iz člena 77 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s Sporazumom.
Člen 6
Zaupnost
Brez poseganja v določbe iz te direktive – zlasti v tiste glede obveznosti v zvezi z objavljanjem obvestilo o oddanih naročilih in z informacijami za kandidate in ponudnike iz členov 35(4) in 41 – ter v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja za naročnika, naročnik ne sme razkriti informacij, ki jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne; te informacije vključujejo zlasti tehnične in poslovne skrivnosti ter zaupne vidike ponudb.
POGLAVJE II
Področje uporabe
Oddelek 1
Pragi
Člen 7
Vrednostni pragi za javna naročila
Ta direktiva se mora uporabljati za javna naročila, ki niso izključena v skladu z izjemami iz členov 10 in 11 ter členov 12 do 18 in katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (DDV) enaka ali večja od naslednjih pragov:
(a) ►M6 133 000 EUR ◄ , pour les marchés public eurov za javna naročila blaga in storitev, razen tistih iz tretje alinee točke (b), ki jih oddajo naročniki, navedeni kot centralni državni organi na seznamu v Prilogi IV; v primeru javnih naročil blaga, ki jih oddajo naročniki s področja obrambe, se mora ta prag uporabljati samo za naročila, ki vključujejo proizvode iz Priloge V;
(b) ►M6 206 000 EUR ◄ eurov
— za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki, ki niso na seznamu v Prilogi IV,
— za javna naročila blaga, ki jih oddajo naročniki iz seznama v Prilogi IV s področja obrambe, če ti proizvodi vključujejo proizvode, ki niso zajeti v Prilogi V,
— za javna naročila, ki jih odda kateri koli naročnik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Priloge II A, telekomunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami s seznama v Prilogi II B;
(c) ►M6 5 150 000 EUR ◄ eurov za javna naročila gradenj.
Člen 8
Naročila, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem
Ta direktiva se mora uporabiti za oddajo:
(a) naročil, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je ►M6 5 150 000 EUR ◄ eurov ali več,
— če ta naročila vključujejo dela gradnje iz Priloge I,
— in če ta naročila vključujejo gradnjo za bolnišnic, objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;
(b) naročila za storitev, ki jih naročniki neposredno financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od ►M6 206 000 EUR ◄ eurov in ki so povezana z naročilom gradenj v smislu točke (a).
Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da naročniki, ki dodelijo ta finančna sredstva, zagotovijo izpolnjevanje te direktive, če naročilo oddaja en ali več subjektov in ne ti naročniki sami, ali da zagotovijo izpolnjevanje te Direktive, v kolikor ti naročniki sami oddajajo to naročilo za in v imenu drugih subjektov.
Člen 9
Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov
1. Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila mora temeljiti na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga ocenil naročnik. Ta izračun mora upoštevati celotni skupni znesek, vključno s katero koli dodatno možno izbiro in katero koli ponovitev naročila.
Če naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.
2. Ta ocena mora biti veljavna v trenutku pošiljanja javnega razpisa, kakor je določeno v členu 35(2), ali v primeru, da takšna objava ni potrebna, v trenutku, ko naročnik začne postopek oddaje naročila.
3. Noben projekt gradnje ali predlagani nabava določene količine blaga in/ali storitev se ne sme deliti s tem, da bi se izognil uporabi te direktive.
4. V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti gradenj upoštevati stroške gradnje in celotno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki so ga naročniki dali na voljo izvajalci gradenj.
5.
(a) Če lahko iz predlagane gradnje ali nakupa storitev izhaja naročilo, ki se oddaja istočasno v ločenih sklopih, se upošteva celotna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.
Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 7 ali večja od njega, se mora ta direktiva uporabiti za oddajo vsakega posameznega sklopa.
Vendar lahko naročniki odstopijo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih posamezna ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80 000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ni večja kakor 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.
(b) Če lahko iz predloga za naročilo podobnega blaga izhajajo naročila, ki se oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov, kadar se uporablja člen 7(a) in (b).
Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 7 ali večja od njega, se mora ta direktiva uporabiti za oddajo vsakega posameznega sklopa.
Vendar lahko naročniki odstopijo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80 000, če skupna vrednost teh sklopov ni večja od 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.
6. Glede javnih naročil blaga v zvezi z nakupom na obroke, najemom, zakupom ali lizingom, je vrednost, ki jo je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:
(a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje 12 mesecev ali manj, celotna ocenjena vrednost za čas trajanja naročila ali, če je obdobje daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;
(b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
7. V primeru javnih naročil blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali so predvideni za ponovitev v določenem obdobju, se ocenjena vrednost naročila mora izračunati:
(a) bodisi na podlagi celotne dejanske vrednosti naročil iste vrste, ki so si sledila in ki so bila oddana v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, prilagojenem, če je to mogoče, da bi se upoštevale spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu;
(b) ali na podlagi celotne ocenjene vrednosti naročil, ki sosi sledila in ki so bila oddana v 12 mesecih po prvi dobavi ali med finančnim letom, če ni daljše od 12 mesecev.
Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo naročilo izločeno iz področja uporabe te direktive.
8. Pri javnih naročilih storitev mora biti vrednost, ki jo je treba uporabiti kot podlago za izračun ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:
(a) za naslednje vrste storitev:
(i) za zavarovalniške storitve: višina premije in druge oblike plačil;
(ii) za bančne in druge finančne storitve: honorarji, provizije, obresti in druge oblike plačil;
(iii) za natečaje: honorarje, plačljive provizije in druge oblike plačil;
(b) za naročila storitev brez navedene celotne cene:
(i) v primeru javnih naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj: celotna vrednost za njihovo celotno trajanje;
(ii) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
9. Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme mora biti vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
Oddelek 2
Posebne razmere
Člen 10
Naročila na področju obrambe in varnosti
Ta direktiva se ob upoštevanju člena 296 Pogodbe uporablja za javna naročila, ki se oddajo na področju obrambe in varnosti, razen za naročila, za katera se uporablja Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti ( 20 ).
Ta direktiva se ne uporablja za naročila, za katera se Direktiva 2009/81/ES ne uporablja na podlagi členov 8, 12 in 13 Direktive.
Člen 11
Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo oziroma sklenejo organi
1. Države članice lahko določijo, da lahko naročniki nabavijo gradnje, blago in/ali storitve od ali prek centralnega nabavnega organa ali z njegovo pomočjo.
2. Za naročnike, ki nabavljajo gradnje, blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa ali z njegovo pomočjo v primerih iz člena 1(10), se šteje, da so usklajeni s to direktivo, če je z njo usklajen centralni nabavni organ.
Oddelek 3
Izključena naročila
Člen 12
Naročila na vodnem, energetskem, transportnem področju in na področju poštnih storitev.
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, oddana v skladu z Direktivo 2004/17/ES za naročnike, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7 navedene direktive, in so oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, ali za javna naročila, ki so izključena s področja uporabe navedene direktive v skladu s členom 5(2) ter členi 19, 26 in 30 Direktive.
Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za javna naročila, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in jih oddajo zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi prednost na osnovi možnosti iz drugega pododstavka člena 71 te Direktive, da odstopi od njene uporabe.
Člen 13
Posebne izključitve na področju telekomunikacij
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, katerih osnovni namen je dovoliti naročnikom, da ponujajo ali izkoriščajo javna telekomunikacijska omrežja ali da javnosti ponujajo eno ali več telekomunikacijskih storitev.
Člen 14
Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so označena kot zaupna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov te države.
Člen 15
Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, za katera veljajo različna postopkovna pravila in so dodeljena:
(a) na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je sklenjen v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje bodisi dobave blaga ali izvajanje gradenj, namenjenih skupnemu izvajanju ali koriščenju gradnje od držav podpisnic, bodisi izvajanje storitev, namenjenih skupnemu izvajanju ali koriščenju projekta od držav podpisnic takega sporazume; o vseh sporazumih je potrebno obvestiti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 77;
(b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali tretji državi;
(c) na podlagi posebnega postopka neke mednarodne organizacije.
Člen 16
Posebne izključitve
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi s:
(a) nakupom ali najemom zemljišča s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; ta direktiva kljub temu velja za naročila finančnih storitev, ki se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali po sklenitvi pogodbe o nakupu ali najemu;
(b) nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala, ki radijskih ali televizijskih postaj in naročilom o zakupu časa oddajanja;
(c) storitvami na področju arbitraže in pomiritev;
(d) finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala, ter storitvami centralne banke;
(e) pogodbami o zaposlitvi;
(f) raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za svoje potrebe in uporabo, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.
Člen 17
Koncesije za javne storitve
Brez poseganja v veljavnost člena 3 se ta direktiva ne uporablja za koncesije za javne storitve iz člena 1(4).
Člen 18
Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jo odda en naročnik drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi, skladnimi s Pogodbo.
Oddelek 4
Posebna ureditev
Člen 19
Pridržana naročila
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila za zaščitene delavnice ali določijo, da se ta naročila izvedejo v okviru programov zaščitenih delovnih mest, če je večina zadevnih zaposlenih prizadetih oziroma invalidnih oseb, ki zaradi narave ali resnosti delovne nezmožnosti ne morejo opravljati svojega poklica pod normalnimi pogoji.
V objavi javnega razpisa se je potrebno sklicevati na to določbo.
POGLAVJE III
Ureditev za javna naročila
Člen 20
Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II A
Naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II A, se morajo oddati v skladu s členi 23 do 55.
Člen 21
Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II B
Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II B, se morajo oddati samo v skladu s členom 23 in členom 35(4).
Člen 22
Mešana naročila, ki vključujejo storitve iz seznama v Prilogi II A in storitve iz seznama v Prilogi II B
Javna naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II A in Prilogi II B, se morajo oddati v skladu s členi 23 do 55, če je vrednost storitev iz seznama v Prilogi II A večja od vrednosti storitev s seznama v Prilogi II B. V drugih primerih se naročila morajo oddati v skladu s členom 23 in členom 35(4).
POGLAVJE IV
Posebna pravila, ki urejajo tehnične specifikacije in razpisno dokumentacijo
Člen 23
Tehnične specifikacije
1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VI se morajo navesti v dokumentaciji razpisa javnega naročila, kot so objave javnega razpisa, razpisna dokumentacija ali dodatni dokumenti. Kadar koli je to mogoče, je treba te tehnične specifikacije določiti tako, da merila upoštevajo dostop za prizadete oziroma invalidne osebe ali merila za načrtovanje, namenjeno vsem uporabnikom.
2. Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.
3. Brez poseganja v obvezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Skupnosti, se tehnične specifikacije morajo določiti:
(a) ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Priloge VI ter, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo proizvodov. Pri vsakem sklicevanju se morajo navesti besede „ali enakovredni“;
(b) ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev; slednje lahko vključujejo okoljske značilnosti. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudnikom opredeliti predmet naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila;
(c) ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz pododstavka (b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz pododstavka (a), kar je sredstvo, s katerim se izrazi predpostavka o skladnosti s temi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami;
(d) ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz pododstavka (a) v zvezi z določenimi značilnostmi ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz pododstavka (b) v zvezi z drugimi značilnostmi.
4. V primeru, da naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz odstavka 3(a), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da proizvodi in storitve, ki so ponujeni, niso skladni s tehničnimi specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.
Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.
5. Če naročnik izkoristi možnost iz odstavka 3(a), da določi predpise v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki jih je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te tehnične specifikacije nanašajo na izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih ta določil.
Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, proizvod ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika.
Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.
6. Če naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz odstavka 3(b), lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
— so navedene tehnične specifikacije primerne za določitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,
— so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,
— so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter
— da so na voljo vsem zainteresiranim stranem.
Naročniki lahko navedejo, da se za proizvode in storitve z znakom za okolje predpostavlja skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti morajo vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.
7. „Priznani organi“ so v skladu s pomenom iz tega člena laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z veljavnimi evropskimi standardi.
Naročniki morajo sprejeti potrdila priznanih organov s sedežem v drugih državah članicah.
8. Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na določeni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom oziroma bi s tem bila nekatera podjetja ali nekateri proizvodi izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkoma 3 in 4; pri takem sklicevanju se morajo navesti besede „ali enakovredno“.
Člen 24
Variante
1. Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki dovolijo ponudnikom, da predložijo variante.
2. Naročniki morajo navesti v javnem razpisu, ali dovoljujejo predložitev variant ali ne: predložitev variant ni dovoljena brez te navedbe.
3. Naročniki, ki dovolijo predložitev variant, morajo v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih variante morajo izpolniti, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predložitev.
4. Obravnavati se morajo samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnikov.
V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročniki, ki so dovolili predložitev variant, ne smejo zavrniti variante izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.
Člen 25
Oddaja naročil podizvajalcem
Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.
Ta navedba ne sme posegati v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.
Člen 26
Pogoji za izvedbo naročil
Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu z zakonodajo Skupnosti in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Pogoji, ki urejajo izvedbo naročila, se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike.
Člen 27
Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo
1. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede ali ga država članica zaveže, da določi organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se morajo izvesti na kraju samem, ali za storitve, ki se morajo opraviti med izvedbo naročila.
2. Naročnik, ki ponuja informacije iz odstavka 1, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku oddaje naročila, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve.
Prvi pododstavek ne sme posegati v uporabo določb iz člena 55, ki zadevajo obravnavo neobičajno nizkih ponudb.
POGLAVJE V
Postopki
Člen 28
Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga
Pri oddaji javnih naročil morajo naročniki uporabljati nacionalne postopke, ki so prilagojeni namenom te direktive.
Naročniki morajo javna naročila oddati ob uporabi odprtega ali omejenega postopka. V posebnih razmerah, ki so izrecno določene v členu 29, lahko naročniki oddajo svoja javna naročila s pomočjo konkurenčnega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v členih 30 in 31, lahko uporabijo postopek s pogajanji z ali brez predhodne objave.
Člen 29
Konkurenčni dialog
1. V primeru izjemno zapletenih naročil lahko države članice določijo možnost, da naročniki uporabijo konkurenčni dialog v skladu s tem členom, če menijo, da uporaba odprtega ali omejenega postopka ne bo omogočila oddaje naročila.
Javno naročilo se mora oddati le na podlagi merila za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe.
2. Naročniki morajo objaviti javni razpis z navedbo svojih potreb in zahtev, ki jih morajo določiti v tem razpisu in/ali v opisnem dokumentu.
3. Naročniki s kandidati, ki so izbrani v skladu z zadevnimi določbami členov 44 do 52, začnejo dialog, katerega cilj jih obvezuje in določiti načine, ki so najbolj primerni za zadovoljitev njihovih potreb. V času trajanja dialoga lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih naročila.
V času trajanja dialoga morajo naročniki zagotoviti enakopravnost med ponudniki. Zlasti ne smejo nuditi informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi.
Naročniki ne smejo drugim udeležencem razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki sodeluje v dialogu, brez njegovega soglasja.
4. Naročniki lahko določijo, da se postopek opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih je treba razpravljati v fazi dialoga, uporabljajoč merila za ocenjevanje iz javnega razpisa ali opisnega dokumenta. V javnem razpisu ali opisnem dokumentu, se mora navesti, da se lahko ta možnost uporabi.
5. Naročnik mora nadaljevati s tem dialogom, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko zadovoljijo njegove potrebe, če je to potrebno, po primerjavi teh rešitev.
6. Naročnik mora, potem ko poda izjavo, da je dialog zaključen in o tem obvesti udeležence, od njih zahtevati, da predložijo končne ponudbe na podlagi rešitve ali rešitev, ki so jih predložili in podrobneje opredelili v času trajanja dialoga. Te ponudbe morajo vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo in ki so potrebni za izvedbo projekta.
Te ponudbe se lahko na zahtevo naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in natančno prilagodijo. Vendar ta pojasnjevanja, podrobne opredelitve, natančne prilagoditve ali dodatne informacije ne smejo pomeniti sprememb osnovnih značilnosti ponudbe ali povabila za oddajo ponudb, kjer bi odstopanja verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminacijski učinek.
7. Naročniki morajo oceniti predložene ponudbe na podlagi meril za ocenjevanje, ki so določena v javnem razpisu ali opisnem dokumentu, ter morajo izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo v skladu s členom 53.
Naročnik lahko zahteva od ponudnika, za katerega je ugotovljeno, da je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, da pojasni vidike svoje ponudbe ali potrdi obveznosti iz ponudbe, če to ne vpliva na spreminjanje bistvenih vidikov ponudbe ali povabila za oddajo ponudb in ne povzroča diskriminacije ali izkrivljanja konkurence.
8. Naročniki lahko določijo cene ali plačila udeležencem v dialogu.
Člen 30
Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi
1. Naročniki lahko oddajo svoje javno naročilo v postopku s pogajanji po predhodni objavi obvestila v naslednjih primerih:
(a) v primeru nepravilnih ponudb ali oddaje ponudb, ki so nesprejemljive po nacionalnih določbah, skladnih s členi 4, 24, 25, 27 in poglavjem VII, kot odgovor na odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni dialog, če prvotni pogoji naročila niso bistveno spremenjeni.
Naročnikom ni treba objaviti javnega razpisa, če so v postopek s pogajanji vključili vse ponudnike, vendar samo tiste ponudnike, ki izpolnjujejo merila iz členov 42 do 52 in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek oddaje ponudb;
(b) v izjemnih primerih, kadar to zahtevajo značilnosti gradenj, blaga ali storitev ali z njimi povezana tveganja ne dopuščajo, da se cena v celoti določi vnaprej;
(c) v primeru, med drugim, storitev kategorije 6 iz Priloge II A in intelektualnih storitev, kot so storitve, ki vključujejo izdelavo projektov gradenj, če so značilnosti storitev, ki jih je treba opraviti, take, da razpisne dokumentacije ni mogoče dovolj natančno določiti tako, da bi bilo mogoče naročilo oddati z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili, ki veljajo za odprti in omejeni postopek;
(d) v zvezi z javnimi naročili gradenj za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja, preizkusov ali razvoja in ne zaradi zagotavljanja donosnosti ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja.
2. V primerih iz odstavka 1 se naročniki morajo pogajati s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili morebitnim zahtevam, ki so jih navedli v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji in dodatnih dokumentih, in da bi poiskali najboljšo ponudbo v skladu s členom 53(1).
3. Med pogajanji morajo naročniki zagotoviti enakopravnost vseh ponudnikov. Zlasti ne smejo ponujati informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi.
4. Naročniki lahko določijo, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število ponudb, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za ocenjevanje iz javnega razpisa ali razpisne dokumentacije. V objavi javnega razpisa ali razpisni dokumentaciji mora naročnik navesti, ali je uporabil te možnosti.
Člen 31
Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave
Naročniki lahko oddajo javno naročilo v postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu v naslednjih primerih:
(1) za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev:
(a) če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba ali nobena primerna ponudba, nobena prijava, pod pogojem, da prvotni predmet naročila ali vsebina razpisne dokumentacije niso bistveno spremenjeni, in pod pogojem, da se Komisiji pošlje poročilo, če slednja to zahteva;
(b) kadar se iz bodisi tehničnih bodisi umetniških razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, lahko javno naročilo odda samo določenemu gospodarskemu subjektu;
(c) v kolikor je brezpogojno potrebno, če iz razlogov izredne nujnosti, ki so jo narekovali dogodki, ki jih naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče upoštevati roka za odprti in omejeni postopek ali postopek s pogajanji po predhodni objavi iz člena 30. Okoliščine, zaradi katerih je skrajno nujen primer nastal, ne smejo v nobenem primeru biti takšne, da bi jih lahko pripisali naročniku;
(2) za javna naročila blaga:
(a) kadar se proizvodi izdelujejo izključno zaradi raziskovanja, poizkusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje količinske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
(b) ko gre za dodatne nabave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo običajnega blaga ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil in ponavljajočih se naročil praviloma ne sme presegati obdobja treh let;
(c) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;
(d) za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki zaradi prenehanja dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji ali uredbah;
(3) za javna naročila storitev, če se določeno naročilo oddaja na podlagi javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z veljavnimi predpisi oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov, pri čemer morajo v slednjem primeru vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, biti povabljeni k pogajanjem;
(4) za javna naročila gradenj in javna naročila storitev:
(a) za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvotnem naročilu, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, ki so v tem projektu ali naročilu opisane, pod pogojem, da se naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki izvaja prvotno naročilo:
— če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave,
— ali
— če so te storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, brezpogojno potrebne za dokončanje tega naročila.
Vendar skupna vrednost naročil, oddanih za dodatne gradnje ali storitve, ne sme presegati 50 % zneska prvotnega naročila;
(b) za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih istemu gospodarskemu subjektu, ki mu je isti naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je prvotno naročilo bilo oddano na podlagi odprtega ali omejenega postopka.
Že ob povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt morajo naročniki objaviti morebitno uporabo tega postopka, pri čemer morajo upoštevati celotne ocenjene stroške kasnejših gradenj ali storitev, če uporabljajo določbe člena 7.
Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po sklenitvi pogodbe o oddaji prvotnega naročila.
Člen 32
Okvirni sporazumi
1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume.
2. Za namen sklenitve okvirnega sporazuma morajo naročniki upoštevati postopkovna pravila iz te direktive za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma se morajo izbrati ob uporabi meril za ocenjevanje v skladu s členom 53.
Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se morajo oddati v skladu s postopki iz odstavkov 3 in 4. Ti postopki se lahko uporabijo le med naročniki in gospodarskimi subjekti, ki so prvotne stranke okvirnega sporazuma.
Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz tega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.
Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma.
Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih sporazumov neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.
3. Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se morajo naročila na podlagi tega sporazuma oddati v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.
V zvezi z oddajo teh naročil se naročniki lahko v pisni obliki posvetujejo z gospodarskim subjektom, stranko okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.
4. Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom gospodarskih subjektov, morajo biti slednji vsaj trije, v kolikor je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo zadostno in/ali je dovolj sprejemljivih ponudb za uporabo meril za ocenjevanje.
Naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom gospodarskih subjektov, se lahko oddajo bodisi:
— ob uporabi pogojev iz okvirnega sporazuma brez ponovnega poziva strankam okvirnega sporazuma, da predložijo ponudbe za vsako posebno naročilo ali,
— če vsi pogoji niso določeni v okvirnem sporazumu, kadar stranke okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natančno izoblikovanih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz specifikacij okvirnega sporazuma – v skladu z naslednjim postopkom:
—(a) za vsako naročilo, ki ga je treba oddati, se naročniki morajo v pisni obliki posvetovati z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;
(b) naročniki morajo določiti rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom predložitev ponudb za vsako posebno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
(c) ponudbe se morajo predložiti v pisni obliki, s tem,da mora njihova vsebina ostati zaupna do izteka roka, določenega za odgovor;
(d) naročniki morajo oddati vsako naročilo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za ocenjevanje iz specifikacij okvirnega sporazuma.
Člen 33
Dinamični nabavni sistemi
1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko uporabljajo dinamične nabavne sisteme.
2. Da bi vzpostavili dinamični nabavni sistem, morajo naročniki upoštevajo pravila, ki veljajo za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, za katere je treba skleniti pogodbe v okviru tega sistema. Vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in so predložili predhodno ponudbo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti, se mora vključiti v sistem; predhodne ponudbe se lahko kadarkoli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve tega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru, morajo naročniki uporabljati izključno elektronska sredstva v skladu s členom 42(2) do (5).
3. Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema, morajo naročniki:
(a) objaviti javni razpis z jasno navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
(b) v razpisni dokumentaciji navesti, med drugimi zadevami, značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabo elektronske opreme ter tehnično ureditvijo za povezavo in dostop ter razpisno dokumentacijo;
(c) po objavi javnega razpisa in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi, omogočiti in nuditi neomejen, neposreden in celovit dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov, s tem da morajo v razpisu obvezno navesti internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
4. Naročniki morajo obvezno med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema dati gospodarskim subjektom možnost, da oddajo predhodno ponudbo in da se vključijo v sistem, pod pogoji iz odstavka 2. Ocenjevanje zaključijo najpozneje 15 dni od datuma predložitve predhodne ponudbe. Vendar lahko podaljšajo to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo za oddajo ponudb.
Naročnik mora v najkrajšem možnem času obvestiti ponudnika iz prvega pododstavka o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi njegove predhodne ponudbe.
5. Vsako posebno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročniki morajo pred povabilom k oddaji ponudb objaviti poenostavljen razpis, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo predhodno ponudbo v skladu z odstavkom 4, v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljene objave. Naročniki ne smejo nadaljevati s postopkom, dokler ne ocenijo vseh predhodnih ponudb, predloženih do tega skrajnega roka.
6. Naročniki morajo povabiti vse ponudnike, ki so vključeni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se odda v okviru tega sistema. Zaradi tega morajo določiti rok za predložitev ponudb.
Naročilo morajo oddati ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za ocenjevanje, navedenih v javnem razpisu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema. Merila za ocenjevanje se lahko, če je to primerno, bolj natančno določijo v povabilu iz prvega pododstavka.
7. Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v primerno upravičenih izjemnih primerih.
Naročniki ne smejo uporabljati tega sistema tako, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.
Gospodarskim subjektom ali strankam sistema se ne smejo zaračunati nobene dajatve.
Člen 34
Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov
V primeru javnih naročil v zvezi z načrtovanjem in gradnjo subvencioniranega stanovanjskega programa – katerega obseg in zapletenost ter ocenjeno trajanje potrebne gradnje zahteva, da planiranje od začetka temelji na tesnem sodelovanju s skupino, ki vključuje predstavnike naročnikov, strokovnjake in izvajalce gradenj – se lahko sprejme poseben postopek oddaje naročil za izbiro izvajalca gradenj, ki je najprimernejši za vključitev v to skupino.
Naročniki morajo vključiti v javni razpis zlasti čim bolj natančen opis gradenj, ki se bodo izvajale, da se lahko zainteresirani izvajalci gradenj natančno seznanijo s projektom. Poleg tega morajo naročniki v javnem razpisu, v skladu s členi 45 do 52, navesti pogoje za udeležbo, kot so osebni položaj, ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje za priznanje sposobnosti, ki jih morajo kandidati izpolnjevati.
Če se uporablja ta postopek, morajo naročniki uporabljati člene 2, 35, 36, 38, 39, 41, 42, 43 in 45 do 52.
POGLAVJE VI
Pravila objavljanja in preglednosti
Oddelek 1
Objava razpisov in obvestil
Člen 35
Obvestila
1. Naročniki morajo seznaniti javnost s predhodnim informativnim obvestilom, ki ga objavi Komisija ali naročniki sami v svojem „profilu kupca“, kakor je opisan v točki 2(b) Priloge VIII, o naslednjem:
(a) pri naročanju blaga, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov glede na področje proizvoda, ki jih nameravajo oddati oziroma skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je celotna ocenjena vrednost, ob upoštevanju členov 7 in 9, enaka ali večja od 750 000 eurov.
Področje proizvoda morajo določiti naročniki s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
(b) pri naročilu storitev, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov iz vsake kategorije storitev s seznama v Prilogi II A, ki jih nameravajo skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je ocenjena celotna vrednost, ob upoštevanju določb iz členov 7 in 9, enaka ali večja od 750 000 eurov;
(c) pri naročilu gradenj, o bistvenih značilnostih naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo oddati ali skleniti, in katerih ocenjena vrednost je enaka ali večja od praga iz člena 7, upoštevajoč člen 9.
Obvestilo iz pododstavkov (a) in (b) se mora poslati Komisiji ali objaviti v profilu kupca čim prej po začetku proračunskega leta.
Obvestilo iz pododstavka (c) se mora poslati Komisiji ali objaviti v profilu kupca čim prej po odločitvi, ki potrdi plane za naročanje gradenj oziroma okvirne sporazume, ki jih naročniki nameravajo skleniti.
Naročniki, ki objavijo predhodno informativno obvestilo o svojem profilu kupca, morajo po elektronski poti poslati Komisiji obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca v skladu z obliko in podrobnimi postopki za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VIII.
Objava obvestil iz pododstavkov (a), (b) in (c) je obvezna le, kadar naročniki uporabijo možnost skrajšanja rokov za sprejemanje ponudb iz člena 38(4).
Ta odstavek se ne sme uporabljati za postopke s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa.
2. Naročniki – ki želijo oddati javno naročilo ali skleniti okvirni sporazum v odprtem postopku, omejenem postopku ali pod pogoji iz člena 30 v postopku s pogajanji po predhodni objavi ali pod pogoji iz člena 29 v konkurenčnem dialogu — morajo sporočiti svojo namero v javnem razpisu.
3. Naročniki, ki želijo vzpostaviti dinamični nabavni sistem, morajo sporočiti svojo namero v javnem razpisu.
Naročniki, ki želijo oddati naročilo na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, morajo sporočiti svojo namero s poenostavljenim javnim razpisom.
4. Naročniki, ki so oddali javno naročilo ali sklenili okvirni sporazum, morajo poslati obvestilo o izidih postopka oddaje naročil najpozneje 48 dni po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.
Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 32, naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka oddaje naročil za vsako oddajo naročila na podlagi tega sporazuma.
Naročniki morajo poslati obvestilo o izidu postopka oddaje naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema v 48 dneh po oddaji vsakega naročila. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi zbirno vsako četrtletje. V tem primeru morajo naročniki poslati vsa zbrana obvestila v 48 dneh po koncu vsakega četrtletja.
V primeru javnega naročila storitev iz seznama v Prilogi II B, morajo naročniki v razpisu navesti, ali soglašajo z njegovo objavo. Komisija mora v zvezi z naročili storitev na tej osnovi oblikovati pravila za izdelavo statističnih poročil na podlagi teh obvestil in za objavo teh poročil v skladu s postopkom iz člena 77(2).
Objava nekaterih informacij o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko izpusti, če bi ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila bodisi zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi posegala v pošteno konkurenco med njimi.
Člen 36
Oblika in način objave razpisov in obvestil
1. Objave morajo vsebovati informacije iz Priloge VII A in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero naročnik meni, da je koristna, v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).
2. Objave, ki jih naročniki pošiljajo Komisiji, morajo poslati bodisi z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII ali z drugimi sredstvi. Če se uporablja pospešeni postopek iz člena 38(8), se morajo objave poslati bodisi s telefaksom ali z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII.
Razpisi in obvestila se objavijo v skladu s tehničnimi lastnostmi objave iz točke 1(a) in (b) Priloge VIII.
3. Razpisi in objave, ki se pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII, se morajo objaviti najpozneje pet dni po pošiljanju.
Razpisi in objave, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII, se morajo objaviti najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru pospešenega postopka iz člena 38(8) najpozneje pet dni po pošiljanju.
4. Razpisi in obvestila se morajo objaviti v celoti v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga izbere naročnik, pri čemer ta izvirna jezikovna različica predstavlja edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega razpisa oziroma obvestila.
Stroške, ki jih ima Komisija z objavo takšnih razpisov in obvestil, mora kriti Skupnost.
5. Razpisi in obvestila ter njihova vsebina ne smejo biti objavljeni na nacionalni ravni pred datumom pošiljanja Komisiji.
Razpisi in obvestila, ki jih naročnik objavi na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v objavah, poslanih Komisiji, ali ki niso v objavah o profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 35(1), mora pa navesti datum pošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave o profilu kupca.
Predhodna informativna obvestila ne smejo objaviti v profil kupca, preden je Komisiji poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; v njih se mora navesti datum tega pošiljanja.
6. Vsebina objav, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII, je omejena na približno 650 besed.
7. Naročniki morajo biti pripravljeni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja objav.
8. Komisija mora izdati naročniku potrdilo o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo predstavlja dokazilo o objavi.
Člen 37
Neobvezna objava
Naročniki lahko objavijo razpis in obvestila o javnih naročilih, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive, v skladu s členom 36.
Oddelek 2
Roki
Člen 38
Roki za sprejemanje prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb
1. Naročniki morajo pri določanju rokov za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje upoštevati zlasti zapletenost naročila ali čas, ki je potreben se pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke, ki jih določa ta člen.
2. V primeru odprtih postopkov je minimalni rok za sprejemanje ponudb 52 dni od datuma pošiljanja javnega razpisa.
3. V primeru omejenih postopkov, postopkov s pogajanji po predhodni objavi iz člena 30 ter v konkurenčnem dialogu:
(a) mora biti minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje 37 dni od datuma, ko je naročnik odposlal razpis v objavo;
(b) v primeru omejenih postopkov mora biti minimalni rok za sprejemanje ponudb 40 dni od datuma pošiljanja povabila za oddajo ponudb.
4. Ko naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo, se praviloma lahko minimalni rok za sprejemanje ponudb po odstavkih 2 in 3(b) skrajša na 36 dni, vendar v nobenem primeru na manj kakor 22 dni.
Rok mora začeti teči z datumom pošiljanja javnega razpisa o naročilu v odprtih postopkih in z datumom pošiljanja povabila k oddaji ponudb v omejenih postopkih.
Skrajšani roki iz prvega pododstavka se morajo dovoliti pod pogojem, da predhodno informativno obvestilo vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo za javni razpis iz Priloge VII A, v kolikor so te informacije na voljo ob objavi razpisa in če je bilo predhodno informativno obvestilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja objave o javnem razpisu.
5. Če se objave pripravljajo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII, se roki za sprejemanje ponudb – iz odstavkov 2 in 4 pri odprtih postopkih, za sprejemanje prijav za sodelovanje iz odstavka 3(a) pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji ter za konkurenčni dialog – lahko skrajšajo za sedem dni.
6. Roki za sprejemanje ponudb iz odstavkov 2 in 3(b) se lahko skrajšajo za pet dni, če naročnik po elektronski poti ponuja neomejen in celovit neposreden dostop do razpisne dokumentacije in vseh dodatnih dokumentov od datuma objave v skladu s Prilogo VIII, pri čemer navede v besedilu objave internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
To skrajšanje se lahko združi s tistim iz odstavka 5.
7. Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne predložijo v rokih iz členov 39 in 40 ali če se ponudbe lahko predložijo šele po obisku lokacije ali po pregledu dokumentov, ki dopolnjujejo razpisno dokumentacijo na kraju samem, se morajo roki za sprejemanje ponudb podaljšati, tako da se lahko relevantni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.
8. V primeru omejenih postopkov in postopkov s pogajanji po predhodni objavi o naročilu iz člena 30, kadar se zaradi nujnosti izkaže, da se roki iz tega člena ne morejo upoštevati, lahko naročniki določijo:
(a) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma, ko je bila objava poslana ali krajši od 10 dni, če je bila objava poslana z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VIII;
(b) in v primeru omejenih postopkov rok za sprejemanje ponudb, ki ne sme biti krajši kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudb.
Člen 39
Odprti postopki: razpisna dokumentacija, dodatni dokumenti in informacije
1. V odprtih postopkih, kadar naročniki ne ponujajo po elektronski poti neomejenega in celovitega neposrednega dostopa do razpisne dokumentacije in vseh dodatnih dokumentov v skladu s členom 38(6), se morajo razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti poslati gospodarskim subjektom v šestih dneh od prejema prijave za sodelovanje, pod pogojem, da je prijava predložena pravočasno pred iztekom roka za oddajo ponudb.
2. Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, morajo naročniki ali pristojne službe zagotoviti dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo ter vsemi dodatnimi dokumenti ne manj kot šest (6) dni pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb.
Oddelek 3
Vsebina in načini pošiljanja informacij
Člen 40
Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem
1. V omejenih postopkih, konkurenčnem dialogu in postopkih s pogajanji po predhodni objavi v smislu člena 30, morajo naročniki istočasno in v pisni obliki bodisi povabijo izbrane kandidate, da oddajo svoje ponudbe, bodisi k pogajanjem ali v primeru konkurenčnega dialoga k sodelovanju.
2. Povabilo kandidatov mora vsebovati:
— kopijo razpisne dokumentacije ali opisnega dokumenta in vseh dodatnih dokumentov, ali
— navedbo dostopa do razpisne dokumentacije in drugih dokumentov, navedenih v prvi alinei, če so neposredno dostopni po elektronski poti v skladu s členom 38(6).
3. Če ima drug subjekt in ne naročnik, ki je odgovoren za postopek oddaje naročil, razpisne dokumentacije, opisni dokument in/ali katere koli dodatne dokumente, se morajo v povabilu navesti naslov, na katerem je mogoče zahtevati takšno razpisno dokumentacijo, opisni dokument in dodatne dokumente, ter, če je to primerno, skrajni rok, do katerega se ti dokumenti lahko zahtevajo, znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev teh dokumentov, in vsi postopki za plačilo. Pristojna služba pošlje to dokumentacijo gospodarskemu subjektu takoj po prejemu zahteve.
4. Naročnik ali pristojna služba mora poslati dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, opisnim dokumentom ali dodatnimi dokumenti najmanj šest dni pred iztekom roka za sprejemanje ponudb, pod pogojem, da je to zahtevano pravočasno. V primeru omejenega ali pospešenega postopka je to obdobje štiri dni.
5. Poleg tega mora povabilo k oddaji ponudb, k sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem vsebovati vsaj:
(a) sklicevanje na objavljeni javni razpis;
(b) skrajni rok za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega morajo biti ponudbe poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;
(c) v primeru konkurenčnega dialoga datum in naslov, ki sta določena za začetek dialoga, ter jezik ali jezike, ki jih je treba uporabljati;
(d) sklicevanje na vse morebitne priloge (dokumentov), ki jih je treba oddati bodisi kot dodatek preverljivim izjavam ponudnika v skladu s členom 44 ali kot dodatek informacijam iz navedenega člena ter v skladu s pogoji iz členov 47 in 48;
(e) relativno tehtanje meril za ocenjevanje ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu.
Vendar se v primeru naročil, ki se oddajo v skladu s pravili iz člena 29, se informacija iz (b) zgoraj ne sme navesti v povabilu k sodelovanju v dialogu, se pa navede v povabilu k oddaji ponudbe.
Člen 41
Obveščanje kandidatov in ponudnikov
1. Naročniki morajo čim prej obvestiti kandidate in ponudnike o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil objavljen razpis ali obvestilo, ali da ponovno začne postopek ali izvajanje dinamičnega nabavnega sistema; naročniki morajo te informacije ponuditi v pisni obliki, če se take informacije od njih zahtevajo.
2. Na zahtevo zainteresirane stranke mora naročnik čim prej obvestiti:
— vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave,
— vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, vključujoč razloge v zvezi s primeri iz odstavkov 4 in 5 člena 23, razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za svojo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev,
— vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.
Rok za obveščanje v nobenem primeru ne sme biti daljši od 15 dni od prejema pisnega zahtevka.
3. Vendar naročniki lahko odločijo, da izpustijo nekatere informacije iz odstavka 1 v zvezi z oddajo naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi lahko posegala v pošteno konkurenco med njimi.
Oddelek 4
Sporočanje
Člen 42
Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje
1. Vsa sporočila in izmenjava informacij iz tega naslova se lahko pošiljajo po pošti, faksu, z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavkoma 4 in 5, po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6 ali ob uporabi kombinacije teh sredstev, kot jih izbere naročnik.
2. Izbrana sredstva sporočanja morajo biti splošno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka oddaje naročil.
3. Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se morajo izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje, in da naročnik pregleda vsebino ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo oddajo.
4. Orodja, ki jih je treba uporabiti za sporočanje po elektronski poti, kakor tudi njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminacijski, splošno dostopni in interoperabilni z informacijskimi in komunikacijskimi tehnološkimi proizvodi v splošni uporabi.
5. Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:
(a) informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, so na voljo zainteresiranim strankam. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Priloge X;
(b) države članice lahko v skladu s členom 5 Direktive 1999/93/ES zahtevajo, da se elektronskim ponudbam doda izpopolnjeni elektronski podpis v skladu z odstavkom 1 Direktive;
(c) države članice lahko uvedejo ali obdržijo prostovoljne sisteme akreditacije, katerih cilj je izboljšanje ravni storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav;
(d) ponudniki ali kandidati se morajo obvezati, da bodo pred iztekom roka za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje predložili dokumente, potrdila in izjave iz členov 45 in 50 ter člena 52, če ne obstajajo v elektronski obliki.
6. Naslednja pravila se uporabljajo za pošiljanje prijav za sodelovanje:
(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil se lahko oddajo v pisni obliki ali po telefonu;
(b) pri telefonskih prijavah za sodelovanje se pošlje pisna potrditev pred iztekom roka za njihovo sprejemanje;
(c) naročniki lahko zahtevajo, da se prijave za sodelovanje, poslane po faksu, morajo potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza. Vsako tako zahtevo skupaj z rokom za pošiljanje potrditve po pošti ali z elektronskimi sredstvi mora naročnik navesti v javnem razpisu.
Oddelek 5
Poročila
Člen 43
Vsebina poročil
Za vsako naročilo, okvirni sporazum in vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema morajo naročniki pripraviti pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:
(a) ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;
(b) imena uspešnih kandidatov ali ponudnikov in obrazložitev za njihov izbor;
(c) imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in obrazložitev za njihovo zavrnitev;
(d) obrazložitev za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno nizke;
(e) ime uspešnega ponudnika in razloge, za izbiro njegove ponudbe, ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava dati oddati podizvajalcem;
(f) pri postopkih s pogajanji razloge na podlagi členov 30 in 31, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;
(g) v primeru konkurenčnega dialog, razloge na podlagi člena 29, ki upravičujejo uporabo tega postopka;
(h) po potrebi razloge, zakaj je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.
Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo z elektronskimi sredstvi.
Poročilo ali njegove najpomembnejše sestavine se morajo sporočiti Komisiji, če slednja to zahteva.
POGLAVJE VII
Vodenje postopka
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 44
Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil
1. Naročila se morajo oddati na podlagi meril za ocenjevanje iz členov 53 in 55, upoštevajoč člen 24, potem ko naročniki preverijo sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni po členih 45 in 46, v skladu s pogoji za udeležbo glede na gospodarski in finančni položaj, strokovno in tehnično znanje ali sposobnost iz členov 47 do 52 ter, kjer je to primerno, v skladu z nediskriminacijskimi pravili in kriteriji iz odstavka 3.
2. Naročniki lahko od kandidatov in ponudnikov zahtevajo minimalno stopnjo usposobljenosti v skladu s členi 47 in 48.
Količina informacij iz členov 47 in 48 ter zahtevane minimalne stopnje usposobljenosti za posamezno naročilo morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom naročila.
Te minimalne stopnje se morajo navesti v javnem naročilu.
3. V omejenih postopkih, postopkih s pogajanji po objavi s predhodno objavo in v postopku konkurenčnega dialoga, lahko naročniki omejijo število primernih kandidatov, ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročniki morajo v javnem razpisu navesti objektivna in nediskriminacijska merila ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti, ter, če je to primerno, njihovo maksimalno število.
V omejenem postopku mora biti minimalno število kandidatov pet. V postopku s pogajanji po predhodni objavi in postopku konkurenčnega dialoga mora biti minimalno število kandidatov tri. V vsakem primeru mora biti število povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev poštene konkurence.
Naročniki morajo povabiti vsaj toliko kandidatov, kolikor je bilo vnaprej določeno kot minimum. Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in minimalne stopnje sposobnosti, manjše kakor minimalno število, lahko naročniki nadaljujejo s postopkom tako, da povabijo kandidata oziroma kandidate, ki imajo zahtevane sposobnosti. V ta postopek naročnik ne sme vključiti drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, ali kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.
4. Če naročniki uporabijo možnost zmanjšanja števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati, kakor je določeno v členih 29(4) in 30(4), morajo to storiti ob uporabi meril za ocenjevanje, ki so navedeni v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu. V končni fazi mora dobljeno število zagotavljati resnično konkurenco, če je dovolj rešitev ali primernih kandidatov.
Oddelek 2
Merila za priznanje sposobnosti
Člen 45
Osebni položaj kandidata ali ponudnika
1. Vsak kandidat ali ponudnik, ki mu je zaradi enega ali več razlogov navedenih spodaj, izrečena pravnomočna sodba, s katero je naročnik seznanjen, je izključen iz postopka pri oddaji javnega naročila:
(a) sodelovanje v kriminalnih združbah iz člena 2(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ ( 21 );
(b) korupcija iz člena 3 Akta Sveta z dne 26. maja 1997 ( 22 ) in člena 3(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/742/PNZ ( 23 );
(c) goljufija v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti ( 24 );
(d) pranje denarja iz člena 1 Direktive Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (5) ( 25 ).
Države članice morajo določiti izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.
Določijo lahko tudi odstopanje od zahteve iz prvega pododstavka zaradi prevladujočih zahtev v splošnem interesu.
Za namene tega odstavka morajo naročniki, kadar je to primerno, zahtevati od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo dokumente iz odstavka 3, ter lahko v primeru dvomov v zvezi z osebnim položajem teh kandidatov ali ponudnikov zaprosijo pristojne organe, da pridobijo vse informacije o osebnem položaju zadevnih kandidatov ali ponudnikov, za katere menijo, da so potrebni. Če informacije zadevajo kandidata ali ponudnika s sedežem v državi, ki ni država naročnika, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za sodelovanje. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje države članice, kjer imajo kandidati ali ponudniki sedež, se morajo te zahteve nanašati na pravne in/ali fizične osebe, vključujoč, če je to primerno, direktorje družbe in katero koli drugo osebo, pooblaščeno za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom.
2. Vsak gospodarski subjekt je lahko izključen iz postopka oddaje naročila, če:
(a) je bodisi v stečaju bodisi v postopku likvidacije, kadar z njegovimi posli upravlja sodišče, se je začel postopek z upniki, je opustil poslovno dejavnost ali je v kateri koli podobnem položaju, ki izhaja iz sorodnega postopka po nacionalnih zakonih ali predpisih;
(b) je bodisi subjekt v postopku za objavo stečaja, naloga za prisilno likvidacijo ali sodne izvedbe ali dogovora z upniki bodisi v drugih podobnih postopkih po nacionalnih zakonih ali predpisih;
(c) je bil s pravnomočno sodbo v skladu s pravnimi predpisi zadevne države obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
(d) je bil spoznan za krivega zaradi hude poklicne napake, ki je bilo dokazano s sredstvi, ki jih naročniki lahko utemeljijo;
(e) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;
(f) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;
(g) je kriv resnih zavajujočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu s tem poglavjem, ali teh informacij ni zagotovil.
Države članice morajo določiti izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.
3. Kot zadosten dokaz, da noben primer iz odstavkov 1 ali 2(a), (b), (c), (e) ali (f) ne velja za gospodarski subjekt, morajo naročniki sprejeti naslednje:
(a) v zvezi z odstavkoma 1 in 2(a), (b) ali (c) predložitev izpisa iz „sodnega registra“ ali, če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja, in iz katerega je razvidno, da so te zahteve izpolnjene;
(b) v zvezi z odstavkom 2(e) in (f) potrdilo, ki ga izdaja pristojni organ v zadevni državi članici.
Če zadevna država članica takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja ali če dokumenti in potrdila ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1 ter 2(a), (b) in (c), jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali, v državah članicah, kjer ne obstaja določba o zapriseženi izjavi, zapriseženo izjavo zadevne osebe pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja.
4. Države članice določijo državne organe in subjekte, ki so pristojni za izdajo dokumentov, potrdil ali izjav iz odstavka 3 in morajo o tem nemudoma obvestijo Komisijo. To obvestilo ne sme biti v nasprotju z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
Člen 46
Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti
Od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročilu, se lahko zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži zapriseženo izjavo ali potrdilo iz Priloge IX C v zvezi z javnimi naročili gradenj, iz Priloge IX B v zvezi z javnimi naročili blaga ter iz Priloge IX C v zvezi z javnimi naročili storitev.
Če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v svoji državi izvora opravljali zadevno storitev, lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.
Člen 47
Ekonomski in finančni položaj
1. Kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju gospodarskega subjekta storitve je praviloma možno predložiti eno ali več naslednjih dokazil:
(a) ustrezne bančne izpiske ali, če je to primerno, dokazilo o zadevnem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
(b) bilance stanja ali izvlečke iz bilanc stanja, če zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva objavo bilance stanja;
(c) računovodski izkaz celotnega prometa podjetja ter, če je to primerno, prometa na področju, ki ga pokriva naročilo za največ tri prejšnja finančna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.
2. Gospodarski subjekt se lahko – če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom – sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer za izvedbo posla, ki ga bodo za ta namen opravili ti subjekti.
3. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 4 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih s to skupino ali drugih subjektov.
4. Naročniki morajo v javnem razpisu ali povabilu za zbiranje ponudb navesti, katero dokazilo ali dokazila iz odstavka 1 zahtevajo in katera druga dokazila je potrebno predložiti.
5. Če gospodarski subjekt zaradi katerega koli razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva naročnik, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren.
Člen 48
Tehnična in/ali poklicna sposobnost
1. Tehnična in/ali poklicna sposobnost gospodarskih subjektov se mora oceniti in preveriti v skladu z odstavkoma 2 in 3.
2. Dokazila o tehnični sposobnosti gospodarskega subjekta se lahko glede na lastnosti, količino ali pomen gradenj, blaga ali storitev predložijo na naslednje načine:
(i) s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, in s priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi za najpomembnejše gradnje. V teh potrdilih morajo biti navedeni, vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z obvezno navedbo, ali so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene. Pristojni organ mora, če je to primerno, predložiti ta potrdila neposredno naročniku;
(ii) s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zadevnimi zneski, datumi in javnimi ali zasebnimi prejemniki. Dokazilo o dobavi blaga in izvajanju storitev je treba predložiti:
— če je bil prejemnik naročnik, v obliki potrdil, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ,
— če je bil prejemnik zasebni naročnik, v obliki potrdila kupca ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta;
(b) z navedbo strokovnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali neposredno pripadajo gospodarskemu subjektu ali ne, in zlasti tistih organov, ki so odgovorni za kontrolo kvalitete, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da opravijo gradnjo;
(c) z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter sredstev podjetja za študije in raziskave;
(d) če so proizvodi ali storitve, ki jih je treba dobaviti oziroma zagotoviti, zapleteni ali so izjemoma potrebni za posebne namene, s pregledom – ki ga opravijo naročniki ali v njihovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri je dobavitelj blaga ali izvajalec storitev registriran, če ta organ s tem soglaša – proizvodnih zmogljivosti dobavitelja blaga ali tehničnih zmogljivosti izvajalca storitev in po potrebi podlag za študije in raziskave, ki so mu na voljo, ter ukrepov za kontrolo kvalitete, ki jih bo izvajal;
(e) z dokazili o izobrazbi in strokovni sposobnosti izvajalca storitev ali gradbenika in/ali vodstvenih delavcev podjetja ter zlasti osebe ali oseb, odgovornih za opravljanje storitev ali izvedbo gradnje;
(f) če gre za javna naročila gradenj in javna naročila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naročila;
(g) z izjavo o povprečnem letnem številu zaposlenih in številu vodstvenih delavcev izvajalca storitev ali gradenj v zadnjih treh letih;
(h) z izjavo o orodjih, obratu ali tehnični opremi, ki so na voljo izvajalcu ali gradenj za izvedbo naročila;
(i) z navedbo deleža naročila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje;
(j) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:
(i) z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih verodostojnost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik;
(ii) s potrdili, ki jih izdajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za kontrolo kvalitete, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.
3. Gospodarski subjekt se lahko, če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom, sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, na primer s predstavitvijo obveznosti navedenih subjektov, da gospodarskemu subjektu dajo na voljo potrebna sredstva.
4. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 4 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih s to skupino ali drugih subjektov.
5. Pri postopkih za oddajo javnih naročil – katerih predmet so dobave blaga, v zvezi s katerim je treba izbrati lokacijo ali opraviti dela instalacij, opravljanje storitev in/ali izvedba gradenj – se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo instalacije ali gradnje, oceni zlasti glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.
6. Naročnik mora v obvestilu ali razpisu za zbiranje ponudb navesti, katera spričevala iz odstavka 2 želi prejeti.
Člen 49
Standardi za zagotavljanje kvalitete
Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za zagotovitev kakovosti, se morajo sklicevati na sisteme zagotavljanja kvalitete, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročniki morajo sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov morajo sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kvalitete.
Člen 50
Standardi za okoljsko upravljanje
Če naročniki v primerih iz člena 48(2)(f) zahtevajo predložitev potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za okoljsko upravljanje, se morajo sklicevati na Sistem Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za okoljsko upravljanje, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi s potrjevanjem. Naročniki morajo sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov morajo sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko upravljanje.
Člen 51
Dodatni dokumenti in informacije
Naročnik lahko zahteva od gospodarskih subjektov, da predložijo dodatke k potrdilom, ki se zahtevajo v skladu s členoma 45 in 50.
Člen 52
Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu
1. Države članice lahko določijo bodisi uradne sezname potrjenih izvajalcev gradenj, dobaviteljev blaga ali izvajalcev storitev bodisi izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu.
Države članice morajo prilagoditi pogoje za vpis na navedene sezname in za izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov določbam iz člena 45(1), člena 45(2)(a) do (d) in (g), člena 46, člena 47(1), (4) in (5), člena 48(1), (2), (5) in (6), člena 49 ter, če je to primerno, člena 50.
Poleg tega države članice morajo prilagoditi te pogoje tudi členu 47(2) in členu 48(3) glede vlog za vpis, predloženih s strani gospodarskih subjektov, ki pripadajo isti skupini in zahtevajo, da jim druge družbe v skupini dajo na voljo svoja sredstva. V tem primeru morajo gospodarski subjekti predložiti organu, ki ureja uradni seznam, dokazilo, da bodo imeli ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti potrdila, ki potrjuje, da so vpisani na uradni seznam in da bodo v tem obdobju družbe, na katere se gospodarski subjekti sklicujejo pri svojem vpisu na seznam, neprekinjeno izpolnjevale zahteve za ugotavljanje sposobnosti iz členov, navedenih v drugem pododstavku.
2. Gospodarski subjekti, ki so vpisani na uradne sezname ali ki imajo potrdilo, lahko za vsako naročilo predložijo naročniku potrdilo o vpisu na seznam, ki ga je izdal naročnik, ali potrdilo, ki ga je izdal pristojni certifikacijski organ. Potrdila morajo navesti sklicevanja, ki so jim omogočila vpis na seznam/pridobitev potrdila, in uvrstitev iz tega seznama.
3. Vpis na uradne sezname, ki so ga potrdili pristojni organi, ali potrdilo, ki ga je izdal certifikacijski organ za namene naročnikov iz drugih držav članic, ne sme predstavljati domneve o usposobljenosti, razen v zvezi s členoma 45(1) in (2)(a) do (d) in (g), členom 46, členom 47(1)(b) in (c) ter členom 48(2)(a)(i), (b), (e), (g) in (h) v primeru gradbenikov, (2)(a)(ii), (b), (c), (d) in (j) v primeru dobaviteljev blaga in 2(a)(ii) in (c) do (i) v primeru izvajalcev storitev.
4. Informacije, ki jih je mogoče razbrati iz vpisa v uradne sezname, se ne smejo preverjati. Glede plačila prispevkov za socialno varnost in davkov se lahko pri vsakem naročilu od vsakega registriranega gospodarskega subjekta zahteva dodatno potrdilo.
Naročniki drugih držav članic morajo uporabljati odstavek 3 in prvi pododstavek tega odstavka le v korist gospodarskih subjektov s sedežem v državi članici, ki ima uradni seznam.
5. Za noben vpis gospodarskih subjektov iz drugih držav članic na uradni seznam ali za izdajo potrdil le-tem s strani organov iz odstavka 1 se ne sme zahtevati dodatno dokazilo ali izjavo, razen tistih, ki se zahtevajo od nacionalnih gospodarskih subjektov, in v vsakem primeru nobeno dodatno dokazilo ali izjava, razen tistih iz členov 45 in 49 ter, če je to primerno, člena 50.
Vendar je mogoče, da ta vpis ali izdaja potrdil za gospodarske subjekte iz drugih držav članic ni pogoj za njihovo sodelovanje pri javnem naročilu. Naročniki morajo sprejmeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejeti morajo tudi druga enakovredna dokazna sredstva.
6. Gospodarski subjekti lahko kadar koli zaprosijo za vpis na uradni seznam ali za izdajo potrdila. Obveščeni morajo biti v razumno kratkem obdobju o odločitvi organa, ki ureja seznam, ali o odločitvi pristojnega certifikacijskega organa.
7. Certifikacijski organi iz odstavka 1 morajo biti organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi za certifikacijo.
8. Države članice, ki imajo uradne sezname ali certifikacijske organe iz odstavka 1, morajo obvestiti Komisijo in druge države članice o naslovu organa, ki mu je treba poslati vlogo.
Oddelek 3
Oddaja naročila
Člen 53
Merila za izbiro najugodnejše ponudbe
1. Brez poseganja v nacionalne zakone, podzakonske akte in druge predpise v zvezi s plačilom nekaterih storitev morajo naročniki javna naročila oddati na podlagi naslednjih meril:
(a) če je naročilo oddano na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe s stališča naročnika, na podlagi različnih meril, ki so vezana na predmet javnega naročila, na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih značilnosti, tekočih stroškov, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del; ali
(b) samo na podlagi najnižje cene.
2. Brez poseganja v določbe iz tretjega pododstavka mora naročnik – v primeru iz odstavka 1(a) v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu – navesti relativne uteži, ki veljajo za vsako merilo, ki je izbrano za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Te uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona, katerega maksimalni obseg je treba primerno prilagoditi.
Če po mnenju naročnika tehtanje meril ni mogoče določiti zaradi dokazljivih razlogov, mora naročnik – v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu – navesti merila v padajočem zaporedju njihove pomembnosti.
Člen 54
Uporaba elektronskih dražb
1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki uporabljajo elektronske dražbe.
2. Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji v primeru iz člena 30(1)(a) lahko naročniki odločijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti razpisno dokumentacijo.
V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma, kakor je določeno v drugi alinei drugega pododstavka člena 32(4), ter po začetku odpiranja konkurence, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 33.
Elektronska dražba mora temeljiti:
— le na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno,
— ali samo na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
3. Naročniki, ki odločijo, da izvedejo elektronsko dražbo, morajo to navesti v javnem razpisu.
Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:
(a) elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
(b) vsakršne omejitve za vrednosti, ki se lahko predložijo, kakor izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;
(c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je to primerno, kdaj jim bodo na voljo;
(d) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
(e) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter še zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri oddaji ponudb;
(f) ustrezne informacije v zvezi z uporabo elektronske opreme ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.
4. Pred začetkom postopka elektronske dražbe morajo naročniki opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in z utežmi, ki so za njih določene.
Vsi ponudniki, ki so predložili sprejemljive ponudbe, so istočasno povabljeni z elektronskimi sredstvi, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije v zvezi z povezavo vsakega od njih z elektronsko opremo, ki se mora uporabljati, ter mora vsebovati datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražbe se ne sme začeti prej kakor dva delovna dni po datumu odpošiljanja povabil.
5. Če je treba naročilo oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se mora povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja zadevne ponudbe, ki je opravljeno v skladu s tehtanjem iz prvega pododstavka člena 53(2).
Povabilo mora prav tako navesti matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati uteži za vsa merila za ocenjevanje, predvidenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki so navedena v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost.
Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.
6. Naročniki morajo v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti morajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadar koli objavijo število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar v nobenem primeru ne smejo razkriti imen ponudnikov med katero koli fazo elektronske dražbe.
7. Naročniki morajo zaključiti elektronsko dražbo na en ali več naslednjih načinov:
(a) v povabilu k sodelovanju v dražbi morajo navesti datum in čas, ki sta vnaprej določena;
(b) če ne prejmejo več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo merila v zvezi z minimalnimi razlikami. V tem primeru morajo naročniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi navesti, koliko časa bo preteklo po prejemu zadnje ponudbe, preden zaključijo elektronsko dražbo;
(c) ko se izvedejo vse faze dražbe, ki so določene v povabilu k sodelovanju v dražbi.
Če se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s pododstavkom (c), morebiti v kombinaciji z ureditvijo iz pododstavka (b), mora povabilo k sodelovanju pri dražbi vsebovati časovni razpored za vsako fazo dražbe.
8. Po zaključku elektronske dražbe morajo naročniki oddati naročilo v skladu s členom 53 na podlagi izidov elektronske dražbe.
Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kakor je določen v javnem razpisu in opredeljen v razpisni dokumentaciji.
Člen 55
Neobičajno nizke ponudbe
1. Če se za posamezno naročilo izkaže, da so ponudbe neobičajno nizke glede na blago, gradnje ali storitve,mora naročnik pisno zahtevati, preden zavrne takšne ponudbe, podrobne podatke o postavkah oziroma elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni.
Ti podrobni podatki se lahko nanašajo zlasti na:
(a) ekonomika gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
(b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje, dobavo blaga ali izvajanje storitev;
(c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
(d) skladnost z določbami v zvezi z zaščito delovnega mesta in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
2. Naročnik mora preveriti te elemente ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila.
3. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati da je zadevna pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo, mora v takšnih razmerah, o tem obvestiti Komisijo.
NASLOV III
PRAVILA ZA KONCESIJE ZA JAVNE GRADNJE
POGLAVJE I
Pravila, ki urejajo koncesije za javne gradnje
Člen 56
Področje uporabe
To poglavje se mora uporabljati za vse koncesije za javna naročila gradenj, ki jih sklenejo naročniki, če je vrednost naročil enaka ►M6 5 150 000 EUR ◄ ali večja.
Vrednost se mora izračunati v skladu s pravili iz člena 9, ki veljajo za javna naročila gradenj.
Člen 57
Izključitve iz področja uporabe
Ta naslov se ne sme uporabljati za koncesije za javne gradnje, ki se oddajo:
(a) v primerih iz členov 13, 14 in 15 te direktive v zvezi z naročili javnih gradenj;
(b) s strani naročnikov, ki izvajajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 in 7 Direktive 2004/17/ES, če se te koncesije dajo za opravljanje teh dejavnosti.
Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za javna naročila, oddana s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi možnost iz drugega pododstavka člena 71 Direktive, da odstopi od njene uporabe.
Člen 58
Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje
1. Naročniki, ki želijo oddati koncesijo za javno naročilo gradenj, mora objaviti svojo namero z javnim razpisom.
2. Obvestila o koncesiji za javne gradnje mora vsebovati informacije iz Priloge VII C in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero naročnik meni, da je koristna, v skladu s standardnimi obrazci, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).
3. Javni razpis se mora objaviti v skladu s členom 36(2) do (8).
4. Člen 37, ki zadeva objavo javnih razpisov, se uporablja tudi za koncesije za javne gradnje.
Člen 59
Rok
Če naročnik uporabi možnost koncesije za javne gradnje, mora biti rok za predložitev vlog za koncesijo najmanj 52 dni od datuma odpošiljanja obvestila, razen če se uporablja člen 38(5).
Uporabiti se mora člen 38(7).
Člen 60
Oddaja naročil podizvajalcem
Naročnik lahko bodisi:
(a) zahteva od koncesionarja, da odstopi naročila, ki predstavljajo 30 % celotne vrednosti gradnje, za katero se sklepa koncesijska pogodba, tretjim osebam, ter hkrati zagotovi možnost, da kandidati zvišajo ta odstotek, pri čemer se ta minimalni odstotek navede v koncesijski pogodbi; ali
(b) zahteva od kandidatov za koncesijske pogodbe, da v svojih ponudbah navedejo morebitni odstotek celotne vrednosti gradnje — za katero je treba skleniti koncesijsko pogodbo — ki ga nameravajo odstopiti tretjim osebam.
Člen 61
Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem
Ta direktiva se ne sme uporabljati za dodatne gradnje, ki niso vključene v prvotno obravnavani koncesionarski projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj, ki jih je naročnik podelil koncesionarju, pod pogojem, da se naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki izvaja te gradnje:
— če teh dodatnih gradenj ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali
— če so te gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila.
Vendar skupna vrednost naročil, oddanih za dodatne gradnje, ne sme presegati 50 % zneska prvotne koncesijske pogodbe za gradnje.
POGLAVJE II
Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki
Člen 62
Veljavna pravila
Če je koncesionar naročnik iz člena 1(9), mora biti usklajen z določbami iz te direktive v zvezi z javnimi naročili gradenj, če gre za gradnje, ki jih izvajajo tretje osebe.
POGLAVJE III
Pravila, ki se uporabljajo za naročila, oddana s strani koncesionarjev, ki niso naročniki
Člen 63
Pravila za objave: prag in izjeme
1. Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da koncesionarji za javne gradnje, ki niso naročniki, uporabljajo pravila oglaševanja iz člena 64, če naročila gradenj oddajo tretjim osebam in je vrednost oddanega naročila ►M6 5 150 000 EUR ◄ ali več.
Vendar se objava ne zahteva, če naročilo gradenj izpolnjuje pogoje s seznama v členu 31.
Vrednosti naročil se izračunajo v skladu s pravili iz člena 9, ki veljajo za javna naročila gradenj.
2. Skupine podjetij, ki so nastale zaradi pridobitve koncesije, ali podjetja, ki so z njimi povezana, ne smejo biti obravnavane kot tretje osebe.
„Povezano podjetje“ po definiciji pomeni katero koli podjetje, preko katerega ima lahko koncesionar prevladujoči vpliv, neposreden ali posreden, ali katero koli podjetje, ki ima prevladujoči vpliv na koncesionarja ali na katero, ki je koncesionar, ima prevladujoči vpliv drugo podjetje zaradi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo. Prevladujoč vpliv podjetja se razume, v kolikor to podjetje neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:
(a) ima večino vpisanega kapitala podjetja;
(b) nadzira večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo; ali
(c) lahko imenuje več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
Celovit seznam teh podjetij se mora vključiti v vlogo za pridobitev koncesije. Ta seznam se mora uskladiti z vsako poznejšo spremembo razmerja med podjetji.
Člen 64
Objava javnega razpisa
1. Koncesionarji za gradnje, ki niso naročniki in želijo dati koncesijo za javno naročilo gradenj tretjim osebam, morajo sporočiti svojo namero z javnim razpisom.
2. Javni razpis mora vsebovati informacije iz Priloge VII C in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero koncesionar za gradnje meni, da je koristna, v skladu s standardnimi obrazci, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).
3. Javni razpisi se morajo objaviti v skladu s členom 36(2) do (8).
4. Obvezno se uporablja člen 37, ki zadeva prostovoljno objavo javnega razpisa.
Člen 65
Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb
Za naročila gradenj, ki jih odda koncesionar, ki ni naročnik, je rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ga določi koncesionar, najmanj 37 dni od datuma odpošiljanja javnega razpisa ter rok za sprejemanje ponudb najmanj 40 dni od datuma odpošiljanja javnega razpisa ali povabila k oddaji ponudb.
Uporabljati se mora člen 38(5), (6) in (7).
NASLOV IV
PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE
Člen 66
Splošne določbe
1. Pravila za izvedbo natečajev morajo biti v skladu s členi 66 do 74 in se morajo sporočiti osebam zainteresiranim za sodelovanje v natečaju.
2. Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:
(a) s sklicevanjem na ozemlje ali del ozemlja države članice;
(b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne osebe.
Člen 67
Področje uporabe
1. V skladu s tem naslovom morajo natečaje izvajati:
(a) naročniki, ki so navedeni kot enote centralne ravni države na seznamu v Prilogi IV, ki je enak pragu ►M6 133 000 EUR ◄ ali več;
(b) naročniki, ki niso navedeni v Prilogi IV, ki je enak pragu ►M6 206 000 EUR ◄ ali več;
(c) vsi naročniki, pragom, ki je enak ►M6 206 000 EUR ◄ ali več, če se naročila nanašajo na storitve kategorije 8 iz Priloge II A, telekomunikacijske storitve kategorije 5, katerih vrstne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali na storitve s seznama v Prilogi II B.
2. Ta naslov se mora uporabljati za:
(a) natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev;
(b) natečaje z nagradami in/ali plačilom udeležencem.
V primerih iz (a) se prag nanaša na ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.
V primerih iz (b) se prag nanaša na celotni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po členu 31(3), če naročnik v javnem razpisu za natečaj ne izključi take oddaje.
Člen 68
Izključitve iz področja uporabe
Ta naslov se ne sme uporabljati za:
(a) natečaje v smislu Direktive 2004/17/ES, ki jih izvedejo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7 te direktive, in so organizirani zaradi izvajanja teh dejavnosti; ravno tako se ne sme uporabljati za natečaje, ki so izključeni iz področja uporabe te direktive.
Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za natečaje, ki so jih razpisali naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in so jih razpisali zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi možnost iz drugega pododstavka člena 71 Direktive, da ne uveljavi njeno uporabo;
(b) natečaje — ki so organizirani v enakih primerih, kot so tisti v členih 13, 14 in 15 te direktive — za javna naročila storitev.
Člen 69
Objave razpisov in obvestil
1. Naročniki, ki želijo izvesti natečaj, sporočijo svojo namero z javnim razpisom o natečaju.
2. Naročniki, ki izvajajo natečaj, morajo poslati obvestilo o izidih natečaja v skladu s členom 36 in morajo biti pripravljeni predložiti dokazilo o datumih odpošiljanja razpisa.
Informacij o izidih natečaja ni treba objaviti, če bi njihova objava ovirala uveljavitev zakonodaje, bila v nasprotju z javnim interesom, posegala v legitimne poslovne interese posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko škodila pošteni konkurenci med ponudniki storitev.
3. Člen 37, ki zadeva objavo razpisov, mora uporabljati tudi za natečaje.
Člen 70
Oblika in način objave razpisov o natečajih
1. Objave iz člena 69 vsebujejo informacije iz Priloge VII D v skladu s standardnimi vzorci obvestil, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).
2. Razpisi in obvestila se objavijo v skladu s členom 36(2) do (8).
Člen 71
Komunikacijska sredstva za sporočanje
1. Člen 42(1), (2) in (4) se mora uporabljati za vsa sporočila v zvezi z natečaji.
2. Sporočanje, izmenjava in shranjevanje informacij se mora izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti vseh informacij, ki jih sporočijo udeleženci natečaja, in da lahko žirija pregleda načrte in projekte šele po izteku roka za njihovo predložitev.
3. Naslednja pravila se morajo uporabljati za naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov:
(a) informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za predstavitev načrtov in projektov z elektronskimi sredstvi, vključno s šifro, so na voljo zainteresiranim stranem. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Priloge X;
(b) države članice lahko uvedejo ali obdržijo poljubne sisteme akreditacije, ki so predvideni za izboljšanje ponudbe storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav.
Člen 72
Izbor tekmecev na natečaju
Če je število udeležencev na natečaju omejeno, morajo naročniki določiti jasne in nediskriminacijske pogoje za udeležbo. V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev poštene konkurence.
Člen 73
Sestava žirije
Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora vsaj ena tretjina članov žirije imeti to ali enakovredno strokovno usposobljenost.
Člen 74
Odločitve žirije
1. Žirija je pri svojih odločitvah in mnenjih samostojna.
2. Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril iz razpisa o natečaju.
3. Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi prednosti vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.
4. Anonimnost se mora spoštovati, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.
5. Po potrebi so kandidati povabljeni, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov.
6. Sestaviti je treba celovit zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.
NASLOV V
STATISTIČNE OBVEZNOSTI, IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE
Člen 75
Statistične obveznosti
Da bi omogočile ocenjevanje rezultatov uporabe te direktive, morajo države članice poslati Komisiji statistično poročilo – pripravljeno v skladu s členom 76, v katerem se ločeno obravnavajo javna naročila blaga, storitev in gradenj, ki so jih oddali naročniki v predhodnem letu – najpozneje do 31. oktobra vsako leto.
Člen 76
Vsebina statističnega poročila
1. Za vsakega naročnika s seznama v Prilogi IV mora statistično poročilo podrobno navesti vsaj:
(a) število in vrednost oddanih naročil na podlagi te direktive;
(b) število in celotno vrednost naročil, oddanih z odstopanjem od Sporazuma.
Kolikor je to mogoče, se podatki iz točke (a) prvega pododstavka razčlenijo po:
(a) uporabljenih postopkih za oddajo naročila; in
(b) za vse te postopke po gradnjah, kakor so navedene v Prilogi I, ter po proizvodih in storitvah, kakor so navedeni v Prilogi II in opisani v skladu s kategorijami nomenklature CPV;
(c) državljanstvu gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo oddano.
Če so naročila oddana po postopku s pogajanji, mora država članica in tretja država izbranega izvajalca razčlenita tudi podatke iz točke (a) prvega pododstavka, upoštevajoč določila iz členov 30 in 31, ter navedeta število in vrednost oddanih naročil.
2. Za vsako kategorijo naročnika, ki ni navedena v Prilogi IV, mora statistično poročilo vsebovati vsaj:
(a) število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1;
(b) celotno vrednost naročil, oddanih z odstopanjem od Sporazuma.
3. Statistično poročilo mora vključevati vsako drugo statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum.
Informacije iz prvega pododstavka se morajo določiti po postopku iz člena 77(2).
Člen 77
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS ( 26 ).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so štiri, dva oziroma šest tednov.
5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 78
Poprava pragov
1. ►M9 Komisija preveri pragove iz člena 7 na vsaki dve leti od 30. aprila 2004 dalje in jih po potrebi revidira. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 77(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 77(5). ◄
Izračun vrednosti teh pragov mora temeljiti na povprečni dnevni vrednosti eura, izraženi s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred popravo z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost teh popravljenih pragov se mora, kjer je to potrebno, zaokrožiti navzdol na najbližjih tisoč eurov, da bi zagotovili upoštevanje veljavnih pragov iz Sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja (SDR).
2. Hkrati z revizijo iz odstavka 1 Komisija prilagodi:
(a) prage iz točke (a) prvega odstavka člena 8, člena 56 in iz prvega pododstavka člena 63(1) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila gradenj;
(b) prage iz točke (a) člena 67(1) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov iz Priloge IV;
(c) prag iz točke (b) prvega odstavka člena 8 ter točk (b) in (c) člena 67(1) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov, ki niso navedeni v Prilogi IV.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 77(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 77(5).
3. Vrednost pragov, določenih v skladu z odstavkom 1, v nacionalnih valutah držav članic, ki sodelujejo v monetarni uniji, je treba prilagoditi vsake dve leti po 1. januarju 2004. Izračun te vrednosti mora temeljiti na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred popravo z začetkom veljavnosti 1. januarja.
4. Popravljene prage iz odstavka 1 in njihove ustrezne vrednosti v nacionalnih valutah iz odstavka 3 mora Komisija objaviti v Uradnem listu Evropske unije na začetku novembra po njihovi popravi.
Člen 79
Spremembe
1. Komisija lahko v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 77(2) spremeni:
(a) postopke za pripravo, pošiljanje, sprejemanje, prevajanje, zbiranje in razširjanje obvestil iz členov 35, 58, 64 in 69 ter statističnih poročil iz četrtega pododstavka člena 35(4) in členov 75 in 76;
(b) postopke za pošiljanje in objavo podatkov iz Priloge VIII zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov.
2. Komisija lahko spremeni naslednje:
(a) tehnične postopke za računske metode iz drugega pododstavka člena 78(1) in iz člena 78(3);
(b) postopke za posebno sklicevanje na posamezne postavke nomenklature CPV v objavah;
(c) sezname oseb in kategorij oseb javnega prava iz Priloge III, če se na podlagi uradnih obvestil držav članic izkaže, da je ta sprememba potrebna;
(d) sezname centralnih vladnih organov iz Priloge IV po spremembah, ki so potrebne za uveljavitev Sporazuma;
(e) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge I, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje na posebne postavke te nomenklature v objavah;
(f) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge II, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke te nomenklature v okviru kategorij storitev s seznama v tej prilogi;
(g) tehnične podrobnosti in značilnosti orodij za elektronsko sprejemanje iz točk (a), (f) in (g) Priloge X.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 77(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 77(5).
Člen 80
Izvajanje
1. Države članice morajo sprejeti zakone, podzakonske akte in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 31. januarja 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice morajo predložiti Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 81
Mehanizmi za spremljanje
Države članice zagotovijo izvajanje te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za nabavo blaga in javnih naročil za gradnje- ( 27 ).
Za ta namen lahko med drugim določijo ali ustanovijo neodvisni organ.
Člen 82
Razveljavitve
Direktiva 92/50/EGS, razen člena 41 navedene direktive, ter direktive 93/36/EGS in 93/37/EGS se razveljavijo z začetkom veljavnosti od datuma iz člena 80 brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s skrajnimi roki za prenos in začetek veljavnosti iz Priloge XI.
Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XII.
Člen 83
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 84
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE (B) ČLENA 1(2) ( 28 )
NACE (1) |
Referenčna številka CPV |
||||
PODROČJE F |
GRADNJE |
||||
Oddelek |
Skupina |
Razred |
Predmet |
Opombe |
|
45 |
Področje gradnje |
Ta oddelek zajema: gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila |
45000000 |
||
45.1 |
Priprava gradbišča |
45100000 |
|||
45.11 |
Rušitvena dela zgradb, odstranjevanje zemlje |
Ta razred zajema: — rušenje stavb in drugih objektov — čiščenje gradbišča — odstranjevanje zemlje, izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd. — pripravo gradbišča za miniranje: —— odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča Ta razred zajema tudi: — osuševanje gradbišča — osuševanje kmetijskih in gozdnih površin |
45110000 |
||
45.12 |
Preskusno vrtanje in izvrtavanje |
Ta razred zajema: — preizkusno vrtanje, preizkusno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene Ta razred ne zajema: — vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20 — vrtanja vodnjakov, glej 45.25 — vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25 — iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20 |
45120000 |
||
45.2 |
Visoke in nizke gradnje |
45200000 |
|||
45.21 |
Splošne visoke in nizke gradnje |
Ta razred zajema: — gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje: —— mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi — cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode — mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode — pomožne gradnje — sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču Ta razred ne zajema: — storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20 — postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28 — gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23 — inštalacijskih del, glej 45.3 — zaključnih gradbenih del, glej 45.4 — arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20 — upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20 |
45210000 razen: -45213316 45220000 45231000 45232000 |
||
45.22 |
Postavljanje strešnih kritin in ogrodij |
Ta razred zajema: — postavljanje streh — postavljanje strešnih kritin — impregniranje proti vlagi |
45261000 |
||
45.23 |
Gradnja avtocest, cest, letališč in športnih objektov |
Ta razred zajema: — gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti — gradnjo železnic — gradnjo letaliških stez — gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti — barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih Ta razred ne zajema: — pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11 |
45212212 in DA03 45230000 razen: -45231000 -45232000 -45234115 |
||
45.24 |
Vodogradnja |
Ta razred zajema: gradnjo: — vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd. — nasipov in jezov — poglabljanje dna — podvodno delo |
45240000 |
||
45.25 |
Posebne in druge gradnje |
Ta razred zajema: — gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema: —— gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov — vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov — postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam — ukrivljanje jekla — zidanje in tlakovanje — postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z najemom zidarskih in delovnih odrov — gradnjo dimnikov in industrijskih peči Ta razred ne zajema: — najema zidarskih odrov brez postavljanja in podiranja, glej 71.32 |
45250000 45262000 |
||
45.3 |
Inštalacijska dela |
45300000 |
|||
45.31 |
Montaža električne napeljave |
Ta razred zajema: — montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje: —— električnih napeljav — telekomunikacijskih sistemov — sistemov električnega ogrevanja — radijskih in televizijskih hišnih anten — požarnih alarmov — protivlomnih alarmnih sistemov — dvigal in tekočih stopnic — strelovodov itd. |
45213316 45310000 razen: -45316000 |
||
45.32 |
Izolacijska dela |
Ta razred zajema: — vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem Ta razred ne zajema: — impregniranje proti vlagi, glej 45.22 |
45320000 |
||
45.33 |
Kleparstvo, vodovodna, plinska, toplotna in zračna instalacija |
Ta razred zajema: — montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje: —— kleparske in sanitarne opreme — plinske napeljave — opremo in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo — sprinkler sisteme Ta razred ne zajema: — instalacije za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31 |
45330000 |
||
45.34 |
Druga inštalacijska dela |
Ta razred zajema: — vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča — montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje |
45234115 45316000 45340000 |
||
45.4 |
Zaključna gradbena dela |
45400000 |
|||
45.41 |
Fasaderska in štukaterska dela |
Ta razred zajema: — nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje |
45410000 |
||
45.42 |
Stavbno mizarstvo |
Ta razred zajema: — vgradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov — notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd. Ta razred ne zajema: — polaganje parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43 |
45420000 |
||
45.43 |
Stenske in talne obloge |
Ta razred zajema: — polaganje, obešanje ali vgraditev, v stavbe ali druge projekte gradnje: —— keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna — parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev — vključno s plastičnimi ali iz gume — teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten — stenskih tapet |
45430000 |
||
45.44 |
Barvanje in zasteklitev |
Ta razred zajema: — barvanje notranjosti in zunanjosti stavb — barvanje objektov nizke in visoke gradnje — vgraditev stekla, ogledal itd. Ta razred ne zajema: — vgraditve oken, glej 45.42 |
45440000 |
||
45.45 |
Druga zaključna gradbena dela |
Ta razred zajema: — gradnjo zasebnih plavalnih bazenov — čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb — druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena Ta razred ne zajema: — čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70 |
45212212 in DA04 45450000 |
||
45.5 |
Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem |
45500000 |
|||
45.50 |
Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem |
Ta razred ne zajema: — najema gradbene opreme in opreme za rušenje brez izvajalca, glej 71.32 |
45500000 |
||
(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1). |
PRILOGA II
STORITVE IZ ČLENA 1(2)(d)
PRILOGA II A ( 29 )
Kategorija št. |
Področje |
Referenčna št. CPC (1) |
Referenčna št. CPV |
1 |
Storitve vzdrževanja in popravila |
6112, 6122, 633, 886 |
Od 50100000-6 do 50884000-5 (razen 50310000-1 do 50324200-4 in 50116510-9, 50190000-3, 50229000-6, 50243000-0) in od 51000000-9 do 51900000-1 |
2 |
Storitve kopenskega transporta (2), vključno s storitvami oklepnih avtomobilov, kurirske storitve, razen prevoza pošte |
712 (razen 71235), 7512, 87304 |
Od 60100000-9 do 60183000-4 (razen 60160000-7, 60161000-4, 60220000-6) in od 64120000-3 do 64121200-2 |
3 |
Storitve v zračnem prevozu potnikov in tovora, razen prevoza pošte |
73 (razen 7321) |
Od 60410000-5 do 60424120-3 (razen 60411000-2, 60421000-5) in 60500000-3 od 60440000-4 do 60445000-9 |
4 |
Kopenski (2) in zračni prevoz pošte |
71235, 7321 |
60160000-7, 60161000-4 60411000-2, 60421000-5 |
5 |
Telekomunikacijske storitve |
752 |
Od 64200000-8 do 64228200-2 72318000-7 in od 72700000-7 do 72720000-3 |
6 |
Finančne storitve: (a) zavarovalniške storitve (b) bančne in investicijske storitve (3) |
ex 81, 812, 814 |
Od 66100000-1 do 66720000-3 (3) |
7 |
Računalniške in sorodne storitve |
84 |
Od 50310000-1 do 50324200-4 od 72000000-5 do 72920000-5 (razen 72318000-7 in od 72700000-7 do 72720000-3), 79342410-4 |
8 |
Raziskovalne in razvojne storitve (4) |
85 |
Od 73000000-2 do 73436000-7 (razen 73200000-4, 73210000-7, 73220000-0 |
9 |
Računovodske, revizijske in knjigovodske storitve |
862 |
Od 79210000-9 do 79223000-3 |
10 |
Storitve na področju raziskav trga in javnega mnenja |
864 |
Od 79300000-7 do 79330000-6 in 79342310-9, 79342311-6 |
11 |
Storitve svetovanja pri vodenju (5) in sorodne storitve |
865, 866 |
Od 73200000-4 do 73220000-0 od 79400000-8 do 79421200-3 in 79342000-3, 79342100-4, 79342300-6, 79342320-2 79342321-9, 79910000-6, 79991000-7, 98362000-8 |
12 |
Arhitekturne storitve; inženiring storitve in integrirane inženiring storitve; storitve urbanističnega načrtovanja in krajinskega inženiringa; sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; storitve tehničnega preizkušanja in analiz |
867 |
Od 71000000-8 do 71900000-7 (razen 71550000-8) in 79994000-8 |
13 |
Oglaševalske storitve |
871 |
Od 79341000-6 do 79342200-5 (razen 79342000-3 in 79342100-4 |
14 |
Storitve v zvezi s čiščenjem stavb in upravljanjem premoženja |
874, 82201 do 82206 |
Od 70300000-4 do 70340000-6 in od 90900000-6 do 90924000-0 |
15 |
Storitve s področja založništva in tiska na podlagi honorarja ali pogodbe |
88442 |
Od 79800000-2 do 79824000-6 in od 79970000-6 do 79980000-7 |
16 |
Storitve pri ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki; sanitarne in podobne storitve |
94 |
Od 90400000-1 do 90743200-9 (razen 90712200-3, od 90910000-9 do 90920000-2 in 50190000-3, 50229000-6 50243000-0 |
(1) Nomenklatura CPC (začasna različica), ki se uporablja za opredelitev področja uporabe Direktive 92/50/EGS. (2) Razen storitev železniškega prevoza, ki so zajete v kategoriji 18 CPC prov. (3) Razen pogodb za finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov in storitev centralne banke. (4) Razen pogodb za storitve na področju raziskav in razvoja, od katerih nima izključne koristi le naročnik za svojo uporabo pri izvajanju lastne dejavnosti, pod pogojem, da naročnik opravljeno storitev v celoti plača. (5) Razen arbitražnih in poravnalnih storitev. |
Kategorija št. |
Področje |
Referenčna št. CPC (1) |
Referenčna št. CPV |
17 |
Storitve hotelov in restavracij |
64 |
Od 55100000-1 do 55524000-9 in od 98340000-8 do 98341100-6 |
18 |
Storitve prevoza po železnici |
711 |
Od 60200000-0 do 60220000-6 |
19 |
Storitve prevoza po vodi |
72 |
Od 60600000-4 do 60653000-0 in od 63727000-1 do 63727200-3 |
20 |
Podporne in pomožne prevozne storitve |
74 |
Od 63000000-9 do 63734000-3 (razen 63711200-8, 63712700-0, 63712710-3 in od 63727000-1 do 63727200-3) in 98361000-1 |
21 |
Pravne storitve |
861 |
Od 79100000-5 do 79140000-7 |
22 |
Storitve namestitve in oskrbe osebja (2) |
872 |
Od 79600000-0 do 79635000-4 (razen 79611000-0, 79632000-3, 79633000-0) in od 98500000-8 do 98514000-9 |
23 |
Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil |
873 (razen 87304) |
Od 79700000-1 do 79723000-8 |
24 |
Storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja |
92 |
Od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1 |
25 |
Storitve zdravstva in socialnega skrbstva |
93 |
79611000-0 in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2 |
26 |
Storitve s področja rekreacije, kulture in športa (3) |
96 |
Od 79995000-5 do 79995200-7 in od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6 |
27 |
Druge storitve |
||
(1) Nomenklatura CPC (začasna različica), ki se uporablja za opredelitev področja uporabe Direktive 92/50/EGS. (2) Razen pogodb o zaposlitvi. (3) Razen pogodb za nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programov s strani radijskih ali televizijskih ustanov ter pogodb za oddajanje programov. |
PRILOGA III
SEZNAM SUBJEKTOV IN KATEGORIJ SUBJEKTOV JAVNEGA PRAVA IZ DRUGEGA PODODSTAVKA ČLENA 1(9)
I — BELGIJA
Organi
A
— Agence fédérale pour l'accueil des demandeurs d'asile — Federaal Agentschap voor Opvang van Asielzoekers
— Agence fédérale pour la sécurité de la chaîne alimentaire — Federaal Agentschap voor de Veiligheid van de Voedselketen
— Agence fédérale de contrôle nucléaire — Federaal Agentschap voor nucleaire Controle
— Agence wallonne à l'exportation
— Agence wallonne des télécommunications
— Agence wallonne pour l'intégration des personnes handicapées
— Aquafin
— Arbeitsamt der Deutschsprachigen Gemeinschaft
— Archives générales du Royaume et Archives de l'État dans les provinces –Algemeen Rijksarchief en Rijksarchief in de Provinciën Astrid
B
— Banque nationale de Belgique – Nationale Bank van België
— Belgisches Rundfunk- und Fernsehzentrum der Deutschsprachigen Gemeinschaft
— Berlaymont 2000
— Bibliothèque royale Albert Ier – Koninklijke Bilbliotheek Albert I
— Bruxelles-Propreté – Agence régionale pour la Propreté – Net–Brussel — Gewestelijke Agentschap voor Netheid
— Bureau d'Intervention et de Restitution belge – Belgisch Interventie en Restitutiebureau
— Bureau fédéral du Plan – Federaal Planbureau
C
— Caisse auxiliaire de Paiement des Allocations de Chômage – Hulpkas voor Werkloosheidsuitkeringen
— Caisse de Secours et de Prévoyance en Faveur des Marins – Hulp en Voorzorgskas voor Zeevarenden
— Caisse de Soins de Santé de la Société Nationale des Chemins de Fer Belges – Kas der geneeskundige Verzorging van de Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen
— Caisse nationale des Calamités – Nationale Kas voor Rampenschade
— Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales en Faveur des Travailleurs occupés dans les Entreprises de Batellerie – Bijzondere Verrekenkas voor Gezinsvergoedingen ten Bate van de Arbeiders der Ondernemingen voor Binnenscheepvaart
— Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales en Faveur des Travailleurs occupés dans les Entreprises de Chargement, Déchargement et Manutention de Marchandises dans les Ports, Débarcadères, Entrepôts et Stations (appelée habituellement „Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales des Régions maritimes“) – Bijzondere Verrekenkas voor Gezinsvergoedingen ten Bate van de Arbeiders gebezigd door Ladings — en Lossingsondernemingen en door de Stuwadoors in de Havens, Losplaatsen, Stapelplaatsen en Stations (gewoonlijk genoemd „Bijzondere Compensatiekas voor Kindertoeslagen van de Zeevaartgewesten“)
— Centre d'Etude de l'Energie nucléaire – Studiecentrum voor Kernenergie
— Centre de recherches agronomiques de Gembloux
— Centre hospitalier de Mons
— Centre hospitalier de Tournai
— Centre hospitalier universitaire de Liège
— Centre informatique pour la Région de Bruxelles-Capitale – Centrum voor Informatica voor het Brusselse Gewest
— Centre pour l'Egalité des Chances et la Lutte contre le Racisme – Centrum voor Gelijkheid van Kansen en voor Racismebestrijding
— Centre régional d'Aide aux Communes
— Centrum voor Bevolkings- en Gezinsstudiën
— Centrum voor landbouwkundig Onderzoek te Gent
— Comité de Contrôle de l'Electricité et du Gaz – Controlecomité voor Elekticiteit en Gas
— Comité national de l'Energie – Nationaal Comité voor de Energie
— Commissariat général aux Relations internationales
— Commissariaat-Generaal voor de Bevordering van de lichamelijke Ontwikkeling, de Sport en de Openluchtrecreatie
— Commissariat général pour les Relations internationales de la Communauté française de Belgique
— Conseil central de l'Economie – Centrale Raad voor het Bedrijfsleven
— Conseil économique et social de la Région wallonne
— Conseil national du Travail – Nationale Arbeidsraad
— Conseil supérieur de la Justice – Hoge Raad voor de Justitie
— Conseil supérieur des Indépendants et des petites et moyennes Entreprises — Hoge Raad voor Zelfstandigen en de kleine en middelgrote Ondernemingen
— Conseil supérieur des Classes moyennes
— Coopération technique belge – Belgische technische Coöperatie
D
— Dienststelle der Deutschprachigen Gemeinschaft für Personen mit einer Behinderung
— Dienst voor de Scheepvaart
— Dienst voor Infrastructuurwerken van het gesubsidieerd Onderwijs
— Domus Flandria
E
— Entreprise publique des Technologies nouvelles de l'Information et de la Communication de la Communauté française
— Export Vlaanderen
F
— Financieringsfonds voor Schuldafbouw en Eenmalige Investeringsuitgaven
— Financieringsinstrument voor de Vlaamse Visserij- en Aquicultuursector
— Fonds bijzondere Jeugdbijstand
— Fonds communautaire de Garantie des Bâtiments scolaires
— Fonds culturele Infrastructuur
— Fonds de Participation
— Fonds de Vieillissement – Zilverfonds
— Fonds d'Aide médicale urgente – Fonds voor dringende geneeskundige Hulp
— Fonds de Construction d'Institutions hospitalières et médico-sociales de la Communauté française
— Fonds de Pension pour les Pensions de Retraite du Personnel statutaire de Belgacom – Pensioenfonds voor de Rustpensioenen van het statutair Personeel van Belgacom
— Fonds des Accidents du Travail – Fonds voor Arbeidsongevallen
— Fonds d'Indemnisation des Travailleurs licenciés en cas de Fermeture d'Entreprises
— Fonds tot Vergoeding van de in geval van Sluiting van Ondernemingen ontslagen Werknemers
— Fonds du Logement des Familles nombreuses de la Région de Bruxelles-Capitale – Woningfonds van de grote Gezinnen van het Brusselse hoofdstedelijk Gewest
— Fonds du Logement des Familles nombreuses de Wallonie
— Fonds Film in Vlaanderen
— Fonds national de Garantie des Bâtiments scolaires – Nationaal Warborgfonds voor Schoolgebouwen
— Fonds national de Garantie pour la Réparation des Dégâts houillers – Nationaal Waarborgfonds inzake Kolenmijnenschade
— Fonds piscicole de Wallonie
— Fonds pour le Financement des Prêts à des Etats étrangers – Fonds voor Financiering van de Leningen aan Vreemde Staten
— Fonds pour la Rémunération des Mousses – Fonds voor Scheepsjongens
— Fonds régional bruxellois de Refinancement des Trésoreries communales — Brussels gewestelijk Herfinancieringsfonds van de gemeentelijke Thesaurieën
— Fonds voor flankerend economisch Beleid
— Fonds wallon d'Avances pour la Réparation des Dommages provoqués par des Pompages et des Prises d'Eau souterraine
G
— Garantiefonds der Deutschsprachigen Gemeinschaft für Schulbauten
— Grindfonds
H
— Herplaatsingfonds
— Het Gemeenschapsonderwijs
— Hulpfonds tot financieel Herstel van de Gemeenten
I
— Institut belge de Normalisation – Belgisch Instituut voor Normalisatie
— Institut belge des Services postaux et des Télécommunications – Belgisch Instituut voor Postdiensten en Telecommunicatie
— Institut bruxellois francophone pour la Formation professionnelle
— Institut bruxellois pour la Gestion de l'Environnement – Brussels Instituut voor Milieubeheer
— Institut d'Aéronomie spatiale – Instituut voor Ruimte aëronomie
— Institut de Formation permanente pour les Classes moyennes et les petites et moyennes Entreprises
— Institut des Comptes nationaux – Instituut voor de nationale Rekeningen
— Institut d'Expertise vétérinaire – Instituut voor veterinaire Keuring
— Institut du Patrimoine wallon
— Institut für Aus- und Weiterbildung im Mittelstand und in kleinen und mittleren Unternehmen
— Institut géographique national – Nationaal geografisch Instituut
— Institution pour le Développement de la Gazéification souterraine — Instelling voor de Ontwikkeling van ondergrondse Vergassing
— Institution royale de Messine – Koninklijke Gesticht van Mesen
— Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté flamande – Universitaire instellingen van publiek recht afangende van de Vlaamse Gemeenschap
— Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté française – Universitaire instellingen van publiek recht afhangende van de Franse Gemeenschap
— Institut national des Industries extractives – Nationaal Instituut voor de Extractiebedrijven
— Institut national de Recherche sur les Conditions de Travail – Nationaal Onderzoeksinstituut voor Arbeidsomstandigheden
— Institut national des Invalides de Guerre, anciens Combattants et Victimes de Guerre – Nationaal Instituut voor Oorlogsinvaliden, Oudstrijders en Oorlogsslachtoffers
— Institut national des Radioéléments – Nationaal Instituut voor Radio-Elementen
— Institut national pour la Criminalistique et la Criminologie – Nationaal Instituut voor Criminalistiek en Criminologie
— Institut pour l'Amélioration des Conditions de Travail – Instituut voor Verbetering van de Arbeidsvoorwaarden
— Institut royal belge des Sciences naturelles – Koninklijk Belgisch Instituut voor Natuurwetenschappen
— Institut royal du Patrimoine culturel – Koninklijk Instituut voor het Kunstpatrimonium
— Institut royal météorologique de Belgique – Koninklijk meteorologisch Instituut van België
— Institut scientifique de Service public en Région wallonne
— Institut scientifique de la Santé publique – Louis Pasteur – Wetenschappelijk Instituut Volksgezondheid – Louis Pasteur
— Instituut voor de Aanmoediging van Innovatie door Wetenschap en Technologie in Vlaanderen
— Instituut voor Bosbouw en Wildbeheer
— Instituut voor het archeologisch Patrimonium
— Investeringsdienst voor de Vlaamse autonome Hogescholen
— Investeringsfonds voor Grond- en Woonbeleid voor Vlaams-Brabant
J
— Jardin botanique national de Belgique — Nationale Plantentuin van België
K
— Kind en Gezin
— Koninklijk Museum voor schone Kunsten te Antwerpen
L
— Loterie nationale — Nationale Loterij
M
— Mémorial national du Fort de Breendonk — Nationaal Gedenkteken van het Fort van Breendonk
— Musée royal de l'Afrique centrale — Koninklijk Museum voor Midden- Afrika
— Musées royaux d'art et d'histoire — Koninklijke Musea voor Kunst en Geschiedenis
— Musées royaux des Beaux-arts de Belgique — Koninklijke Musea voor schone Kunsten van België
O
— Observatoire royal de Belgique — Koninklijke Sterrenwacht van België
— Office central d'action sociale et culturelle du ministère de la défense — Centrale Dienst voor sociale en culturele Actie van het Ministerie van Defensie
— Office communautaire et régional de la formation professionnelle et de l'emploi
— Office de contrôle des assurances — Controledienst voor de Verzekeringen
— Office de contrôle des mutualités et des Unions nationales de mutualités — Controledienst voor de Ziekenfondsen en de Landsbonden van Ziekenfondsen
— Office de la naissance et de l'enfance
— Office de promotion du tourisme
— Office de sécurité sociale d'Outre-mer — Dienst voor de overzeese sociale Zekerheid
— Office for Foreign Investors in Wallonia
— Office national d'allocations familiales pour travailleurs salariés — Rijksdienst voor Kinderbijslag voor Werknemers
— Office national de sécurité sociale des administrations provinciales et locales — Rijksdienst voor sociale Zekerheid van de provinciale en plaatselijke Overheidsdiensten
— Office national des vacances annuelles — Rijksdienst voor jaarlijkse Vakantie
— Office national du ducroire — Nationale Delcrederedienst
— Office régional bruxellois de l'emploi — Brusselse gewestelijke Dienst voor Arbeidsbemiddeling
— Office régional de promotion de l'agriculture et de l'horticulture
— Office régional pour le financement des investissements communaux
— Office wallon de la formation professionnelle et de l'emploi
— Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Geel
— Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Rekem
— Openbare Afvalstoffenmaatschappij voor het Vlaams Gewest
— Orchestre national de Belgique — Nationaal Orkest van België
— Organisme national des déchets radioactifs et des matières fissiles — Nationale Instelling voor radioactief Afval en Splijtstoffen
P
— Palais des Beaux-arts — Paleis voor schone Kunsten
— Participatiemaatschappij Vlaanderen
— Pool des marins de la marine marchande — Pool van de Zeelieden der Koopvaardij
R
— Radio et Télévision belge de la Communauté française
— Reproductiefonds voor de Vlaamse Musea
S
— Service d'incendie et d'aide médicale urgente de la Région de Bruxelles-Capitale — Brusselse hoofdstedelijk Dienst voor Brandweer en dringende medische Hulp
— Société belge d'investissement pour les pays en développement — Belgische Investeringsmaatschappij voor Ontwinkkelingslanden
— Société d'assainissement et de rénovation des sites industriels dans l'Ouest du Brabant wallon
— Société de garantie régionale
— Sociaal economische Raad voor Vlaanderen
— Société du logement de la Région bruxelloise et sociétés agréées — Brusselse Gewestelijke Huisvestingsmaatschappij en erkende maatschappijen
— Société publique d'aide à la qualité de l'environnement
— Société publique d'administration des bâtiments scolaires bruxellois
— Société publique d'administration des bâtiments scolaires du Brabant wallon
— Société publique d'administration des bâtiments scolaires du Hainaut
— Société publique d'administration des bâtiments scolaires de Namur
— Société publique d'administration des bâtiments scolaires de Liège
— Société publique d'administration des bâtiments scolaires du Luxembourg
— Société publique de gestion de l'eau
— Société wallonne du logement et sociétés agréées
— Sofibail
— Sofibru
— Sofico
T
— Théâtre national
— Théâtre royal de la Monnaie — De Koninklijke Muntschouwburg
— Toerisme Vlaanderen
— Tunnel Liefkenshoek
U
— Universitair Ziekenhuis Gent
V
— Vlaams Commissariaat voor de Media
— Vlaamse Dienst voor Arbeidsbemiddeling en Beroepsopleiding
— Vlaams Egalisatie Rente Fonds
— Vlaamse Hogescholenraad
— Vlaamse Huisvestingsmaatschappij en erkende maatschappijen
— Vlaamse Instelling voor technologisch Onderzoek
— Vlaamse interuniversitaire Raad
— Vlaamse Landmaatschappij
— Vlaamse Milieuholding
— Vlaamse Milieumaatschappij
— Vlaamse Onderwijsraad
— Vlaamse Opera
— Vlaamse Radio- en Televisieomroep
— Vlaamse Reguleringsinstantie voor de Elektriciteit- en Gasmarkt
— Vlaamse Stichting voor Verkeerskunde
— Vlaams Fonds voor de Lastendelging
— Vlaams Fonds voor de Letteren
— Vlaams Fonds voor de sociale Integratie van Personen met een Handicap
— Vlaams Informatiecentrum over Land- en Tuinbouw
— Vlaams Infrastructuurfonds voor Persoonsgebonden Aangelegenheden
— Vlaams Instituut voor de Bevordering van het wetenschappelijk- en technologisch Onderzoek in de Industrie
— Vlaams Instituut voor Gezondheidspromotie
— Vlaams Instituut voor het Zelfstandig ondernemen
— Vlaams Landbouwinvesteringsfonds
— Vlaams Promotiecentrum voor Agro- en Visserijmarketing
— Vlaams Zorgfonds
— Vlaams Woningsfonds voor de grote Gezinnen
II — BOLGARIJA
Organi
— Икономически и социален съвет
— Национален осигурителен институт
— Национална здравноосигурителна каса
— Български червен кръст
— Българска академия на науките
— Национален център за аграрни науки
— Български институт за стандартизация
— Българско национално радио
— Българска национална телевизия
Kategorije
Državna podjetja v smislu člena 62(3) Търговския закон (обн., ДВ, бр.48/18.6.1991):
— Национална компания „Железопътна инфраструктура“
— ДП „Пристанищна инфраструктура“
— ДП „Ръководство на въздушното движение“
— ДП „Строителство и възстановяване“
— ДП „Транспортно строителство и възстановяване“
— ДП „Съобщително строителство и възстановяване“
— ДП „Радиоактивни отпадъци“
— ДП „Предприятие за управление на дейностите по опазване на околната среда“
— ДП „Български спортен тотализатор“
— ДП „Държавна парично-предметна лотария“
— ДП „Кабиюк“, Шумен
— ДП „Фонд затворно дело“
— Държавни дивечовъдни станции
Državne univerze, ustanovljene v skladu s členom 13 Закона за висшето образование (обн., ДВ, бр.112/27.12.1995):
— Аграрен университет – Пловдив
— Академия за музикално, танцово и изобразително изкуство – Пловдив
— Академия на Министерството на вътрешните работи
— Великотърновски университет „Св. св. Кирил и Методий“
— Висше военноморско училище „Н. Й. Вапцаров“ – Варна
— Висше строително училище „Любен Каравелов“ – София
— Висше транспортно училище „Тодор Каблешков“ – София
— Военна академия „Г. С. Раковски“ – София
— Национална музикална академия „Проф. Панчо Владигеров“ – София
— Икономически университет – Варна
— Колеж по телекомуникации и пощи – София
— Лесотехнически университет – София
— Медицински университет „Проф. д-р Параскев Иванов Стоянов“ – Варна
— Медицински университет – Плевен
— Медицински университет – Пловдив
— Медицински университет – София
— Минно-геоложки университет „Св. Иван Рилски“ – София
— Национален военен университет „Васил Левски“ – Велико Търново
— Национална академия за театрално и филмово изкуство „Кръстьо Сарафов“ – София
— Национална спортна академия „Васил Левски“ – София
— Национална художествена академия – София
— Пловдивски университет „Паисий Хилендарски“
— Русенски университет „Ангел Кънчев“
— Софийски университет „Св. Климент Охридски“
— Специализирано висше училище по библиотекознание и информационни технологии – София
— Стопанска академия „Д. А. Ценов“ – Свищов
— Технически университет – Варна
— Технически университет – Габрово
— Технически университет – София
— Tракийски университет – Стара Загора
— Университет „Проф. д-р Асен Златаров“ – Бургас
— Университет за национално и световно стопанство – София
— Университет по архитектура, строителство и геодезия – София
— Университет по хранителни технологии – Пловдив
— Химико-технологичен и металургичен университет – София
— Шуменски университет „Епископ Константин Преславски“
— Югозападен университет „Неофит Рилски“ – Благоевград
Državne in občinske šole v smislu Закона за народната просвета (обн., ДВ, бр. 86/18.10.1991)
Kulturne institucije v smislu Закона за закрила и развитие на културата (обн., ДВ, бр.50/1.6.1999):
— Народна библиотека „Св. св. Кирил и Методий“
— Българска национална фонотека
— Българска национална филмотека
— Национален фонд „Култура“
— Национален институт за паметниците на културата
— Театри (gledališča)
— Опери, филхармонии и ансамбли (operne hiše, filharmonični orkestri, ansambli)
— Музеи и галерии (muzeji in galerije)
— Училища по изкуствата и културата (šole za umetnost in kulturo)
— Български културни институти в чужбина (bolgarske kulturne ustanove v tujini)
Državne in/ali občinske zdravstvene ustanove iz člena 3(1) Закона за лечебните заведения (обн., ДВ, бр.62/9.7.1999)
Zdravstvene ustanove iz člena 5(1) Закона за лечебните заведения (обн., ДВ, бр.62/9.7.1999):
— Домове за медико-социални грижи за деца
— Лечебни заведения за стационарна психиатрична помощ
— Центрове за спешна медицинска помощ
— Центрове за трансфузионна хематология
— Болница „Лозенец“
— Военномедицинска академия
— Медицински институт на Министерство на вътрешните работи
— Лечебни заведения към Министерството на правосъдието
— Лечебни заведения към Министерството на транспорта
Pravne osebe, ki niso komercialne narave in so bile ustanovljene za zadovoljevanje potreb splošnega interesa v skladu z Закона за юридическите лица с нестопанска цел (обн., ДВ, бр.81/6.10.2000) ter izpolnjujejo pogoje iz alinee 21 prvega odstavka Закона за обществените поръчки (обн., ДВ, бр. 28/6.4.2004).
III — ČEŠKA REPUBLIKA
— Pozemkový fond in drugi državni skladi
— Česká národní banka
— Česká televize
— Český rozhlas
— Rada pro rozhlasové a televizní vysílaní
— Všeobecná zdravotní pojišťovna České republiky
— Zdravotní pojišťovna ministerstva vnitra ČR
— Univerze
in drugi pravni subjekti, ustanovljeni s posebnim aktom, ki za svoje delovanje in v skladu s proračunskimi predpisi koristijo denar iz državnega proračuna, državnih skladov, prispevkov ali mednarodnih ustanov, proračuna okrajnih organov ali proračunov samoupravnih ozemeljskih enot.
IV — DANSKA
Organi
— Danmarks Radio
— Det landsdækkende TV2
— Danmarks Nationalbank
— Sund og Bælt Holding A/S
— A/S Storebælt
— A/S Øresund
— Øresundskonsortiet
— Metroselskabet I/S
— Arealudviklingsselskabet I/S
— Statens og Kommunernes Indkøbsservice
— Arbejdsmarkedets Tillægspension
— Arbejdsmarkedets Feriefond
— Lønmodtagernes Dyrtidsfond
— Naviair
KATEGORIJE
— De Almene Boligorganisationer (organizacije za zagotavljanje socialnih stanovanj),
— Andre forvaltningssubjekter (drugi javni upravni organi)
— Universiteterne, jf. lovbekendtgørelse nr. 1368 af 7. december 2007 af lov om universiteter (univerze, glej prečiščeno besedilo zakona št. 1368 z dne 7. decembra 2007 o univerzah)
V — NEMČIJA
Kategorije
Pravne osebe zasebnega prava
Organi, ustanove in fundacije, za katere velja javno pravo in so jih ustanovili zvezni, državni ali lokalni organi, zlasti na naslednjih področjih:
(1) Organi
— Wissenschaftliche Hochschulen und verfasste Studentenschaften – (univerze in ustanovljena študentska telesa),
— berufsständische Vereinigungen (Rechtsanwalts-, Notar-, Steuerberater-, Wirtschaftsprüfer-, Architekten-, Ärzte- und Apothekerkammern) (poklicna združenja, ki predstavljajo odvetnike, notarje, davčne svetovalce, računovodje, arhitekte, zdravnike in farmacevte),
— Wirtschaftsvereinigungen (Landwirtschafts-, Handwerks-, Industrie- und Handelskammern, Handwerksinnungen, Handwerkerschaften) (poslovna in gospodarska združenja: kmetijska in obrtna združenja, industrijske in trgovinske zbornice, obrtniški cehi, trgovska združenja),
— Sozialversicherungen (Krankenkassen, Unfall- und Rentenversicherungsträger) (socialno-varstvene ustanove: skladi zdravstvenega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja),
— kassenärztliche Vereinigungen (združenja zdravnikov bolniške blagajne),
— Genossenschaften und Verbände (zadruge in druga združenja).
(2) Ustanove in fundacije
Ustanove in organizacije, ki niso industrijske in komercialne narave in so pod nadzorom države ter delujejo v splošnem družbenem interesu, zlasti na naslednjih področjih:
— Rechtsfähige Bundesanstalten – (zvezne ustanove, ki imajo pravno sposobnost),
— Versorgungsanstalten und Studentenwerke – (organizacije upokojencev in študentska združenja),
— Kultur-, Wohlfahrts- und Hilfsstiftungen – (kulturne ustanove, ustanove za skrbstvo in socialno podporo).
Pravne osebe zasebnega prava
Ustanove, ki niso industrijske in komercialne narave in so pod nadzorom države ter delujejo v splošnem družbenem interesu, vključno s kommunale Versorgungsunternehmen (komunalna infrastruktura):
— Gesundheitswesen (Krankenhäuser, Kurmittelbetriebe, medizinische Forschungseinrichtungen, Untersuchungs- und Tierkörperbeseitigungsanstalten) – [zdravstvo: bolnišnice, zdravilišča, inštituti za medicinske raziskave, ustanove za testiranje in odstranjevanje trupel],
— Kultur (öffentliche Bühnen, Orchester, Museen, Bibliotheken, Archive, zoologische und botanische Gärten) – [kultura: javna gledališča, orkestri, muzeji, knjižnice, arhivi, živalski in botanični vrtovi],
— Soziales (Kindergärten, Kindertagesheime, Erholungseinrichtungen, Kinder-und Jugendheime, Freizeiteinrichtungen, Gemeinschafts-und Bürgerhäuser, Frauenhäuser, Altersheime, Obdachlosenunterkünfte) – [socialno skrbstvo: jasli, male šole, počitniški domovi, počitniški domovi za otroke in mladostnike, zabaviščni centri, občinski in sprejemni centri, centri za pomoč pretepenim ženskam, domovi za starejše občane, namestitev brezdomcev],
— Sport (Schwimmbäder, Sportanlagen und -einrichtungen) – [šport: plavalni bazeni, športni objekti],
— Sicherheit (Feuerwehren, Rettungsdienste) – [varnost: gasilci, druge službe za pomoč pri nesrečah],
— Bildung (Umschulungs-, Aus-, Fort- und Weiterbildungseinrichtungen, Volksschulen) [izobraževanje: ustanove za usposabljanje, nadaljnje in dodatno usposabljanje, večerni tečaji za odrasle],
— Wissenschaft, Forschung und Entwicklung (Großforschungseinrichtungen, wissenschaftliche Gesellschaften und Vereine, Wissenschaftsförderung) – [znanost, raziskave in razvoj: pomembni raziskovalni inštituti, znanstvena društva in združenja, organi za pospeševanje znanosti],
— Entsorgung (Straßenreinigung, Abfall- und Abwasserbeseitigung) – [komunalne storitve: odvoz odpadkov in smeti, čiščenje cest, odvoz in uničevanje odpadkov, čiščenje komunalnih voda],
— Bauwesen und Wohnungswirtschaft (Stadtplanung, Stadtentwicklung, Wohnungsunternehmen soweit im Allgemeininerresse tätig, Wohnraumvermittlung) [gradnja, nizke gradnje in gradnja stanovanj: prostorsko načrtovanje, urbanistični razvoj, stanovanjska podjetja (če delujejo v splošnem družbenem interesu), storitve stanovanjskih agencij],
— Wirtschaft (Wirtschaftsförderungsgesellschaften) – (gospodarstvo: organizacije za pospeševanje gospodarskega razvoja),
— Friedhofs- und Bestattungswesen – (pokopališča in pogrebne storitve),
— Zusammenarbeit mit den Entwicklungsländern (Finanzierung, technische Zusammenarbeit, Entwicklungshilfe, Ausbildung) – [sodelovanje z državami v razvoju: financiranje, tehnično sodelovanje, razvojno-tehnična pomoč, usposabljanje].
VI — ESTONIJA
— Eesti Kunstiakadeemia;
— Eesti Muusika- ja Teatriakadeemia;
— Eesti Maaülikool;
— Eesti Teaduste Akadeemia;
— Eesti Rahvusringhaaling;
— Tagatisfond;
— Kaitseliit;
— Keemilise ja Bioloogilise Füüsika Instituut;
— Eesti Haigekassa;
— Eesti Kultuurkapital;
— Notarite Koda;
— Rahvusooper Estonia;
— Eesti Rahvusraamatukogu;
— Tallinna Ülikool;
— Tallinna Tehnikaülikool;
— Tartu Ülikool;
— Eesti Advokatuur;
— Audiitorkogu;
— Eesti Töötukassa;
— Eesti Arengufond;
Kategorije
Druge pravne osebe javnega prava ali pravne osebe zasebnega prava v skladu s členom 10(2) zakona o javnih naročilih (RT I 21.7.2007, 15, 76).
VII — IRSKA
Organi
— Enterprise Ireland [trženje, tehnologija in razvoj podjetništva]
— Forfás [usmeritve in svetovanje za podjetja, trgovino, znanost, tehnologijo in inovacije]
— Urad za industrijski razvoj
— FÁS [poklicno usposabljanje]
— Organ za zdravje in varstvo
— Bord Fáilte Éireann – [razvoj turizma]
— CERT [usposabljanje za gostinstvo in turizem]
— Irski svet za šport
— Nacionalna uprava za ceste
— Údarás na Gaeltachta – [uprava za galsko govoreče regije]
— Teagasc [kmetijske raziskave, usposabljanje in razvoj kmetijstva]
— An Bord Bia – [promocija živilske industrije]
— Irska uprava za konjske dirke
— Bord na gCon – [podpora in razvoj tekmovanj z lovskimi psi]
— Pomorski institut
— Bord Iascaigh Mhara – [razvoj ribištva]
— Urad za enakopravnost
— Urad za pravno pomoč
— Forbas [Forbairt]
Kategorije
— Izvršni odbor za zdravstvo
— Bolnišnice in podobne javne ustanove
— Odbori za poklicno izobraževanje
— Javne višje šole in druge izobraževalne ustanove
— Glavne in regionalne uprave za ribištvo
— Regionalne turistične organizacije
— Državni organi za nadzor in pritožbe [kot npr. v telekomunikacijah, energetiki, načrtovanju itd.]
— Agencije, ustanovljene za izvajanje določenih funkcij ali za potrebe različnih javnih sektorjev [npr. uprava za zdravstvene materiale, agencija za zdravstvene delavce, odbor za računalniško podporo lokalnih organov, agencija za varstvo okolja, svet za nacionalno varnost, inštitut za javno upravo, inštitut za ekonomske in socialne raziskave, nacionalni urad za standardizacijo itd.]
— Drugi javni organi, za katere velja opredelitev organa javnega prava.
VIII — GRČIJA
Kategorije
— Javna podjetja in javni subjekti.
— Pravne osebe zasebnega prava, ki so v državni lasti ali ki redno prejemajo najmanj 50 % letnega proračuna v obliki državnih subvencij v skladu z veljavnimi pravili ali v katerih ima država najmanj 51 % kapitalski delež.
— Pravne osebe zasebnega prava, ki so v lasti pravnih oseb javnega prava, lokalnih organov na kateri koli ravni, vključno z grškim združenjem lokalnih organov (K.E.Δ.K.E.), lokalnih združenj občin (lokalnih upravnih področij) ali javnih podjetij ali subjektov ali pravnih oseb iz točke (b), ali ki redno prejemajo najmanj 50 % svojega letnega proračuna v obliki subvencij od takih pravnih oseb v skladu z veljavnimi pravili ali svojim statutom ali pravne osebe iz zgornjih točk, ki imajo v takih pravnih osebah javnega prava najmanj 51 % kapitalski delež.
IX — ŠPANIJA
Kategorije
— Subjekti javnega prava, za katere velja „Ley 30/2007, de 30 de octubre, de Contratos del sector público“ – [španska državna zakonodaja o javnih naročilih] –, in sicer v skladu z njegovim členom 3, poleg tistih, ki so del Administración General del Estado – (splošne državne uprave) –, Administración de las Comunidades Autónomas – (uprave avtonomnih pokrajin) – in Corporaciones Locales (lokalnih organov).
— Entidades Gestoras y los Servicios Comunes de la Seguridad Social (upravni subjekti in skupne službe za socialno-zdravstvene storitve).
X — FRANCIJA
Organi
— Compagnies et établissements consulaires, chambres de commerce et d'industrie (CCI), chambres des métiers et chambres d'agriculture.
Kategorije
(1) Državni javni organi:
— Académie des Beaux-arts
— Académie française
— Académie des inscriptions et belles-lettres
— Académie des sciences
— Académie des sciences morales et politiques
— Banque de France
— Centre de coopération internationale en recherche agronomique pour le développement
— Ecoles d'architecture
— Institut national de la consommation
— Reunion des musées nationaux
— Thermes nationaux – Aix-les-Bains
— Groupements d'intérêt public; exemples:
— Agence EduFrance
— ODIT France (observation, développement et ingénierie touristique)
— Agence nationale de lutte contre l'illettrisme
(2) Upravni javni organi na regionalni, departmajski ali lokalni ravni:
— Collèges
— Lycées
— Etablissements publics locaux d'enseignement et de formation professionnelle agricole
— Etablissements publics hospitaliers
— Offices publics de l'habitat
(3) Skupine območnih organov:
— Etablissements publics de coopération intercommunale
— Institutions interdépartementales et interrégionales
— Syndicat des transports d'Ile-de-France
XI — Italija
Organi
— Società Stretto di Messina S.p.A.
— Mostra d'oltremare S.p.A.
— Ente nazionale per l'aviazione civile – ENAC
— Società nazionale per l'assistenza al volo S.p.A. – ENAV
— ANAS S.p.A
Kategorije
— Consorzi per le opere idrauliche (konzorciji za vodne konstrukcijske gradnje)
— Universita statali, gli istituti universitari statali, i consorzi per i lavori interessanti le universita (državne univerze, državni univerzitetni inštituti, konzorciji za razvojno delo na univerzah)
— Istituzioni pubbliche di assistenza e di beneficenza (javne ustanove socialnega skrbstva in dobrodelne ustanove)
— Istituti superiori scientifici e culturali, gli osservatori astronomici, astrofisici, geofisici o vulcanologici (višji znanstveni in kulturni inštituti, astronomski, astrofizikalni, geofizikalni ali vulkanološki observatoriji)
— Enti di ricerca e sperimentazione (organizacije za raziskave in poskuse)
— Enti che gestiscono forme obbligatorie di previdenza e di assistenza (agencije za obvezne oblike socialnega zavarovanja in socialnega varstva)
— Consorzi di bonifica (konzorciji za izboljšanje zemlje)
— Enti di sviluppo o di irrigazione (agencije za razvoj ali namakanje)
— Consorzi per le aree industriali (združenja za industrijska območja)
— Enti preposti a servizi di pubblico interesse (organizacije za storitve družbenega pomena)
— Enti pubblici preposti ad attivita di spettacolo, sportive, turistiche e del tempo libero (javni organi s področja zabave, športa, turizma in aktivnosti v prostem času)
— Enti culturali e di promozione artistica (organizacije za pospeševanje kulturnih in umetniških dejavnosti)
XII — CIPER
— Αρχή Ραδιοτηλεόρασης Κύπρου
— Επιτροπή Κεφαλαιαγοράς Κύπρου
— Επίτροπος Ρυθμίσεως Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών και Ταχυδρομείων
— Ρυθμιστική Αρχή Ενέργειας Κύπρου
— Εφοριακό Συμβούλιο
— Συμβούλιο Εγγραφής και Ελέγχου Εργοληπτών
— Ανοικτό Πανεπιστήμιο Κύπρου
— Πανεπιστήμιο Κύπρου
— Τεχνολογικό Πανεπιστήμιο Κύπρου
— Ένωση Δήμων
— Ένωση Κοινοτήτων
— Αναπτυξιακή Εταιρεία Λάρνακας
— Ταμείο Κοινωνικής Συνοχής
— Ταμείο Κοινωνικών Ασφαλίσεων
— Ταμείο Πλεονάζοντος Προσωπικού
— Κεντρικό Ταμείο Αδειών
— Αντιναρκωτικό Συμβούλιο Κύπρου
— Ογκολογικό Κέντρο της Τράπεζας Κύπρου
— Οργανισμός Ασφάλισης Υγείας
— Ινστιτούτο Γενετικής και Νευρολογίας
— Κεντρική Τράπεζα της Κύπρου
— Χρηματιστήριο Αξιών Κύπρου
— Οργανισμός Χρηματοδοτήσεως Στέγης
— Κεντρικός Φορέας Ισότιμης Κατανομής Βαρών
— Ίδρυμα Κρατικών Υποτροφιών Κύπρου
— Κυπριακός Οργανισμός Αγροτικών Πληρωμών
— Οργανισμός Γεωργικής Ασφάλισης
— Ειδικό Ταμείο Ανανεώσιμων Πηγών Ενέργειας και Εξοικονόμησης Ενέργειας
— Συμβούλιο Ελαιοκομικών Προϊόντων
— Οργανισμός Κυπριακής Γαλακτοκομικής Βιομηχανίας
— Συμβούλιο Αμπελοοινικών Προϊόντων
— Συμβούλιο Εμπορίας Κυπριακών Πατατών
— Ευρωπαϊκό Ινστιτούτο Κύπρου
— Ραδιοφωνικό Ίδρυμα Κύπρου
— Οργανισμός Νεολαίας Κύπρου
— Κυπριακόν Πρακτορείον Ειδήσεων
— Θεατρικός Οργανισμός Κύπρου
— Κυπριακός Οργανισμός Αθλητισμού
— Αρχή Ανάπτυξης Ανθρώπινου Δυναμικού Κύπρου
— Αρχή Κρατικών Εκθέσεων Κύπρου
— Ελεγκτική Υπηρεσία Συνεργατικών Εταιρειών
— Κυπριακός Οργανισμός Τουρισμού
— Κυπριακός Οργανισμός Αναπτύξεως Γης
— Συμβούλια Αποχετεύσεων (Ta kategorija se nanaša na Συμβούλια Αποχετεύσεων, ki je bil ustanovljen in deluje v skladu z določbami Αποχετευτικών Συστημάτων Νόμου Ν.1(Ι) iz 1971)
— Συμβούλια Σφαγείων (Ta kategorija se nanaša na Κεντρικά και Κοινοτικά Συμβούλια Σφαγείων, ki ga vodijo lokalni organi ter je bil ustanovljen in deluje v skladu z določbami Σφαγείων Νόμου N.26(Ι) iz 2003)
— Σχολικές Εφορείες (Ta kategorija se nanaša na Σχολικές Εφορείες, ki je bil ustanovljen in deluje v skladu z določbami Σχολικών Εφορειών Νόμου N.108 iz 2003)
— Ταμείο Θήρας
— Κυπριακός Οργανισμός Διαχείρισης Αποθεμάτων Πετρελαιοειδών
— Ίδρυμα Τεχνολογίας Κύπρου
— Ίδρυμα Προώθησης Έρευνας
— Ίδρυμα Ενέργειας Κύπρου
— Ειδικό Ταμείο Παραχώρησης Επιδόματος Διακίνησης Αναπήρων
— Ταμείο Ευημερίας Εθνοφρουρού
— Ίδρυμα Πολιτισμού Κύπρου
XIII — LATVIJA
— Subjekti zasebnega prava, ki nakupujejo v skladu z „Publisko iepirkumu likuma prasībām“
XIV — LITVA
— Raziskovalne in izobraževalne ustanove (visokošolske institucije, ustanove za znanstveno raziskovanje, reziskovalni in tehnološki parki ter druge ustanove in institucije, ki se ukvarjajo z razvojem ali organizacijo raziskovanja in izobraževanja)
— Izobraževalne ustanove (visokošolske ustanove, višje strokovne šole, splošne šole, predšolske ustanove, institucije za neformalno izobraževanje, posebne izobraževalne ustanove in druge ustanove)
— Kulturne ustanove (gledališča, muzeji, knjižnice in druge ustanove)
— Nacionalne ustanove litovskega sistema za zdravstveno varstvo (posamezne ustanove za zdravstveno varstvo, javne ustanove za zdravstveno varstvo, famacevtske ustanove in druge ustanove za zdravstveno varstvo itd.)
— Ustanove za socialno varstvo
— Ustanove za fizkulturo in šport (športni klubi, športne šole, športni centri, športne zmogljivosti in druge ustanove)
— Ustanove nacionalnega obrambnega sistema
— Ustanove za varstvo okolja
— Ustanove za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda
— Ustanove za civilno zaščito in sistem reševanja
— Izvajalci turističnih storitev (turistično informacijski centri in druge ustanove, ki zagotavljajo turistične storitve)
— Druga javna in zasebna podjetja v skladu s pogoji iz člena 4(2) zakona o javnih naročilih („Valstybės žinios“ (Uradni list) št. 84–2000, 1996; št. 4–102, 2006).
XV — Luksemburg
— Établissements publics de l'État placés sous la surveillance d'un membre du gouvernement:
—— Fonds d'Urbanisation et d'Aménagement du Plateau de Kirchberg
— Fonds de Rénovation de Quatre Ilôts de la Vieille Ville de Luxembourg
— Fonds Belval
— Établissements publics placés sous la surveillance des communes.
— Syndicats de communes créés en vertu de la loi du 23 février 2001 concernant les syndicats de communes.
XVI — MADŽARSKA
Organi
— Egyes költségvetési szervek (določeni proračunski organi)
— Az elkülönített állami pénzalapok kezelője (upravni organi ločenega državnega sklada)
— A közalapítványok (javne fundacije)
— A Magyar Nemzeti Bank
— A Magyar Nemzeti Vagyonkezelő Zrt.
— A Magyar Fejlesztési Bank Részvénytársaság
— A Magyar Távirati Iroda Részvénytársaság
— A közszolgálati műsorszolgáltatók (izvajalci storitev javne radiofuzije)
— Azok a közműsor-szolgáltatók, amelyek működését többségi részben állami, illetve önkormányzati költségvetésből finanszírozzák (izvajalci javne radiofuzije, ki se večinoma financirajo iz javnega proračuna)
— Az Országos Rádió és Televízió Testület
Kategorije
— Organizacije, ki so bile ustanovljene za zadovoljevanje potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave in jih nadzorujejo ali večinoma financirajo javni subjekti (iz javnega proračuna)
— Organizacije, ki so bile ustanovljene z zakonom, ki določa njihove javne naloge in delovanje ter jih nadzorujejo ali večinom finacirajo javni subjekti (iz javnega proračuna)
— Organizacije, ki so jih ustanovili za izvajanje določenih osnovnih dejavnosti in jih nadzorujejo javni subjekti
XVII — MALTA
— Uffiċċju tal-Prim Ministru (Office of the Prime Minister)
—— Kunsill Malti Għall-Iżvilupp Ekonomiku u Soċjali (Malta Council for Economic and Social Development).
— Awtorità tax-Xandir (Broadcasting Authority).
— Industrial Projects and Services Ltd.
— Kunsill ta' Malta għax-Xjenza u Teknoloġija (Malta Council for Science and Technology)
— Ministeru tal-Finanzi (Ministry of Finance)
—— Awtorità għas-Servizzi Finanzjarji ta' Malta (Malta Financial Services Authority).
— Borża ta' Malta (Malta Stock Exchange).
— Awtorità dwar Lotteriji u l-Loghob (Lotteries and Gaming Authority).
— Awtorità tal-Istatistika ta' Malta (Malta Statistics Authority).
— Sezzjoni ta' Konformità mat-Taxxa (Tax Compliance Unit).
— Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (Ministry for Justice & Home Affairs)
—— Ċentru Malti tal-Arbitraġġ (Malta Arbitration Centre).
— Kunsilli Lokali (Local Councils).
— Ministeru tal-Edukazzjoni, Żgħażagħ u Impjiegi (Ministry of Education, Youth and Employment)
—— Junior College.
— Kulleġġ Malti għall-Arti, Xjenza u Teknoloġija (Malta College of Arts Science and Technology).
— Università' ta' Malta (University of Malta).
— Fondazzjoni għall-Istudji Internazzjonali (Foundation for International Studies).
— Fondazzjoni għall-Iskejjel ta' Għada (Foundation for Tomorrow's Schools).
— Fondazzjoni għal Servizzi Edukattivi (Foundation for Educational Services).
— Korporazzjoni tal-Impjieg u t-Taħriġ (Employment and Training Corporation).
— Awtorità' tas-Saħħa u s-Sigurtà (Occupational Health and Safety Authority).
— Istitut għalStudji Turistiċi (Institute for Tourism Studies).
— Kunsill Malti għall-Isport.
— Bord tal-Koperattivi (Cooperatives Board).
— Pixxina Nazzjonali tal-Qroqq (National Pool tal-Qroqq).
— Ministeru tat-Turiżmu u Kultura (Ministry for Tourism and Culture)
—— Awtorità Maltija-għat-Turiżmu (Malta Tourism Authority).
— Heritage Malta.
— Kunsill Malti għall-Kultura u l-Arti (National Council for Culture and the Arts).
— Ċentru għall-Kreativita fil-Kavallier ta' San Ġakbu (St. James Cavalier Creativity Centre).
— Orkestra Nazzjonali (National Orchestra).
— Teatru Manoel (Manoel Theatre).
— Ċentru tal- Konferenzi tal-Mediterran (Mediterranean Conference Centre).
— Ċentru Malti għar-Restawr (Malta Centre for Restoration).
— Sovrintendenza tal-Patrimonju Kulturali (Superintendence of Cultural Heritage).
— Fondazzjoni Patrimonju Malti.
— Ministeru tal-Kompetittività u l-Komunikazzjoni (Ministry for Competitiveness and Communications)
—— Awtorità' ta' Malta dwar il-Komuikazzjoni (Malta Communications Authority).
— Awtorità' ta' Malta dwar l-Istandards (Malta Standards Authority).
— Ministeru tar-Riżorsi u Infrastruttura (Ministry for Resources and Infrastructure)
—— Awtorità' ta' Malta dwar ir-Riżorsi (Malta Resources Authority).
— Kunsill Konsultattiv dwar l-Industija tal-Bini (Building Industry Consultative Council).
— Ministeru għal Għawdex (Ministry for Gozo)
— Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Komunità (Ministry of Health, the Elderly and Community Care)
—— Fondazzjoni għas-Servizzi Mediċi (Foundation for Medical Services).
— Sptar Zammit Clapp (Zammit Clapp Hospital).
— Sptar Mater Dei (Mater Dei Hospital).
— Sptar Monte Carmeli (Mount Carmel Hospital).
— Awtorità dwar il-Mediċini (Medicines Authority).
— Kumitat tal-Welfare (Welfare Committee).
— Ministeru għall-Investiment, Industrija u Teknologija ta' Informazzjoni (Ministry for Investment, Industry and Information Technology)
—— Laboratorju Nazzjonali ta' Malta (Malta National Laboratory).
— MGI/Mimcol.
— Gozo Channel Co. Ltd.
— Kummissjoni dwar il-Protezzjoni tad-Data (Data Protection Commission).
— MITTS
— Sezzjoni tal-Privatizzazzjoni (Privatization Unit).
— Sezzjoni għan-Negozjati Kollettivi (Collective Bargaining Unit).
— Malta Enterprise.
— Malta Industrial Parks.
— Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (Ministry for Rural Affairs and the Environment)
—— Awtorità ta' Malta għall-Ambjent u l-Ippjanar (Malta Environment and Planning Authority).
— Wasteserv Malta Ltd.
— Ministeru għall-Iżvilupp Urban u Toroq (Ministry for Urban Development and Roads)
— Ministeru għall-Familja u Solidarjetà Socjali (Ministry for the Family and Social Solidarity)
—— Awtorità tad-Djar (Housing Authority).
— Fondazzjoni għas-Servizzi Soċjali (Foundation for Social Welfare Services).
— Sedqa.
— Appoġġ.
— Kummissjoni Nazzjonali Għal Persuni b'Diżabilità (National Commission for Disabled Persons).
— Sapport.
— Ministeru għall-Affarijiet Barranin (Ministry of Foreign Affairs)
—— Istitut Internazzjonali tal-Anzjani (International Institute on Ageing).
XVIII — NIZOZEMSKA
Organi
— Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties
—— Nederlands Instituut voor Brandweer en rampenbestrijding (NIBRA)
— Nederlands Bureau Brandweer Examens (NBBE)
— Landelijk Selectie- en Opleidingsinstituut Politie (LSOP)
— 25 afzonderlijke politieregio's – (25 posamičnih policijskih regij)
— Stichting ICTU
— Voorziening tot samenwerking Politie Nederland
— Ministerie van Economische Zaken
—— Stichting Syntens
— Van Swinden Laboratorium B.V.
— Nederlands Meetinstituut B.V.
— Nederland Instituut voor Vliegtuigontwikkeling en Ruimtevaart (NIVR)
— Nederlands Bureau voor Toerisme en Congressen
— Samenwerkingsverband Noord Nederland (SNN)
— Ontwikkelingsmaatschappij Oost Nederland N.V.(Oost N.V.)
— LIOF (Limburg Investment Development Company LIOF)
— Noordelijke Ontwikkelingsmaatschappij (NOM)
— Brabantse Ontwikkelingsmaatschappij (BOM)
— Onafhankelijke Post en Telecommunicatie Autoriteit (Opta)
— Centraal Bureau voor de Statistiek (CBS)
— Energieonderzoek Centrum Nederland (ECN)
— Stichting PUM (Programma Uitzending Managers)
— Stichting Kenniscentrum Maatschappelijk Verantwoord Ondernemen (MVO)
— Kamer van Koophandel Nederland
— Ministerie van Financiën
—— De Nederlandse Bank N.V.
— Autoriteit Financiële Markten
— Pensioen- & Verzekeringskamer
— Ministerie van Justitie
—— Stichting Reclassering Nederland (SRN)
— Stichting VEDIVO
— Voogdij-en gezinsvoogdij instellingen – (Ustanove za skrbništvo in rejništvo)
— Stichting Halt Nederland (SHN)
— Particuliere Internaten – (Zasebni domovi)
— Particuliere Jeugdinrichtingen – (Kazenski zavodi za mladoletnike)
— Schadefonds Geweldsmisdrijven
— Centraal Orgaan opvang asielzoekers (COA)
— Landelijk Bureau Inning Onderhoudsbijdragen (LBIO)
— Landelijke organisaties slachtofferhulp
— College Bescherming Persoongegevens
— Raden voor de Rechtsbijstand
— Stichting Rechtsbijstand Asiel
— Stichtingen Rechtsbijstand
— Landelijk Bureau Racisme bestrijding (LBR)
— Clara Wichman Instituut
— Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit
—— Bureau Beheer Landbouwgronden
— Faunafonds
— Staatsbosbeheer
— Stichting Voorlichtingsbureau voor de Voeding
— Universiteit Wageningen
— Stichting DLO
— (Hoofd)productschappen – (Uradi za proizvode)
— Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschap
— Pristojni organi:
—— javnih šol ali zasebnih šol primarnega izobraževanja, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet op her primair onderwijs (zakon o primarnem izobraževanju);
— javnih šol ali zasebnih šol specializiranega primarnega izobraževanja, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet op her primair onderwijs (zakon o primarnem izobraževanju);
— javnih šol ali zasebnih šol, ki se financirajo z javnimi sredstvi, in ustanov specializiranega in sekundarnega izobraževanja v smislu Wet op de expertisecentra (zakon o centrih za vire);
— javnih šol ali zasebnih šol, ki se financirajo z javnimi sredstvi, ali ustanov sekundarnega izobraževanja v smislu Wet op het voortgezet onderwijs (zakon o sekundarnem izobraževanju);
— javnih ustanov ali zasebnih ustanov, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet Educatie en Beroepsonderwijs (zakon o izobraževanju in poklicnem usposabljanju);
— javnih univerz in visokošolskih ustanov, odprte univerze in univerzitetne bolnišnice v smislu Wet op het hoger onderwijs en wetenschappelijk onderzoek (zakon o visokošolskem izobraževanju in znanstvenem raziskovanju);
— šolskih svetovalnih služb v smislu Wet op het primair onerwijs (zakon o primarnem izobraževanju) in Wet op de expertisecentra (zakon o centrih za vire);
— nacionalnih učiteljskih centrov v smislu Wet subsidiëring landelijke onderwijsondersteunende activiteiten (zakon o subvencijah za dodatne pedagoške izobraževalne dejavnosti);
— RTV organizacije v smislu Mediawet (zakon o medijih), če organizacije prejemajo več kot 50 % sredstev od ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost;
— storitve v smislu Wet Verzelfstandiging Rijksmuseale Diensten (zakon o privatizaciji nacionalnih storitev);
— druge organizacije in ustanove na področju izobraževanja, kulture in znanosti, ki prejemajo več kot 50 % sredstev od ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost.
— Vse organizacije, pri katerih več kot 50 % sredstev prispeva Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschap, npr.:
—— Bedrijfsfonds voor de Pers (BvdP);
— Commissariaat voor de Media (CvdM);
— Informatie Beheer Groep (IB-Groep);
— Koninklijke Bibliotheek (KB);
— Koninklijke Nederlandse Academie van Wetenschappen (KNAW);
— Vereniging voor Landelijke organen voor beroepsonderwijs (COLO);
— Nederlands Vlaams Accreditatieorgaan Hoger Onderwijs (NVAO);
— Fonds voor beeldende kunsten, vormgeving en bouwkunst;
— Fonds voor Amateurkunsten en Podiumkunsten;
— Fonds voor de scheppende toonkunst;
— Mondriaanstichting;
— Nederlands fonds voor de film;
— Stimuleringsfonds voor de architectuur;
— Fonds voor Podiumprogrammering- en marketing;
— Fonds voor de letteren;
— Nederlands Literair Productie- en Vertalingsfonds;
— Nederlandse Omroepstichting (NOS);
— Nederlandse Organisatie voor Toegepast Natuurwetenschappelijk Onderwijs (TNO);
— Nederlandse Organisatie voor Wetenschappelijk Onderzoek (NWO);
— Stimuleringsfonds Nederlandse culturele omroepproducties (STIFO);
— Vervangingsfonds en bedrijfsgezondheidszorg voor het onderwijs (VF);
— Nederlandse organisatie voor internationale samenwerking in het hoger onderwijs (Nuffic);
— Europees Platform voor het Nederlandse Onderwijs;
— Nederlands Instituut voor Beeld en Geluid (NIBG);
— Stichting ICT op school;
— Stichting Anno;
— Stichting Educatieve Omroepcombinatie (EduCom);
— Stichting Kwaliteitscentrum Examinering (KCE);
— Stichting Kennisnet;
— Stichting Muziek Centrum van de Omroep;
— Stichting Nationaal GBIF Kennisknooppunt (NL-BIF);
— Stichting Centraal Bureau voor Genealogie;
— Stichting Ether Reclame (STER);
— Stichting Nederlands Instituut Architectuur en Stedenbouw;
— Stichting Radio Nederland Wereldomroep;
— Stichting Samenwerkingsorgaan Beroepskwaliteit Leraren (SBL);
— Stichting tot Exploitatie van het Rijksbureau voor Kunsthistorische documentatie (RKD);
— Stichting Sectorbestuur Onderwijsarbeidsmarkt;
— Stichting Nationaal Restauratiefonds;
— Stichting Forum voor Samenwerking van het Nederlands Archiefwezen en Documentaire Informatie;
— Rijksacademie voor Beeldende Kunst en Vormgeving;
— Stichting Nederlands Onderwijs in het Buitenland;
— Stichting Nederlands Instituut voor Fotografie;
— Nederlandse Taalunie.
— Stichting Participatiefonds voor het onderwijs
— Stichting Uitvoering Kinderopvangregelingen/Kintent
— Stichting voor Vluchteling-Studenten UAF
— Stichting Nederlands Interdisciplinair Demografisch Instituut
— College van Beroep voor het Hoger Onderwijs
— Vereniging van openbare bibliotheken NBLC
— Stichting Muziek Centrum van de Omroep
— Nederlandse Programmastichting
— Stichting Stimuleringsfonds Nederlandse Culturele Omroepproducties
— Stichting Lezen
— Centrum voor innovatie van opleidingen
— Instituut voor Leerplanontwikkeling
— Landelijk Dienstverlenend Centrum voor studie- en beroepskeuzevoorlichting
— Max Goote Kenniscentrum voor Beroepsonderwijs en Volwasseneneducatie
— Stichting Vervangingsfonds en Bedrijfsgezondheidszorg voor het Onderwijs
— BVE-Raad
— Colo, Vereniging kenniscentra beroepsonderwijs bedrijfsleven
— Stichting kwaliteitscentrum examinering beroepsonderwijs
— Vereniging Jongerenorganisatie Beroepsonderwijs
— Combo, Stichting Combinatie Onderwijsorganisatie
— Stichting Financiering Struktureel Vakbondsverlof Onderwijs
— Stichting Samenwerkende Centrales in het COPWO
— Stichting SoFoKles
— Europees Platform
— Stichting mobiliteitsfonds HBO
— Nederlands Audiovisueel Archiefcentrum
— Stichting minderheden Televisie Nederland
— Stichting omroep allochtonen
— Stichting Multiculturele Activiteiten Utrecht
— School der Poëzie
— Nederlands Perscentrum
— Nederlands Letterkundig Museum en documentatiecentrum
— Bibliotheek voor varenden
— Christelijke bibliotheek voor blinden en slechtzienden
— Federatie van Nederlandse Blindenbibliotheken
— Nederlandse luister- en braillebibliotheek
— Federatie Slechtzienden- en Blindenbelang
— Bibliotheek Le Sage Ten Broek
— Doe Maar Dicht Maar
— ElHizjra
— Fonds Bijzondere Journalistieke Projecten
— Fund for Central and East European Bookprojects
— Jongeren Onderwijs Media
— Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid
—— Sociale Verzekeringsbank
— Sociaal Economische Raad (SER)
— Raad voor Werk en Inkomen (RWI)
— Centrale organisatie voor werk en inkomen
— Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen
— Ministerie van Verkeer en Waterstaat
—— RDW, Dienst Wegverkeer
— Luchtverkeersleiding Nederland (LVNL)
— Nederlandse Loodsencorporatie (NLC)
— Regionale Loodsencorporatie (RLC)
— Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer
—— Kadaster
— Centraal Fonds voor de Volkshuisvesting
— Stichting Bureau Architectenregister
— Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport
—— Commissie Algemene Oorlogsongevallenregeling Indonesië (COAR)
— College ter beoordeling van de Geneesmiddelen (CBG)
— Commissies voor gebiedsaanwijzing
— College sanering Ziekenhuisvoorzieningen
— Zorgonderzoek Nederland (ZON)
— Inspection bodies under the Wet medische hulpmiddelen
— N.V. KEMA/Stichting TNO Certification
— College Bouw Ziekenhuisvoorzieningen (CBZ)
— College voor Zorgverzekeringen (CVZ)
— Nationaal Comité 4 en 5 mei
— Pensioen- en Uitkeringsraad (PUR)
— College Tarieven Gezondheidszorg (CTG)
— Stichting Uitvoering Omslagregeling Wet op de Toegang Ziektekostenverzekering (SUO)
— Stichting tot bevordering van de Volksgezondheid en Milieuhygiëne (SVM)
— Stichting Facilitair Bureau Gemachtigden Bouw VWS
— Stichting Sanquin Bloedvoorziening
— College van Toezicht op de Zorgverzekeringen organen ex artikel 14, lid 2c, Wet BIG
— Ziekenfondsen
— Nederlandse Transplantatiestichting (NTS)
— Regionale Indicatieorganen (RIO's)
XIX — AVSTRIJA
— Vsi organi, ki jih nadzira „Rechnungshof“ (Računsko sodišče), razen organov, ki imajo industrijsko ali komercialno naravo.
XX — POLJSKA
(1) Javne univerze in akademske šole
— Uniwersytet w Białymstoku
— Uniwersytet w Gdańsku
— Uniwersytet Śląski
— Uniwersytet Jagielloński w Krakowie
— Uniwersytet Kardynała Stefana Wyszyńskiego
— Katolicki Uniwersytet Lubelski
— Uniwersytet Marii Curie-Skłodowskiej
— Uniwersytet Łódzki
— Uniwersytet Opolski
— Uniwersytet im. Adama Mickiewicza
— Uniwersytet Mikołaja Kopernika
— Uniwersytet Szczeciński
— Uniwersytet Warmińsko-Mazurski w Olsztynie
— Uniwersytet Warszawski
— Uniwersytet Rzeszowski
— Uniwersytet Wrocławski
— Uniwersytet Zielonogórski
— Uniwersytet Kazimierza Wielkiego w Bydgoszczy
— Akademia Techniczno-Humanistyczna w Bielsku-Białej
— Akademia Górniczo-Hutnicza im, St Staszica w Krakowie
— Politechnika Białostocka
— Politechnika Częstochowska
— Politechnika Gdańska
— Politechnika Koszalińska
— Politechnika Krakowska
— Politechnika Lubelska
— Politechnika Łódzka
— Politechnika Opolska
— Politechnika Poznańska
— Politechnika Radomska im, Kazimierza Pułaskiego
— Politechnika Rzeszowska im. Ignacego Łukasiewicza
— Politechnika Szczecińska
— Politechnika Śląska
— Politechnika Świętokrzyska
— Politechnika Warszawska
— Politechnika Wrocławska
— Akademia Morska w Gdyni
— Wyższa Szkoła Morska w Szczecinie
— Akademia Ekonomiczna im. Karola Adamieckiego w Katowicach
— Akademia Ekonomiczna w Krakowie
— Akademia Ekonomiczna w Poznaniu
— Szkoła Główna Handlowa
— Akademia Ekonomiczna im. Oskara Langego we Wrocławiu
— Akademia Pedagogiczna im. KEN w Krakowie
— Akademia Pedagogiki Specjalnej Im. Marii Grzegorzewskiej
— Akademia Podlaska w Siedlcach
— Akademia Świętokrzyska im. Jana Kochanowskiego w Kielcach
— Pomorska Akademia Pedagogiczna w Słupsku
— Akademia Pedagogiczna im. Jana Długosza w Częstochowie
— Wyższa Szkoła Filozoficzno-Pedagogiczna „Ignatianum“ w Krakowie
— Wyższa Szkoła Pedagogiczna w Rzeszowie
— Akademia Techniczno-Rolnicza im. J. J. Śniadeckich w Bydgoszczy
— Akademia Rolnicza im. Hugona Kołłątaja w Krakowie
— Akademia Rolnicza w Lublinie
— Akademia Rolnicza im. Augusta Cieszkowskiego w Poznaniu
— Akademia Rolnicza w Szczecinie
— Szkoła Główna Gospodarstwa Wiejskiego w Warszawie
— Akademia Rolnicza we Wrocławiu
— Akademia Medyczna w Białymstoku
— Akademia Medyczna imt Ludwika Rydygiera w Bydgoszczy
— Akademia Medyczna w Gdańsku
— Śląska Akademia Medyczna w Katowicach
— Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego w Krakowie
— Akademia Medyczna w Lublinie
— Uniwersytet Medyczny w Łodzi
— Akademia Medyczna im. Karola Marcinkowskiego w Poznaniu
— Pomorska Akademia Medyczna w Szczecinie
— Akademia Medyczna w Warszawie
— Akademia Medyczna im, Piastów Śląskich we Wrocławiu
— Centrum Medyczne Kształcenia Podyplomowego
— Chrześcijańska Akademia Teologiczna w Warszawie
— Papieski Fakultet Teologiczny we Wrocławiu
— Papieski Wydział Teologiczny w Warszawie
— Instytut Teologiczny im. Błogosławionego Wincentego Kadłubka w Sandomierzu
— Instytut Teologiczny im. Świętego Jana Kantego w Bielsku-Białej
— Akademia Marynarki Wojennej im. Bohaterów Westerplatte w Gdyni
— Akademia Obrony Narodowej
— Wojskowa Akademia Techniczna im. Jarosława Dąbrowskiego w Warszawie
— Wojskowa Akademia Medyczna im. Gen. Dyw. Bolesława Szareckiego w Łodzi
— Wyższa Szkoła Oficerska Wojsk Lądowych im. Tadeusza Kościuszki we Wrocławiu
— Wyższa Szkoła Oficerska Wojsk Obrony Przeciwlotniczej im. Romualda Traugutta
— Wyższa Szkoła Oficerska im. gen. Józefa Bema w Toruniu
— Wyższa Szkoła Oficerska Sił Powietrznych w Dęblinie
— Wyższa Szkoła Oficerska im. Stefana Czarnieckiego w Poznaniu
— Wyższa Szkoła Policji w Szczytnie
— Szkoła Główna Służby Pożarniczej w Warszawie
— Akademia Muzyczna im. Feliksa Nowowiejskiego w Bydgoszczy
— Akademia Muzyczna im. Stanisława Moniuszki w Gdańsku
— Akademia Muzyczna im. Karola Szymanowskiego w Katowicach
— Akademia Muzyczna w Krakowie
— Akademia Muzyczna im. Grażyny i Kiejstuta Bacewiczów w Łodzi
— Akademia Muzyczna im, Ignacego Jana Paderewskiego w Poznaniu
— Akademia Muzyczna im. Fryderyka Chopina w Warszawie
— Akademia Muzyczna im. Karola Lipińskiego we Wrocławiu
— Akademia Wychowania Fizycznego i Sportu im. Jędrzeja Śniadeckiego w Gdańsku
— Akademia Wychowania Fizycznego w Katowicach
— Akademia Wychowania Fizycznego im. Bronisława Czecha w Krakowie
— Akademia Wychowania Fizycznego im. Eugeniusza Piaseckiego w Poznaniu
— Akademia Wychowania Fizycznego Józefa Piłsudskiego w Warszawie
— Akademia Wychowania Fizycznego we Wrocławiu
— Akademia Sztuk Pięknych w Gdańsku
— Akademia Sztuk Pięknych Katowicach
— Akademia Sztuk Pięknych im, Jana Matejki w Krakowie
— Akademia Sztuk Pięknych im, Władysława Strzemińskiego w Łodzi
— Akademia Sztuk Pięknych w Poznaniu
— Akademia Sztuk Pięknych w Warszawie
— Akademia Sztuk Pięknych we Wrocławiu
— Państwowa Wyższa Szkoła Teatralna im. Ludwika Solskiego w Krakowie
— Państwowa Wyższa Szkoła Filmowa, Telewizyjna i Teatralna im, Leona Schillera w Łodzi
— Akademia Teatralna im. Aleksandra Zelwerowicza w Warszawie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Jana Pawła II w Białej Podlaskiej
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Chełmie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Ciechanowie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Elblągu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Głogowie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Gorzowie Wielkopolskim
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im. Ks, Bronisława Markiewicza w Jarosławiu
— Kolegium Karkonoskie w Jeleniej Górze
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im. Prezydenta Stanisława Wojciechowskiego w Kaliszu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Koninie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Krośnie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Witelona w Legnicy
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Jana Amosa Kodeńskiego w Lesznie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Nowym Sączu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Nowym Targu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Nysie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Stanisława Staszica w Pile
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Płocku
— Państwowa Wyższa Szkoła Wschodnioeuropejska w Przemyślu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Raciborzu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Jana Gródka w Sanoku
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Sulechowie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Prof. Stanisława Tarnowskiego w Tarnobrzegu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Tarnowie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im. Angelusa Silesiusa w Wałbrzychu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa we Włocławku
— Państwowa Medyczna Wyższa Szkoła Zawodowa w Opolu
— Państwowa Wyższa Szkoła Informatyki i Przedsiębiorczości w Łomży
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Gnieźnie
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Suwałkach
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Wałczu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Oświęcimiu
— Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Zamościu
(2) Kulturne institucije regionalne in lokalne samouprave
(3) Nacionalni parki
— Babiogórski Park Narodowy
— Białowieski Park Narodowy
— Biebrzański Park Narodowy
— Bieszczadzki Park Narodowy
— Drawieński Park Narodowy
— Gorczański Park Narodowy
— Kampinoski Park Narodowy
— Karkonoski Park Narodowy
— Magurski Park Narodowy
— Narwiański Park Narodowy
— Ojcowski Park Narodowy
— Park Narodowy „Bory Tucholskie“
— Park Narodowy Gór Stołowych
— Park Narodowy „Ujście Warty“
— Pieniński Park Narodowy
— Poleski Park Narodowy
— Roztoczański Park Narodowy
— Słowiński Park Narodowy
— Świętokrzyski Park Narodowy
— Tatrzański Park Narodowy
— Wielkopolski Park Narodowy
— Wigierski Park Narodowy
— Woliński Park Narodowy
(4) Javne osnovne in srednje šole
(5) Javne radijske in televizijske radiodifuzijske hiše
— Telewizja Polska S. A. (poljska TV)
— Polskie Radio S. A. (poljski radio)
(6) Javni muzeji, gledališča, knjižnice in druge javne kulturne institucije
— Muzeum Narodowe w Krakowie
— Muzeum Narodowe w Poznaniu
— Muzeum Narodowe w Warszawie
— Zamek Królewski w Warszawie
— Zamek Królewski na Wawelu – Państwowe Zbiory Sztuki
— Muzeum Żup Krakowskich
— Państwowe Muzeum Auschwitz-Birkenau
— Państwowe Muzeum na Majdanku
— Muzeum Stutthof w Sztutowie
— Muzeum Zamkowe w Malborku
— Centralne Muzeum Morskie
— Muzeum „Łazienki Królewskie“
— Muzeum Pałac w Wilanowie
— Muzeum Łowiectwa i Jeździectwa w Warszawie
— Muzeum Wojska Polskiego
— Teatr Narodowy
— Narodowy Stary Teatr Kraków
— Teatr Wielki – Opera Narodowa
— Filharmonia Narodowa
— Galeria Zachęta
— Centrum Sztuki Współczesnej
— Centrum Rzeźby Polskiej w Orońsku
— Międzynarodowe Centrum Kultury w Krakowie
— Instytut im, Adama Mickiewicza
— Dom Pracy Twórczej w Wigrach
— Dom Pracy Twórczej w Radziejowicach
— Instytut Dziedzictwa Narodowego
— Biblioteka Narodowa
— Instytut Książki
— Polski Instytut Sztuki Filmowej
— Instytut Teatralny
— Filmoteka Narodowa
— Narodowe Centrum Kultury
— Muzeum Sztuki Nowoczesnej w Warszawie
— Muzeum Historii Polski w Warszawie
— Centrum Edukacji Artystycznej
(7) Javne raziskovalne institucije, institucije za raziskave in razvoj ter druge raziskovalne institucije
(8) Javne avtonomne upravne enote za zdravstveno varstvo, ki jih ustanovijo regionalne ali lokalne samouprave ali njihova združenja
(9) Drugo
— Panstwowa Agencja Informacji i Inwestycji Zagranicznych
XXI — PORTUGALSKA
— Institutos públicos sem carácter comercial ou industrial – (javne ustanove, ki niso komercialne ali industrijske narave)
— Serviços públicos personalizados – (javne službe, ki so pravne osebe)
— Fundaçőes públicas – (javne fundacije)
— Estabelecimentos públicos de ensino, investigaçăo científica e saúde – (javne ustanove za izobraževanje, znanstvene raziskave in zdravstvo)
— INGA (Nacionalni inštitut za kmetijske intervencije in garancije/Instituto Nacional de Intervenção e Garantia Agrícola)
— Instituto do Consumidor
— Instituto de Meteorologia
— Instituto da Conservação da Natureza
— Instituto da Agua
— ICEP / Instituto de Comércio Externo de Portugal
— Instituto do Sangue
XXII — ROMUNIJA
— Academia Română
— Biblioteca Națională a României
— Arhivele Naționale
— Institutul Diplomatic Român
— Institutul Cultural Român
— Institutul European din România
— Institutul de Investigare a Crimelor Comunismului
— Institutul de Memorie Culturală
— Agenția Națională pentru Programe Comunitare în Domeniul Educației și Formării Profesionale
— Centrul European UNESCO pentru Invățământul Superior
— Comisia Națională a României pentru UNESCO
— Societatea Română de Radiodifuziune
— Societatea Română de Televiziune
— Societatea Națională pentru Radiocomunicații
— Centrul Național al Cinematografiei
— Studioul de Creație Cinematografică
— Arhiva Națională de Filme
— Muzeul Național de Artă Contemporană
— Palatul Național al Copiilor
— Centrul Național pentru Burse de Studii în Străinătate
— Agenția pentru Sprijinirea Studenților
— Comitetul Olimpic și Sportiv Român
— Agenția pentru Cooperare Europeană în domeniul Tineretului (EUROTIN)
— Agenția Națională pentru Sprijinirea Inițiativelor Tinerilor (ANSIT)
— Institutul Național de Cercetare pentru Sport
— Consiliul Național pentru Combaterea Discriminării
— Secretariatul de Stat pentru Problemele Revoluționarilor din Decembrie 1989
— Secretariatul de Stat pentru Culte
— Agenția Națională pentru Locuințe
— Casa Națională de Pensii și alte Drepturi de Asigurări Sociale
— Casa Națională de Asigurări de Sănătate
— Inspecția Muncii
— Oficiul Central de Stat pentru Probleme Speciale
— Inspectoratul General pentru Situații de Urgență
— Agenția Națională de Consultanță Agrícola
— Agenția Națională pentru Ameliorare și Reproducție în Zootehnie
— Laboratorul Central pentru Carantină Fitosanitară
— Laboratorul Central pentru Calitatea Semințelor și a Materialului Săditor
— Insitutul pentru Controlul produselor Biologice și Medicamentelor de Uz Veterinar
— Institutul de Igienă și Sănătate Publică și Veterinară
— Institutul de Diagnostic și Sănătate Animală
— Institutul de Stat pentru Testarea și Inregistrarea Soiurilor
— Banca de Resurse GeneticeVegetale
— Agenția Națională pentru Dezvoltarea și Implementarea Programelor de Reconstrucție a Zonele Miniere
— Agenția Națională pentru Substanțe și Preparate Chimice Periculoase
— Agenția Națională de Controlul Exporturilor Strategice și al Interzicerii Armelor Chimice
— Administrația Rezervației Biosferei „Delta Dunării“ Tulcea
— Regia Națională a Pădurilor (ROMSILVA)
— Administrația Națională a Rezervelor de Stat
— Administrația Națională Apele Române
— Administrația Națională de Meteorologie
— Comisia Națională pentru Reciclarea Materialelor
— Comisia Națională pentru Controlul Activităților Nucleare
— Agenția Manageriala de Cercetare Stiințifică, Inovare și Transfer Tehnologic
— Oficiul pentru Administrare și Operare al Infrastructurii de Comunicații de Date „RoEduNet“
— Inspecția de Stat pentru Controlul Cazanelor, Recipientelor sub Presiune și Instalațiilor de Ridicat
— Centrul Român pentru Pregătirea și Perfecționarea Personalului din Transporturi Navale
— Inspectoratul Navigației Civile (INC)
— Regia Autonomă Registrul Auto Român
— Agenția Spațială Română
— Scoala Superioară de Aviație Civilă
— Regia Autonomă „Autoritatea Aeronautică Civilă Română“
— Aeroclubul României
— Centrul de Pregătire pentru Personalul din Industrie Bușteni
— Centrul Român de Comerț Exterior
— Centrul de Formare și Management București
— Agenția de Cercetare pentru Tehnică și Tehnologii militare
— Agenția Română de Intervenții și Salvare Navală-ARSIN
— Asociația Română de Standardizare (ASRO)
— Asociația de Acreditare din România (RENAR)
— Comisia Națională de Prognoză (CNP)
— Institutul Național de Statistică (INS)
— Comisia Națională a Valorilor Mobiliare (CNVM)
— Comisia de Supraveghere a Asigurărilor (CSA)
— Comisia de Supraveghere a Sistemului de Pensii Private
— Consiliul Economic și Social (CES)
— Agenția Domeniilor Statului
— Oficiul Național al Registrului Comerțului
— Autoritatea pentru Valorificarea Activelor Statului (AVAS)
— Consiliul Național pentru Studierea Arhivelor Securității
— Avocatul Poporului
— Institutul Național de Administrație (INA)
— Inspectoratul Național pentru Evidența Persoanelor
— Oficiul de Stat pentru Invenții și Mărci (OSIM)
— Oficiul Român pentru Drepturile de Autor (ORDA)
— Oficiul Național al Monumentelor Istorice
— Oficiul Național de Prevenire și Combatere a Spălării banilor (ONPCSB)
— Biroul Român de Metrologie Legală
— Inspectoratul de Stat în Construcții
— Compania Națională de Investiții
— Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale
— Agenția Națională de Cadastru și Publicitate Imobiliară
— Administrația Națională a Imbunătățirilor Funciare
— Garda Financiară
— Garda Națională de Mediu
— Institutul Național de Expertize Criminalistice
— Institutul Național al Magistraturii
— Scoala Nationala de Grefieri
— Administrația Generală a Penitenciarelor
— Oficiul Registrului Național al Informațiilor Secrete de Stat
— Autoritatea Națională a Vămilor
— Banca Națională a României
— Regia Autonomă „Monetăria Statului“
— Regia Autonomă „Imprimeria Băncii Naționale“
— Regia Autonomă „Monitorul Oficial“
— Oficiul Național pentru Cultul Eroilor
— Oficiul Român pentru Adopții
— Oficiul Român pentru Imigrări
— Compania Națională „Loteria Română“
— Compania Națională „ROMTEHNICA“
— Compania Națională „ROMARM“
— Agenția Națională pentru Locuințe
— Agenția Națională de Presă „ROMPRESS“
— Regia Autonomă „Administrația Patrimoniului Protocolului de Stat“
— Institute și Centre de Cercetare (raziskovalne ustanove in centri))
— Instituții de Invățământ de Stat (državne izobraževalne ustanove)
— Universități de Stat (državne univerze)
— Muzee (muzeji)
— Biblioteci de stat (državne knjižnice)
— Teatre de Stat, Opere, Operete, filarmonica, centre și case de Cultură, (državna gledališča, operne hiše, filharmonični orkestri, kulturni domovi in centri)
— Reviste (revije)
— Edituri (založbe)
— Inspectorate Scolare, de Cultură, de Culte (inšpektorati za šolstvo, kulturo in kulte)
— Complexuri, Federații și Cluburi Sportive (športne zveze in klubi)
— Spitale, Sanatorii, Policlinici, Dispensare, Centre Medicale, Institute medico-Legale, Stații Ambulanță (bolnišnice, sanatoriji, klinike, zdravstvene enote, zdravstvno-pravne ustanove, reševalne postaje)
— Unități de Asistență Socială (enote za socialno pomoč)
— Tribunale (sodišča)
— Judecătorii (sodniki)
— Curți de Apel (pritožbena sodišča)
— Penitenciare (kazenske ustanove)
— Parchetele de pe lângă Instanțele Judecătorești (urad državnega tožilstva)
— Unități Militare (vojaške enote)
— Instanțe Militare (vojaška sodišča)
— Inspectorate de Poliție (policijski inšpektorati)
— Centre de odihnă (počitniški domovi).
XXIII — SLOVENIJA
— Javni zavodi s področja vzgoje, izobraževanja ter športa (public institutes in the area of child care, education and sport)
— Javni zavodi s področja zdravstva (public institutes in the area of health care)
— Javni zavodi s področja socialnega varstva (public institutes in the area of social security)
— Javni zavodi s področja kulture (public institutes in the area of culture)
— Javni zavodi s področja raziskovalne dejavnosti (public institutes in the area of science and research)
— Javni zavodi s področja kmetijstva in gozdarstva (public institutes in the area of agriculture and forestry)
— Javni zavodi s področja okolja in prostora (public institutes in the area of environment and spatial planning)
— Javni zavodi s področja gospodarskih dejavnosti (public institutes in the area of economic activities)
— Javni zavodi s področja malega gospodarstva in turizma (public institutes in the area of small enterprises and tourism)
— Javni zavodi s področja javnega reda in varnosti (public institutes in the area of public order and security)
— Agencije (agencies)
— Skladi socialnega zavarovanja (social security funds)
— Javni skladi na ravni države in na ravni občin (public funds at the level of the central government and local communities)
— Družba za avtoceste v RS
— Subjekti, ki jh ustanovi država ali lokalni organi in spadajo pod proračun Republike Slovenije ali lokalnih organov
— Druge pravne osebe, ki ustrezajo opredelitvi državnih oseb iz drugega odstavka člena 3 ZJN-2.
XXIV — SLOVAŠKA
— Kakršna koli pravna oseba, ki je ustanovljena s posebnim predpisom ali upravnim ukrepom za zadovoljevanje potreb splošnega interesa, ki ni industrijske ali komercialne narave in hkrati izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
—— v celoti ali deloma jo financira naročnik, tj. vladni organ, občina, samoupravna regija ali druga pravna oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz člena 1(9), črka (a), (b) ali (c) Direktive 2004/18/ES Evropskega paralmenta in Sveta,
— upravlja ali nadzoruje jo naročnik, tj. vladni organ, občina, samoupravna regija ali drug organ javnega prava, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz črke (a), (b) ali (c) člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega paralmenta in Sveta,
— naročnik, tj. vladni organ, občina, samoupravna regija ali druga pravna oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz črke (a), (b) ali (c) člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega paralmenta in Sveta, imenuje ali izvoli več kot polovico članov vodstvenega ali nadzornega odbora.
Takšne osebe so organi javnega prava, ki izvajajo dejavnosti, kot npr.
— v skladu z zakonom št. 16/2004 zb. o slovaški televiziji,
— v skladu z zakonom št. 619/2003 zb. o slovaškem radiu,
— v skladu z zakonom št. 581/2004 zb. o podjetjih za zdravstveno zavarovanje po besedilu zakona št. 719/2004 zb. o zagotavljanju javnega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom št. 580/2004 zb. o zdravstvenem zavarovanju po besedilu zakona št. 718/2004 zb.,
— v skladu z zakonom št. 121/2005 zb., s katerim je bilo razglašeno konsolidirano besedilo zakona št. 461/2003 zb. o socialnem zavarovanju, kakor je bilo spremenjeno.
XXV — FINSKA
Javni organi ali organi in podjetja pod javnim nadzorom, razen tistih, ki so industrijske ali komercialne narave.
XXVI — ŠVEDSKA
Vsi organi, ki niso komercialne narave in katerih javna naročila nadzira švedski organ za varstvo konkurence.
XXVII — ZDRUŽENO KRALJESTVO
Organi
— Design Council
— Health and Safety Executive
— National Research Development Corporation
— Public Health Laboratory Service Board
— Advisory, Conciliation and Arbitration Service
— Commission for the New Towns
— National Blood Authority
— National Rivers Authority
— Scottish Enterprise
— Ordnance Survey
— Financial Services Authority
Kategorije
— vzdrževane šole
— univerze in višje šole, ki jih večinoma financirajo drugi naročniki
— nacionalni muzeji in galerije
— sveti za raziskave
— požarni uradi
— National Health Service Strategic Health Authorities
— policijski organi
— družbe za razvoj novih mest
— družbe za urbanistični razvoj
PRILOGA IV
CENTRALNI VLADNI ORGANI ( 31 )
BELGIJA
1. Services publics fédéraux (ministrstva): |
1. Federale Overheidsdiensten (ministrstva): |
SPF Chancellerie du Premier Ministre; |
FOD Kanselarij van de Eerste Minister; |
SPF Personnel et Organisation; |
FOD Kanselarij Personeel en Organisatie; |
SPF Budget et Contrôle de la Gestion; |
FOD Budget en Beheerscontrole; |
SPF Technologie de l'Information et de la Communication (Fedict); |
FOD Informatie- en Communicatietechnologie (Fedict); |
SPF Affaires étrangères, Commerce extérieur et Coopération au Développement; |
FOD Buitenlandse Zaken, Buitenlandse Handel en Ontwikkelingssamenwerking; |
SPF Intérieur; |
FOD Binnenlandse Zaken; |
SPF Finances; |
FOD Financiën; |
SPF Mobilité et Transports; |
FOD Mobiliteit en Vervoer; |
SPF Emploi, Travail et Concertation sociale; |
FOD Werkgelegenheid, Arbeid en sociaal overleg |
SPF Sécurité Sociale et Institutions publiques de Sécurité Sociale; |
FOD Sociale Zekerheid en Openbare Instellingen van sociale Zekerheid |
SPF Santé publique, Sécurité de la Chaîne alimentaire et Environnement; |
FOD Volksgezondheid, Veiligheid van de Voedselketen en Leefmilieu; |
SPF Justice; |
FOD Justitie; |
SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie; |
FOD Economie, KMO, Middenstand en Energie; |
Ministère de la Défense; |
Ministerie van Landsverdediging; |
Service public de programmation Intégration sociale, Lutte contre la pauvreté et Economie sociale; |
Programmatorische Overheidsdienst Maatschappelijke Integratie, Armoedsbestrijding en sociale Economie; |
Service public fédéral de Programmation Développement durable; |
Programmatorische federale Overheidsdienst Duurzame Ontwikkeling; |
Service public fédéral de Programmation Politique scientifique; |
Programmatorische federale Overheidsdienst Wetenschapsbeleid; |
2. Régie des Bâtiments; |
2. Regie der Gebouwen; |
Office national de Sécurité sociale; |
Rijksdienst voor sociale Zekerheid; |
Institut national d'Assurance sociales pour travailleurs indépendants |
Rijksinstituut voor de sociale Verzekeringen der Zelfstandigen; |
Institut national d'Assurance Maladie-Invalidité; |
Rijksinstituut voor Ziekte- en Invaliditeitsverzekering; |
Office national des Pensions; |
Rijksdienst voor Pensioenen; |
Caisse auxiliaire d'Assurance Maladie-Invalidité; |
Hulpkas voor Ziekte-en Invaliditeitsverzekering; |
Fond des Maladies professionnelles; |
Fonds voor Beroepsziekten; |
Office national de l'Emploi; |
Rijksdienst voor Arbeidsvoorziening |
BOLGARIJA
— Администрация на Народното събрание
— Aдминистрация на Президента
— Администрация на Министерския съвет
— Конституционен съд
— Българска народна банка
— Министерство на външните работи
— Министерство на вътрешните работи
— Министерство на държавната администрация и административната реформа
— Министерство на извънредните ситуации
— Министерство на земеделието и храните
— Министерство на здравеопазването
— Министерство на икономиката и енергетиката
— Министерство на културата
— Министерство на образованието и науката
— Министерство на околната среда и водите
— Министерство на отбраната
— Министерство на правосъдието
— Министерство на регионалното развитие и благоустройството
— Министерство на транспорта
— Министерство на труда и социалната политика
— Министерство на финансите
Državne agencije, državne komisije, izvršilne agencije in drugi državni organi, ustanovljeni z zakonom ali uredbo sveta ministrov, katerih vloga je povezana z izvajanjem izvršilne oblasti:
— Агенция за ядрено регулиране
— Висшата атестационна комисия
— Държавна комисия за енергийно и водно регулиране
— Държавна комисия по сигурността на информацията
— Комисия за защита на конкуренцията
— Комисия за защита на личните данни
— Комисия за защита от дискриминация
— Комисия за регулиране на съобщенията
— Комисия за финансов надзор
— Патентно ведомство на Република България
— Сметна палата на Република България
— Агенция за приватизация
— Агенция за следприватизационен контрол
— Български институт по метрология
— Държавна агенция „Архиви“
— Държавна агенция „Държавен резерв и военновременни запаси“
— Държавна агенция „Национална сигурност“
— Държавна агенция за бежанците
— Държавна агенция за българите в чужбина
— Държавна агенция за закрила на детето
— Държавна агенция за информационни технологии и съобщения
— Държавна агенция за метрологичен и технически надзор
— Държавна агенция за младежта и спорта
— Държавна агенция по горите
— Държавна агенция по туризма
— Държавна комисия по стоковите борси и тържища
— Институт по публична администрация и европейска интеграция
— Национален статистически институт
— Национална агенция за оценяване и акредитация
— Националната агенция за професионално образование и обучение
— Национална комисия за борба с трафика на хора
— Агенция „Митници“
— Агенция за държавна и финансова инспекция
— Агенция за държавни вземания
— Агенция за социално подпомагане
— Агенция за хората с увреждания
— Агенция по вписванията
— Агенция по геодезия, картография и кадастър
— Агенция по енергийна ефективност
— Агенция по заетостта
— Агенция по обществени поръчки
— Българска агенция за инвестиции
— Главна дирекция „Гражданска въздухоплавателна администрация“
— Дирекция „Материално-техническо осигуряване и социално обслужване“ на Министерство на вътрешните работи
— Дирекция „Оперативно издирване“ на Министерство на вътрешните работи
— Дирекция „Финансово-ресурсно осигуряване“ на Министерство на вътрешните работи
— Дирекция за национален строителен контрол
— Държавна комисия по хазарта
— Изпълнителна агенция „Автомобилна администрация“
— Изпълнителна агенция „Борба с градушките“
— Изпълнителна агенция „Българска служба за акредитация“
— Изпълнителна агенция „Военни клубове и информация“
— Изпълнителна агенция „Главна инспекция по труда“
— Изпълнителна агенция „Държавна собственост на Министерството на отбраната“
— Изпълнителна агенция „Железопътна администрация“
— Изпълнителна агенция „Изпитвания и контролни измервания на въоръжение, техника и имущества“
— Изпълнителна агенция „Морска администрация“
— Изпълнителна агенция „Национален филмов център“
— Изпълнителна агенция „Пристанищна администрация“
— Изпълнителна агенция „Проучване и поддържане на река Дунав“
— Изпълнителна агенция „Социални дейности на Министерството на отбраната“
— Изпълнителна агенция за икономически анализи и прогнози
— Изпълнителна агенция за насърчаване на малките и средни предприятия
— Изпълнителна агенция по лекарствата
— Изпълнителна агенция по лозата и виното
— Изпълнителна агенция по околна среда
— Изпълнителна агенция по почвените ресурси
— Изпълнителна агенция по рибарство и аквакултури
— Изпълнителна агенция по селекция и репродукция в животновъдството
— Изпълнителна агенция по сортоизпитване, апробация и семеконтрол
— Изпълнителна агенция по трансплантация
— Изпълнителна агенция по хидромелиорации
— Комисията за защита на потребителите
— Контролно-техническата инспекция
— Национален център за информация и документация
— Национален център по радиобиология и радиационна защита
— Национална агенция за приходите
— Национална ветеринарномедицинска служба
— Национална служба „Полиция“
— Национална служба „Пожарна безопасност и защита на населението“
— Национална служба за растителна защита
— Национална служба за съвети в земеделието
— Национална служба по зърното и фуражите
— Служба „Военна информация“
— Служба „Военна полиция“
— Фонд „Републиканска пътна инфраструктура“
— Авиоотряд 28
ČEŠKA REPUBLIKA
— Ministerstvo dopravy
— Ministerstvo financí
— Ministerstvo kultury
— Ministerstvo obrany
— Ministerstvo pro místní rozvoj
— Ministerstvo práce a sociálních věcí
— Ministerstvo průmyslu a obchodu
— Ministerstvo spravedlnosti
— Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy
— Ministerstvo vnitra
— Ministerstvo zahraničních věcí
— Ministerstvo zdravotnictví
— Ministerstvo zemědělství
— Ministerstvo životního prostředí
— Poslanecká sněmovna PČR
— Senát PČR
— Kancelář prezidenta
— Český statistický úřad
— Český úřad zeměměřičský a katastrální
— Úřad průmyslového vlastnictví
— Úřad pro ochranu osobních údajů
— Bezpečnostní informační služba
— Národní bezpečnostní úřad
— Česká akademie věd
— Vězeňská služba
— Český báňský úřad
— Úřad pro ochranu hospodářské soutěže
— Správa státních hmotných rezerv
— Státní úřad pro jadernou bezpečnost
— Česká národní banka
— Energetický regulační úřad
— Úřad vlády České republiky
— Ústavní soud
— Nejvyšší soud
— Nejvyšší správní soud
— Nejvyšší státní zastupitelství
— Nejvyšší kontrolní úřad
— Kancelář Veřejného ochránce práv
— Grantová agentura České republiky
— Státní úřad inspekce práce
— Český telekomunikační úřad
DANSKA
— Folketinget
— Rigsrevisionen
— Statsministeriet
— Udenrigsministeriet
— Beskæftigelsesministeriet
— 5 styrelser og institutioner (5 agencij in ustanov)
— Domstolsstyrelsen
— Finansministeriet
— 5 styrelser og institutioner (5 agencij in ustanov)
— Forsvarsministeriet
— 5 styrelser og institutioner (5 agencij in ustanov)
— Ministeriet for Sundhed og Forebyggelse
— Adskillige styrelser og institutioner, herunder Statens Serum Institut (več agencij in ustanov, vključno s Statens Serum Institut)
— Justitsministeriet
— Rigspolitichefen, anklagemyndigheden samt 1 direktorat og et antal styrelser (policijski komisar, državni tožilec, 1 direktorat in več agencij)
— Kirkeministeriet
— 10 stiftsøvrigheder (10 škofijskih uradov)
— Kulturministeriet – ministrstvo za kulturo
— 4 styrelser samt et antal statsinstitutioner (4 oddelki in več ustanov)
— Miljøministeriet
— 5 styrelser (5 agencij)
— Ministeriet for Flygtninge, Invandrere og Integration
— 1 styrelser (1 agencija)
— Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri
— 4 direktoraterog institutioner (4 direktorati in ustanove)
— Ministeriet for Videnskab, Teknologi og Udvikling
— Adskillige styrelser og institutioner, Forskningscenter Risø og Statens uddannelsesbygninger (več agencij in ustanov, vključno z državnim laboratorijem Risoe in danskimi državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami)
— Skatteministeriet
— 1 styrelse og institutioner (1 agencija in več ustanov)
— Velfærdsministeriet
— 3 styrelser og institutioner (3 agencije in več ustanov)
— Transportministeriet
— 7 styrelser og institutioner, herunder Øresundsbrokonsortiet (7 agencij in ustanov, vključno z Øresundsbrokonsortiet)
— Undervisningsministeriet
— 3 styrelser, 4 undervisningsinstitutioner og 5 andre institutioner (3 agencije, 4 izobraževalne ustanove, 5 drugih institucij)
— Økonomi- og Erhvervsministeriet
— Adskilligestyrelser og institutioner (več agencij in ustanov)
— Klima- og Energiministeriet
— 3 styrelse og institutioner (3 agencije in ustanove)
NEMČIJA
— Auswärtiges Amt
— Bundeskanzleramt
— Bundesministerium für Arbeit und Soziales
— Bundesministerium für Bildung und Forschung
— Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Verbraucherschutz
— Bundesministerium der Finanzen
— Bundesministerium des Innern (samo civilno blago)
— Bundesministerium für Gesundheit
— Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend
— Bundesministerium der Justiz
— Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung
— Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie
— Bundesministerium für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung
— Bundesministerium der Verteidigung (nobenega vojaškega blaga)
— Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit
ESTONIJA
— Vabariigi Presidendi Kantselei;
— Eesti Vabariigi Riigikogu;
— Eesti Vabariigi Riigikohus;
— Riigikontroll;
— Õiguskantsler;
— Riigikantselei;
— Rahvusarhiiv;
— Haridus- ja Teadusministeerium;
— Justiitsministeerium;
— Kaitseministeerium;
— Keskkonnaministeerium;
— Kultuuriministeerium;
— Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium;
— Põllumajandusministeerium;
— Rahandusministeerium;
— Siseministeerium;
— Sotsiaalministeerium;
— Välisministeerium;
— Keeleinspektsioon;
— Riigiprokuratuur;
— Teabeamet;
— Maa-amet;
— Keskkonnainspektsioon;
— Metsakaitse- ja Metsauuenduskeskus;
— Muinsuskaitseamet;
— Patendiamet;
— Tarbijakaitseamet;
— Riigihangete Amet;
— Taimetoodangu Inspektsioon;
— Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet;
— Veterinaar- ja Toiduamet
— Konkurentsiamet;
— Maksu –ja Tolliamet;
— Statistikaamet;
— Kaitsepolitseiamet;
— Kodakondsus- ja Migratsiooniamet;
— Piirivalveamet;
— Politseiamet;
— Eesti Kohtuekspertiisi Instituut;
— Keskkriminaalpolitsei;
— Päästeamet;
— Andmekaitse Inspektsioon;
— Ravimiamet;
— Sotsiaalkindlustusamet;
— Tööturuamet;
— Tervishoiuamet;
— Tervisekaitseinspektsioon;
— Tööinspektsioon;
— Lennuamet;
— Maanteeamet;
— Veeteede Amet;
— Julgestuspolitsei;
— Kaitseressursside Amet;
— Kaitseväe Logistikakeskus;
— Tehnilise Järelevalve Amet.
IRSKA
— President's Establishment
— Houses of the Oireachtas – [Parliament]
— Department of theTaoiseach – [Prime Minister]
— Central Statistics Office
— Department of Finance
— Office of the Comptroller and Auditor General
— Office of the Revenue Commissioners
— Office of Public Works
— State Laboratory
— Office of the Attorney General
— Office of the Director of Public Prosecutions
— Valuation Office
— Office of the Commission for Public Service Appointments
— Public Appointments Service
— Office of the Ombudsman
— Chief State Solicitor's Office
— Department of Justice, Equality and Law Reform
— Courts Service
— Prisons Service
— Office of the Commissioners of Charitable Donations and Bequests
— Department of the Environment, Heritage and Local Government
— Department of Education and Science
— Department of Communications, Energy and Natural Resources
— Department of Agriculture, Fisheries and Food
— Department of Transport
— Department of Health and Children
— Department of Enterprise, Trade and Employment
— Department of Arts, Sports and Tourism
— Department of Defence
— Department of Foreign Affairs
— Department of Social and Family Affairs
— Department of Community, Rural and Gaeltacht – [Gaelic speaking regions] Affairs
— Arts Council
— National Gallery.
GRČIJA
— Υπουργείο Εσωτερικών;
— Υπουργείο Εξωτερικών;
— Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών;
— Υπουργείο Ανάπτυξης;
— Υπουργείο Δικαιοσύνης;
— Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων;
— Υπουργείο Πολιτισμού;
— Υπουργείο Υγείας και Κοινωνικής Αλληλεγγύης;
— Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων;
— Υπουργείο Απασχόλησης και Κοινωνικής Προστασίας;
— Υπουργείο Μεταφορών και Επικοινωνιών;
— Υπουργείο Αγροτικής Ανάπτυξης και Τροφίμων;
— Υπουργείο Εμπορικής Ναυτιλίας, Αιγαίου και Νησιωτικής Πολιτικής;
— Υπουργείο Μακεδονίας- Θράκης;
— Γενική Γραμματεία Επικοινωνίας;
— Γενική Γραμματεία Ενημέρωσης;
— Γενική Γραμματεία Νέας Γενιάς;
— Γενική Γραμματεία Ισότητας;
— Γενική Γραμματεία Κοινωνικών Ασφαλίσεων;
— Γενική Γραμματεία Απόδημου Ελληνισμού;
— Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας;
— Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας;
— Γενική Γραμματεία Αθλητισμού;
— Γενική Γραμματεία Δημοσίων Έργων;
— Γενική Γραμματεία Εθνικής Στατιστικής Υπηρεσίας Ελλάδος;
— Εθνικό Συμβούλιο Κοινωνικής Φροντίδας;
— Οργανισμός Εργατικής Κατοικίας;
— Εθνικό Τυπογραφείο;
— Γενικό Χημείο του Κράτους;
— Ταμείο Εθνικής Οδοποιίας;
— Εθνικό Καποδιστριακό Πανεπιστήμιο Αθηνών;
— Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης;
— Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης;
— Πανεπιστήμιο Αιγαίου;
— Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων;
— Πανεπιστήμιο Πατρών;
— Πανεπιστήμιο Μακεδονίας;
— Πολυτεχνείο Κρήτης;
— Σιβιτανίδειος Δημόσια Σχολή Τεχνών και Επαγγελμάτων;
— Αιγινήτειο Νοσοκομείο;
— Αρεταίειο Νοσοκομείο;
— Εθνικό Κέντρο Δημόσιας Διοίκησης;
— Οργανισμός Διαχείρισης Δημοσίου Υλικού;
— Οργανισμός Γεωργικών Ασφαλίσεων;
— Οργανισμός Σχολικών Κτιρίων;
— Γενικό Επιτελείο Στρατού;
— Γενικό Επιτελείο Ναυτικού;
— Γενικό Επιτελείο Αεροπορίας;
— Ελληνική Επιτροπή Ατομικής Ενέργειας;
— Γενική Γραμματεία Εκπαίδευσης Ενηλίκων;
— Υπουργείο Εθνικής Άμυνας;
— Γενική Γραμματεία Εμπορίου.
ŠPANIJA
— Presidencia de Gobierno
— Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación
— Ministerio de Justicia
— Ministerio de Defensa
— Ministerio de Economía y Hacienda
— Ministerio del Interior
— Ministerio de Fomento
— Ministerio de Educación, Política Social y Deportes
— Ministerio de Industria, Turismo y Comercio
— Ministerio de Trabajo e Inmigración
— Ministerio de la Presidencia
— Ministerio de Administraciones Públicas
— Ministerio de Cultura
— Ministerio de Sanidad y Consumo
— Ministerio de Medio Ambiente y Medio Rural y Marino
— Ministerio de Vivienda
— Ministerio de Ciencia e Innovación
— Ministerio de Igualdad
FRANCIJA
(1) Ministrstva
— Services du Premier ministre
— Ministère chargé de la santé, de la jeunesse et des sports
— Ministère chargé de l'intérieur, de l'outre-mer et des collectivités territoriales
— Ministère chargé de la justice
— Ministère chargé de la défense
— Ministère chargé des affaires étrangères et européennes
— Ministère chargé de l'éducation nationale
— Ministère chargé de l'économie, des finances et de l'emploi
— Secrétariat d'Etat aux transports
— Secrétariat d'Etat aux entreprises et au commerce extérieur
— Ministère chargé du travail, des relations sociales et de la solidarité
— Ministère chargé de la culture et de la communication
— Ministère chargé du budget, des comptes publics et de la fonction publique
— Ministère chargé de l'agriculture et de la pêche
— Ministère chargé de l'enseignement supérieur et de la recherche
— Ministère chargé de l'écologie, du développement et de l'aménagement durables
— Secrétariat d'Etat à la fonction publique
— Ministère chargé du logement et de la ville
— Secrétariat d'Etat à la coopération et à la francophonie
— Secrétariat d'Etat à l'outre-mer
— Secrétariat d'Etat à la jeunesse, des sports et de la vie associative
— Secrétariat d'Etat aux anciens combattants
— Ministère chargé de l'immigration, de l'intégration, de l'identité nationale et du co-développement
— Secrétariat d'Etat en charge de la prospective et de l'évaluation des politiques publiques
— Secrétariat d'Etat aux affaires européennes,
— Secrétariat d'Etat aux affaires étrangères et aux droits de l'homme
— Secrétariat d'Etat à la consommation et au tourisme
— Secrétariat d'Etat à la politique de la ville
— Secrétariat d'Etat à la solidarité
— Secrétariat d'Etat en charge de l'industrie et de la consommation
— Secrétariat d'Etat en charge de l'emploi
— Secrétariat d'Etat en charge du commerce, de l'artisanat, des PME, du tourisme et des services
— Secrétariat d'Etat en charge de l'écologie
— Secrétariat d'Etat en charge du développement de la région-capitale
— Secrétariat d'Etat en charge de l'aménagement du territoire
(2) Ustanove, neodvisni organi in jurisdikcije
— Présidence de la République
— Assemblée Nationale
— Sénat
— Conseil constitutionnel
— Conseil économique et social
— Conseil supérieur de la magistrature
— Agence française contre le dopage
— Autorité de contrôle des assurances et des mutuelles
— Autorité de contrôle des nuisances sonores aéroportuaires
— Autorité de régulation des communications électroniques et des postes
— Autorité de sûreté nucléaire
— Autorité indépendante des marchés financiers
— Comité national d'évaluation des établissements publics à caractère scientifique, culturel et professionnel
— Commission d'accès aux documents administratifs
— Commission consultative du secret de la défense nationale
— Commission nationale des comptes de campagne et des financements politiques
— Commission nationale de contrôle des interceptions de sécurité
— Commission nationale de déontologie de la sécurité
— Commission nationale du débat public
— Commission nationale de l'informatique et des libertés
— Commission des participations et des transferts
— Commission de régulation de l'énergie
— Commission de la sécurité des consommateurs
— Commission des sondages
— Commission de la transparence financière de la vie politique
— Conseil de la concurrence
— Conseil des ventes volontaires de meubles aux enchères publiques
— Conseil supérieur de l'audiovisuel
— Défenseur des enfants
— Haute autorité de lutte contre les discriminations et pour l'égalité
— Haute autorité de santé
— Médiateur de la République
— Cour de justice de la République
— Tribunal des Conflits
— Conseil d'Etat
— Cours administratives d'appel
— Tribunaux administratifs
— Cour des Comptes
— Chambres régionales des Comptes
— Cours et tribunaux de l'ordre judiciaire (Cour de Cassation, Cours d'Appel, Tribunaux d'instance et Tribunaux de grande instance)
(3) Državne javne ustanove
— Académie de France à Rome
— Académie de marine
— Académie des sciences d'outre-mer
— Académie des technologies
— Agence centrale des organismes de sécurité sociale (ACOSS)
— Agence de biomédicine
— Agence pour l'enseignement du français à l'étranger
— Agence française de sécurité sanitaire des aliments
— Agence française de sécurité sanitaire de l'environnement et du travail
— Agence Nationale pour la cohésion sociale et l'égalité des chances
— Agence nationale pour la garantie des droits des mineurs
— Agences de l'eau
— Agence Nationale de l'Accueil des Etrangers et des migrations
— Agence nationale pour l'amélioration des conditions de travail (ANACT)
— Agence nationale pour l'amélioration de l'habitat (ANAH)
— Agence Nationale pour la Cohésion Sociale et l'Egalité des Chances
— Agence nationale pour l'indemnisation des français d'outre-mer (ANIFOM)
— Assemblée permanente des chambres d'agriculture (APCA)
— Bibliothèque publique d'information
— Bibliothèque nationale de France
— Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg
— Caisse des Dépôts et Consignations
— Caisse nationale des autoroutes (CNA)
— Caisse nationale militaire de sécurité sociale (CNMSS)
— Caisse de garantie du logement locatif social
— Casa de Velasquez
— Centre d'enseignement zootechnique
— Centre d'études de l'emploi
— Centre d'études supérieures de la sécurité sociale
— Centres de formation professionnelle et de promotion agricole
— Centre hospitalier des Quinze-Vingts
— Centre international d'études supérieures en sciences agronomiques (Montpellier Sup Agro)
— Centre des liaisons européennes et internationales de sécurité sociale
— Centre des Monuments Nationaux
— Centre national d'art et de culture Georges Pompidou
— Centre national des arts plastiques
— Centre national de la cinématographie
— Centre National d'Etudes et d'expérimentation du machinisme agricole, du génie rural, des eaux et des forêts (CEMAGREF)
— Centre national du livre
— Centre national de documentation pédagogique
— Centre national des œuvres universitaires et scolaires (CNOUS)
— Centre national professionnel de la propriété forestière
— Centre National de la Recherche Scientifique (C.N.R.S)
— Centres d'éducation populaire et de sport (CREPS)
— Centres régionaux des œuvres universitaires (CROUS)
— Collège de France
— Conservatoire de l'espace littoral et des rivages lacustres
— Conservatoire National des Arts et Métiers
— Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Paris
— Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Lyon
— Conservatoire national supérieur d'art dramatique
— Ecole centrale de Lille
— Ecole centrale de Lyon
— École centrale des arts et manufactures
— École française d'archéologie d'Athènes
— École française d'Extrême-Orient
— École française de Rome
— École des hautes études en sciences sociales
— Ecole du Louvre
— École nationale d'administration
— École nationale de l'aviation civile (ENAC)
— École nationale des Chartes
— École nationale d'équitation
— Ecole Nationale du Génie de l'Eau et de l'environnement de Strasbourg
— Écoles nationales d'ingénieurs
— Ecole nationale d'ingénieurs des industries des techniques agricoles et alimentaires de Nantes
— Écoles nationales d'ingénieurs des travaux agricoles
— École nationale de la magistrature
— Écoles nationales de la marine marchande
— École nationale de la santé publique (ENSP)
— École nationale de ski et d'alpinisme
— École nationale supérieure des arts décoratifs
— École nationale supérieure des arts et techniques du théâtre
— École nationale supérieure des arts et industries textiles Roubaix
— Écoles nationales supérieures d'arts et métiers
— École nationale supérieure des beaux-arts
— École nationale supérieure de céramique industrielle
— École nationale supérieure de l'électronique et de ses applications (ENSEA)
— Ecole nationale supérieure du paysage de Versailles
— Ecole Nationale Supérieure des Sciences de l'information et des bibliothécaires
— Ecole nationale supérieure de la sécurité sociale
— Écoles nationales vétérinaires
— École nationale de voile
— Écoles normales supérieures
— École polytechnique
— École technique professionnelle agricole et forestière de Meymac (Corrèze)
— École de sylviculture Crogny (Aube)
— École de viticulture et d'œnologie de la Tour- Blanche (Gironde)
— École de viticulture – Avize (Marne)
— Etablissement national d'enseignement agronomique de Dijon
— Établissement national des invalides de la marine (ENIM)
— Établissement national de bienfaisance Koenigswarter
— Établissement public du musée et du domaine national de Versailles
— Fondation Carnegie
— Fondation Singer-Polignac
— Haras nationaux
— Hôpital national de Saint-Maurice
— Institut des hautes études pour la science et la technologie
— Institut français d'archéologie orientale du Caire
— Institut géographique national
— Institut National de l'origine et de la qualité
— Institut national des hautes études de sécurité
— Institut de veille sanitaire
— Institut National d'enseignement supérieur et de recherche agronomique et agroalimentaire de Rennes
— Institut National d'Etudes Démographiques (I.N.E.D)
— Institut National d'Horticulture
— Institut National de la jeunesse et de l'éducation populaire
— Institut national des jeunes aveugles — Paris
— Institut national des jeunes sourds — Bordeaux
— Institut national des jeunes sourds — Chambéry
— Institut national des jeunes sourds — Metz
— Institut national des jeunes sourds — Paris
— Institut national de physique nucléaire et de physique des particules (I.N.P.N.P.P)
— Institut national de la propriété industrielle
— Institut National de la Recherche Agronomique (I.N.R.A)
— Institut National de la Recherche Pédagogique (I.N.R.P)
— Institut National de la Santé et de la Recherche Médicale (I.N.S.E.R.M)
— Institut national d'histoire de l'art (I.N.H.A.)
— Institut national de recherches archéologiques préventives
— Institut National des Sciences de l'Univers
— Institut National des Sports et de l'Education Physique
— Institut national supérieur de formation et de recherche pour l'éducation des jeunes handicapés et les enseignements inadaptés
— Instituts nationaux polytechniques
— Instituts nationaux des sciences appliquées
— Institut national de recherche en informatique et en automatique (INRIA)
— Institut national de recherche sur les transports et leur sécurité (INRETS)
— Institut de Recherche pour le Développement
— Instituts régionaux d'administration
— Institut des Sciences et des Industries du vivant et de l'environnement (Agro Paris Tech)
— Institut supérieur de mécanique de Paris
— Institut Universitaires de Formation des Maîtres
— Musée de l'armée
— Musée Gustave-Moreau
— Musée national de la marine
— Musée national J.-J.-Henner
— Musée du Louvre
— Musée du Quai Branly
— Muséum National d'Histoire Naturelle
— Musée Auguste-Rodin
— Observatoire de Paris
— Office français de protection des réfugiés et apatrides
— Office National des Anciens Combattants et des Victimes de Guerre (ONAC)
— Office national de la chasse et de la faune sauvage
— Office National de l'eau et des milieux aquatiques
— Office national d'information sur les enseignements et les professions (ONISEP)
— Office universitaire et culturel français pour l'Algérie
— Ordre national de la Légion d'honneur
— Palais de la découverte
— Parcs nationaux
— Universités
(4) Drugi nacionalni javni organi
— Union des groupements d'achats publics (UGAP)
— Agence Nationale pour l'emploi (A.N.P.E)
— Caisse Nationale des Allocations Familiales (CNAF)
— Caisse Nationale d'Assurance Maladie des Travailleurs Salariés (CNAMS)
— Caisse Nationale d'Assurance-Vieillesse des Travailleurs Salariés (CNAVTS)
ITALIJA
(1) Naročniki
— Presidenza del Consiglio dei Ministri
— Ministero degli Affari Esteri
— Ministero dell'Interno
— Ministero della Giustizia e Uffici giudiziari (esclusi i giudici di pace)
— Ministero della Difesa
— Ministero dell'Economia e delle Finanze
— Ministero dello Sviluppo Economico
— Ministero delle Politiche Agricole, Alimentari e Forestali
— Ministero dell'Ambiente e Tutela del Territorio e del Mare
— Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti
— Ministero del Lavoro, della Salute e delle Politiche Sociali
— Ministero dell'Università e Ricerca
— Ministero per i Beni e le Attività culturali, comprensivo delle sue articolazioni periferiche
(2) Drugi nacionalni javni organi:
— CONSIP (Concessionaria Servizi Informatici Pubblici)
CIPER
— Προεδρία και Προεδρικό Μέγαρο
—— Γραφείο Συντονιστή Εναρμόνισης
— Υπουργικό Συμβούλιο
— Βουλή των Αντιπροσώπων
— Δικαστική Υπηρεσία
— Νομική Υπηρεσία της Δημοκρατίας
— Ελεγκτική Υπηρεσία της Δημοκρατίας
— Επιτροπή Δημόσιας Υπηρεσίας
— Επιτροπή Εκπαιδευτικής Υπηρεσίας
— Γραφείο Επιτρόπου Διοικήσεως
— Επιτροπή Προστασίας Ανταγωνισμού
— Υπηρεσία Εσωτερικού Ελέγχου
— Γραφείο Προγραμματισμού
— Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας
— Γραφείο Επιτρόπου Προστασίας Δεδομένων Προσωπικού Χαρακτήρα
— Γραφείο Εφόρου Δημοσίων Ενισχύσεων
— Αναθεωρητική Αρχή Προσφορών
— Υπηρεσία Εποπτείας και Ανάπτυξης Συνεργατικών Εταιρειών
— Αναθεωρητική Αρχή Προσφύγων
— Υπουργείο Άμυνας
— Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος
—— Τμήμα Γεωργίας
— Κτηνιατρικές Υπηρεσίες
— Τμήμα Δασών
— Τμήμα Αναπτύξεως Υδάτων
— Τμήμα Γεωλογικής Επισκόπησης
— Μετεωρολογική Υπηρεσία
— Τμήμα Αναδασμού
— Υπηρεσία Μεταλλείων
— Ινστιτούτο Γεωργικών Ερευνών
— Τμήμα Αλιείας και Θαλάσσιων Ερευνών
— Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως
—— Αστυνομία
— Πυροσβεστική Υπηρεσία Κύπρου
— Τμήμα Φυλακών
— Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού
—— Τμήμα Εφόρου Εταιρειών και Επίσημου Παραλήπτη
— Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων
—— Τμήμα Εργασίας
— Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων
— Τμήμα Υπηρεσιών Κοινωνικής Ευημερίας
— Κέντρο Παραγωγικότητας Κύπρου
— Ανώτερο Ξενοδοχειακό Ινστιτούτο Κύπρου
— Ανώτερο Τεχνολογικό Ινστιτούτο
— Τμήμα Επιθεώρησης Εργασίας
— Τμήμα Εργασιακών Σχέσεων
— Υπουργείο Εσωτερικών
—— Επαρχιακές Διοικήσεις
— Τμήμα Πολεοδομίας και Οικήσεως
— Τμήμα Αρχείου Πληθυσμού και Μεταναστεύσεως
— Τμήμα Κτηματολογίου και Χωρομετρίας
— Γραφείο Τύπου και Πληροφοριών
— Πολιτική Άμυνα
— Υπηρεσία Μέριμνας και Αποκαταστάσεων Εκτοπισθέντων
— Υπηρεσία Ασύλου
— Υπουργείο Εξωτερικών
— Υπουργείο Οικονομικών
—— Τελωνεία
— Τμήμα Εσωτερικών Προσόδων
— Στατιστική Υπηρεσία
— Τμήμα Κρατικών Αγορών και Προμηθειών
— Τμήμα Δημόσιας Διοίκησης και Προσωπικού
— Κυβερνητικό Τυπογραφείο
— Τμήμα Υπηρεσιών Πληροφορικής
— Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού
— Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων
—— Τμήμα Δημοσίων Έργων
— Τμήμα Αρχαιοτήτων
— Τμήμα Πολιτικής Αεροπορίας
— Τμήμα Εμπορικής Ναυτιλίας
— Τμήμα Οδικών Μεταφορών
— Τμήμα Ηλεκτρομηχανολογικών Υπηρεσιών
— Τμήμα Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών
— Υπουργείο Υγείας
—— Φαρμακευτικές Υπηρεσίες
— Γενικό Χημείο
— Ιατρικές Υπηρεσίες και Υπηρεσίες Δημόσιας Υγείας
— Οδοντιατρικές Υπηρεσίες
— Υπηρεσίες Ψυχικής Υγείας
LATVIJA
(1) Ministrstva, sekretariati ministrstev za posebne naloge in njim podrejene ustanove
— Aizsardzības ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Ārlietu ministrija un tas padotībā esošās iestādes
— Bērnu un ģimenes lietu ministrija un tās padotībā esošas iestādes
— Ekonomikas ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Finanšu ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Iekšlietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Izglītības un zinātnes ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Kultūras ministrija un tas padotībā esošās iestādes
— Labklājības ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Reģionālās attīstības un pašvaldības lietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Satiksmes ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Tieslietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Veselības ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Vides ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Zemkopības ministrija un tās padotībā esošās iestādes
— Īpašu uzdevumu ministra sekretariāti un to padotībā esošās iestādes
— Satversmes aizsardzības birojs
(2) Druge državne institucije
— Augstākā tiesa
— Centrālā vēlēšanu komisija
— Finanšu un kapitāla tirgus komisija
— Latvijas Banka
— Prokuratūra un tās pārraudzībā esošās iestādes
— Saeimas kanceleja un tās padotībā esošās iestādes
— Satversmes tiesa
— Valsts kanceleja un tās padotībā esošās iestādes
— Valsts kontrole
— Valsts prezidenta kanceleja
— Tiesībsarga birojs
— Nacionālā radio un televīzijas padome
— Citas valsts iestādes, kuras nav ministriju padotībā (druge državne ustanove, ki niso podrejene ministrstvom)
LITVA
— Prezidentūros kanceliarija
— Seimo kanceliarija
— Ustanove, odgovorne Seimas [parlament]:
—— Lietuvos mokslo taryba;
— Seimo kontrolierių įstaiga;
— Valstybės kontrolė;
— Specialiųjų tyrimų tarnyba;
— Valstybės saugumo departamentas;
— Konkurencijos taryba;
— Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras;
— Vertybinių popierių komisija;
— Ryšių reguliavimo tarnyba;
— Nacionalinė sveikatos taryba;
— Etninės kultūros globos taryba;
— Lygių galimybių kontrolieriaus tarnyba;
— Valstybinė kultūros paveldo komisija;
— Vaiko teisių apsaugos kontrolieriaus įstaiga;
— Valstybinė kainų ir energetikos kontrolės komisija;
— Valstybinė lietuvių kalbos komisija;
— Vyriausioji rinkimų komisija;
— Vyriausioji tarnybinės etikos komisija;
— Žurnalistų etikos inspektoriaus tarnyba.
— Vyriausybės kanceliarija
— Ustanove, odgovorne Vyriausybės [vlada]:
—— Ginklų fondas;
— Informacinės visuomenės plėtros komitetas;
— Kūno kultūros ir sporto departamentas;
— Lietuvos archyvų departamentas;
— Mokestinių ginčų komisija;
— Statistikos departamentas;
— Tautinių mažumų ir išeivijos departamentas;
— Valstybinė tabako ir alkoholio kontrolės tarnyba;
— Viešųjų pirkimų tarnyba;
— Narkotikų kontrolės departamentas;
— Valstybinė atominės energetikos saugos inspekcija;
— Valstybinė duomenų apsaugos inspekcija;
— Valstybinė lošimų priežiūros komisija;
— Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba;
— Vyriausioji administracinių ginčų komisija;
— Draudimo priežiūros komisija;
— Lietuvos valstybinis mokslo ir studijų fondas;
— Lietuvių grįžimo į Tėvynę informacijos centras
— Konstitucinis Teismas
— Lietuvos bankas
— Aplinkos ministerija
— Ustanove pod Aplinkos ministerija [ministrstvo za okolje]:
—— Generalinė miškų urėdija;
— Lietuvos geologijos tarnyba;
— Lietuvos hidrometeorologijos tarnyba;
— Lietuvos standartizacijos departamentas;
— Nacionalinis akreditacijos biuras;
— Valstybinė metrologijos tarnyba;
— Valstybinė saugomų teritorijų tarnyba;
— Valstybinė teritorijų planavimo ir statybos inspekcija.
— Finansų ministerija
— Ustanove pod Finansų ministerija [ministrstvo za finance]:
—— Muitinės departamentas;
— Valstybės dokumentų technologinės apsaugos tarnyba;
— Valstybinė mokesčių inspekcija;
— Finansų ministerijos mokymo centras.
— Krašto apsaugos ministerija
— Ustanove pod Krašto apsaugos ministerijos [ministrstvo za nacionalno obrambo]:
—— Antrasis operatyvinių tarnybų departamentas;
— Centralizuota finansų ir turto tarnyba;
— Karo prievolės administravimo tarnyba;
— Krašto apsaugos archyvas;
— Krizių valdymo centras;
— Mobilizacijos departamentas;
— Ryšių ir informacinių sistemų tarnyba;
— Infrastruktūros plėtros departamentas;
— Valstybinis pilietinio pasipriešinimo rengimo centras.
— Lietuvos kariuomenė
— Krašto apsaugos sistemos kariniai vienetai ir tarnybos
— Kultūros ministerija
— Ustanove pod Kultūros ministerijos [ministrstvo za kulturo]:
—— Kultūros paveldo departamentas;
— Valstybinė kalbos inspekcija.
— Socialinės apsaugos ir darbo ministerija
— Ustanove pod Socialinės apsaugos ir darbo ministerijos [ministrstvo za socialno varnost in delo]:
—— Garantinio fondo administracija;
— Valstybės vaiko teisių apsaugos ir įvaikinimo tarnyba;
— Lietuvos darbo birža;
— Lietuvos darbo rinkos mokymo tarnyba;
— Trišalės tarybos sekretoriatas;
— Socialinių paslaugų priežiūros departamentas;
— Darbo inspekcija;
— Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba;
— Neįgalumo ir darbingumo nustatymo tarnyba;
— Ginčų komisija;
— Techninės pagalbos neįgaliesiems centras;
— Neįgaliųjų reikalų departamentas.
— Susisiekimo ministerija
— Ustanove pod Susisiekimo ministerijos [ministrstvo za promet in zveze]:
—— Lietuvos automobilių kelių direkcija;
— Valstybinė geležinkelio inspekcija;
— Valstybinė kelių transporto inspekcija;
— Pasienio kontrolės punktų direkcija.
— Sveikatos apsaugos ministerija
— Ustanove pod Sveikatos apsaugos ministerijos [ministrstvo za zdravstvo]:
—— Valstybinė akreditavimo sveikatos priežiūros veiklai tarnyba;
— Valstybinė ligonių kasa;
— Valstybinė medicininio audito inspekcija;
— Valstybinė vaistų kontrolės tarnyba;
— Valstybinė teismo psichiatrijos ir narkologijos tarnyba;
— Valstybinė visuomenės sveikatos priežiūros tarnyba;
— Farmacijos departamentas;
— Sveikatos apsaugos ministerijos Ekstremalių sveikatai situacijų centras;
— Lietuvos bioetikos komitetas;
— Radiacinės saugos centras.
— Švietimo ir mokslo ministerija
— Ustanove pod Švietimo ir mokslo ministerijos [ministrstvo za izobraževanje in znanost]:
—— Nacionalinis egzaminų centras;
— Studijų kokybės vertinimo centras.
— Teisingumo ministerija
— Ustanove pod Teisingumo ministerijos [pravosodno ministrstvo]:
—— Kalėjimų departamentas;
— Nacionalinė vartotojų teisių apsaugos taryba;
— Europos teisės departamentas
— Ūkio ministerija
— Įstaigos prie the Ūkio ministerijos [ministrstvo za gospodarstvo]:
—— Įmonių bankroto valdymo departamentas;
— Valstybinė energetikos inspekcija;
— Valstybinė ne maisto produktų inspekcija;
— Valstybinis turizmo departamentas
— Užsienio reikalų ministerija
— Diplomatinės atstovybės ir konsulinės įstaigos užsienyje bei atstovybės prie tarptautinių organizacijų
— Vidaus reikalų ministerija
— Ustanove pod Vidaus reikalų ministerijos [notranje ministrstvo]:
—— Asmens dokumentų išrašymo centras;
— Finansinių nusikaltimų tyrimo tarnyba;
— Gyventojų registro tarnyba;
— Policijos departamentas;
— Priešgaisrinės apsaugos ir gelbėjimo departamentas;
— Turto valdymo ir ūkio departamentas;
— Vadovybės apsaugos departamentas;
— Valstybės sienos apsaugos tarnyba;
— Valstybės tarnybos departamentas;
— Informatikos ir ryšių departamentas;
— Migracijos departamentas;
— Sveikatos priežiūros tarnyba;
— Bendrasis pagalbos centras.
— Žemės ūkio ministerija
— Ustanove pod Žemės ūkio ministerijos [ministrstvo za kmetijstvo]:
—— Nacionalinė mokėjimo agentūra;
— Nacionalinė žemės tarnyba;
— Valstybinė augalų apsaugos tarnyba;
— Valstybinė gyvulių veislininkystės priežiūros tarnyba;
— Valstybinė sėklų ir grūdų tarnyba;
— Žuvininkystės departamentas
— Teismai [sodišča]:
—— Lietuvos Aukščiausiasis Teismas;
— Lietuvos apeliacinis teismas;
— Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas;
— apygardų teismai;
— apygardų administraciniai teismai;
— apylinkių teismai;
— Nacionalinė teismų administracija
— Generalinė prokuratūra
— Drugi centralni javni upravni subjekti (institucijos [institucije], įstaigos [ustanove], tarnybos[agencije])
—— Aplinkos apsaugos agentūra;
— Valstybinė aplinkos apsaugos inspekcija;
— Aplinkos projektų valdymo agentūra;
— Miško genetinių išteklių, sėklų ir sodmenų tarnyba;
— Miško sanitarinės apsaugos tarnyba;
— Valstybinė miškotvarkos tarnyba;
— Nacionalinis visuomenės sveikatos tyrimų centras;
— Lietuvos AIDS centras;
— Nacionalinis organų transplantacijos biuras;
— Valstybinis patologijos centras;
— Valstybinis psichikos sveikatos centras;
— Lietuvos sveikatos informacijos centras;
— Slaugos darbuotojų tobulinimosi ir specializacijos centras;
— Valstybinis aplinkos sveikatos centras;
— Respublikinis mitybos centras;
— Užkrečiamųjų ligų profilaktikos ir kontrolės centras;
— Trakų visuomenės sveikatos priežiūros ir specialistų tobulinimosi centras;
— Visuomenės sveikatos ugdymo centras;
— Muitinės kriminalinė tarnyba;
— Muitinės informacinių sistemų centras;
— Muitinės laboratorija;
— Muitinės mokymo centras;
— Valstybinis patentų biuras;
— Lietuvos teismo ekspertizės centras;
— Centrinė hipotekos įstaiga;
— Lietuvos metrologijos inspekcija;
— Civilinės aviacijos administracija;
— Lietuvos saugios laivybos administracija;
— Transporto investicijų direkcija;
— Valstybinė vidaus vandenų laivybos inspekcija;
— Pabėgėlių priėmimo centras
LUKSEMBURG
— Ministère d'Etat
— Ministère des Affaires Etrangères et de l'Immigration
— Ministère de l'Agriculture, de la Viticulture et du Développement Rural
— Ministère des Classes moyennes, du Tourisme et du Logement
— Ministère de la Culture, de l'Enseignement Supérieur et de la Recherche
— Ministère de l'Economie et du Commerce extérieur
— Ministère de l'Education nationale et de la Formation professionnelle
— Ministère de l'Egalité des chances
— Ministère de l'Environnement
— Ministère de la Famille et de l'Intégration
— Ministère des Finances
— Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative
— Ministère de l'Intérieur et de l'Aménagement du territoire
— Ministère de la Justice
— Ministère de la Santé
— Ministère de la Sécurité sociale
— Ministère des Transports
— Ministère du Travail et de l'Emploi
— Ministère des Travaux publics
MADŽARSKA
— Egészségügyi Minisztérium
— Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium
— Gazdasági és Közlekedési Minisztérium
— Honvédelmi Minisztérium
— Igazságügyi és Rendészeti Minisztérium
— Környezetvédelmi és Vízügyi Minisztérium
— Külügyminisztérium
— Miniszterelnöki Hivatal
— Oktatási és Kulturális Minisztérium
— Önkormányzati és Területfejlesztési Minisztérium
— Pénzügyminisztérium
— Szociális és Munkaügyi Minisztérium
— Központi Szolgáltatási Főigazgatóság
MALTA
— Uffiċċju tal-Prim Ministru (Office of the Prime Minister)
— Ministeru għall-Familja u Solidarjeta' Soċjali (Ministry for the Family and Social Solidarity)
— Ministeru ta' l-Edukazzjoni Zghazagh u Impjieg (Ministry for Education Youth and Employment)
— Ministeru tal-Finanzi (Ministry of Finance)
— Ministeru tar-Riżorsi u l-Infrastruttura (Ministry for Resources and Infrastructure)
— Ministeru tat-Turiżmu u Kultura (Ministry for Tourism and Culture)
— Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (Ministry for Justice and Home Affairs)
— Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (Ministry for Rural Affairs and the Environment)
— Ministeru għal Għawdex (Ministry for Gozo)
— Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Kommunita' (Ministry of Health, the Elderly and Community Care)
— Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin (Ministry of Foreign Affairs)
— Ministeru għall-Investimenti, Industrija u Teknologija ta' Informazzjoni (Ministry for Investment, Industry and Information Technology)
— Ministeru għall-Kompetittivà u Komunikazzjoni (Ministry for Competitiveness and Communications)
— Ministeru għall-Iżvilupp Urban u Toroq (Ministry for Urban Development and Roads)
NIZOZEMSKA
— Ministerie van Algemene Zaken
—— Bestuursdepartement
— Bureau van de Wetenschappelijke Raad voor het Regeringsbeleid
— Rijksvoorlichtingsdienst
— Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties
—— Bestuursdepartement
— Centrale Archiefselectiedienst (CAS)
— Algemene Inlichtingen- en Veiligheidsdienst (AIVD)
— Agentschap Basisadministratie Persoonsgegevens en Reisdocumenten (BPR)
— Agentschap Korps Landelijke Politiediensten
— Ministerie van Buitenlandse Zaken
—— Directoraat-generaal Regiobeleid en Consulaire Zaken (DGRC)
— Directoraat-generaal Politieke Zaken (DGPZ)
— Directoraat-generaal Internationale Samenwerking (DGIS)
— Directoraat-generaal Europese Samenwerking (DGES)
— Centrum tot Bevordering van de Import uit Ontwikkelingslanden (CBI)
— Centrale diensten ressorterend onder S/PlvS (podporne službe, ki spadajo pod generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja)
— Buitenlandse Posten (ieder afzonderlijk)
— Ministerie van Defensie – (obrambno ministrstvo)
—— Bestuursdepartement
— Commando Diensten Centra (CDC)
— Defensie Telematica Organisatie (DTO)
— Centrale directie van de Defensie Vastgoed Dienst
— De afzonderlijke regionale directies van de Defensie Vastgoed Dienst
— Defensie Materieel Organisatie (DMO)
— Landelijk Bevoorradingsbedrijf van de Defensie Materieel Organisatie
— Logistiek Centrum van de Defensie Materieel Organisatie
— Marinebedrijf van de Defensie Materieel Organisatie
— Defensie Pijpleiding Organisatie (DPO)
— Ministerie van Economische Zaken
—— Bestuursdepartement
— Centraal Planbureau (CPB)
— SenterNovem
— Staatstoezicht op de Mijnen (SodM)
— Nederlandse Mededingingsautoriteit (NMa)
— Economische Voorlichtingsdienst (EVD)
— Agentschap Telecom
— Kenniscentrum Professioneel & Innovatief Aanbesteden, Netwerk voor Overheidsopdrachtgevers (PIANOo)
— Regiebureau Inkoop Rijksoverheid
— Octrooicentrum Nederland
— Consumentenautoriteit
— Ministerie van Financiën
—— Bestuursdepartement
— Belastingdienst Automatiseringscentrum
— Belastingdienst
— de afzonderlijke Directies der Rijksbelastingen (različni oddelki davčne in carinske uprave na celotnem ozemlju Nizozemske)
— Fiscale Inlichtingen- en Opsporingsdienst (incl. Economische Controle dienst (ECD))
— Belastingdienst Opleidingen
— Dienst der Domeinen
— Ministerie van Justitie
—— Bestuursdepartement
— Dienst Justitiële Inrichtingen
— Raad voor de Kinderbescherming
— Centraal Justitie Incasso Bureau
— Openbaar Ministerie
— Immigratie en Naturalisatiedienst
— Nederlands Forensisch Instituut
— Dienst Terugkeer & Vertrek
— Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit
—— Bestuursdepartement
— Dienst Regelingen (DR)
— Agentschap Plantenziektenkundige Dienst (PD)
— Algemene Inspectiedienst (AID)
— Dienst Landelijk Gebied (DLG)
— Voedsel en Waren Autoriteit (VWA)
— Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschappen
—— Bestuursdepartement
— Inspectie van het Onderwijs
— Erfgoedinspectie
— Centrale Financiën Instellingen
— Nationaal Archief
— Adviesraad voor Wetenschaps- en Technologiebeleid
— Onderwijsraad
— Raad voor Cultuur
— Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid
—— Bestuursdepartement
— Inspectie Werk en Inkomen
— Agentschap SZW
— Ministerie van Verkeer en Waterstaat
—— Bestuursdepartement
— Directoraat-Generaal Transport en Luchtvaart
— Directoraat-generaal Personenvervoer
— Directoraat-generaal Water
— Centrale Diensten (centralne službe)
— Shared services Organisatie Verkeer en Watersaat
— Koninklijke Nederlandse Meteorologisch Instituut KNMI
— Rijkswaterstaat, Bestuur
— De afzonderlijke regionale Diensten van Rijkswaterstaat (posamezne regionalne službe generalnega direktorata za javna dela in upravljanje z vodo)
— De afzonderlijke specialistische diensten van Rijkswaterstaat (posamezne specializirane službe generalnega direktorata za javna dela in upravljanje z vodo)
— Adviesdienst Geo-Informatie en ICT
— Adviesdienst Verkeer en Vervoer (AVV)
— Bouwdienst
— Corporate Dienst
— Data ICT Dienst
— Dienst Verkeer en Scheepvaart
— Dienst Weg- en Waterbouwkunde (DWW)
— Rijksinstituut voor Kunst en Zee (RIKZ)
— Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling (RIZA)
— Waterdienst
— Inspectie Verkeer en Waterstaat, Hoofddirectie
— Port state Control
— Directie Toezichtontwikkeling Communicatie en Onderzoek (TCO)
— Toezichthouder Beheer Eenheid Lucht
— Toezichthouder Beheer Eenheid Water
— Toezichthouder Beheer Eenheid Land
— Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer
—— Bestuursdepartement
— Directoraat-generaal Wonen, Wijken en Integratie
— Directoraat-generaal Ruimte
— Directoraat-general Milieubeheer
— Rijksgebouwendienst
— VROM Inspectie
— Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport
—— Bestuursdepartement
— Inspectie Gezondheidsbescherming, Waren en Veterinaire Zaken
— Inspectie Gezondheidszorg
— Inspectie Jeugdhulpverlening en Jeugdbescherming
— Rijksinstituut voor de Volksgezondheid en Milieu (RIVM)
— Sociaal en Cultureel Planbureau
— Agentschap t.b.v. het College ter Beoordeling van Geneesmiddelen
— Tweede Kamer der Staten-Generaal
— Eerste Kamer der Staten-Generaal
— Raad van State
— Algemene Rekenkamer
— Nationale Ombudsman
— Kanselarij der Nederlandse Orden
— Kabinet der Koningin
— Raad voor de rechtspraak en de Rechtbanken
AVSTRIJA
— Bundeskanzleramt
— Bundesministerium für europäische und internationale Angelegenheiten
— Bundesministerium für Finanzen
— Bundesministerium für Gesundheit, Familie und Jugend
— Bundesministerium für Inneres
— Bundesministerium für Justiz
— Bundesministerium für Landesverteidigung
— Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft
— Bundesministerium für Soziales und Konsumentenschutz
— Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur
— Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie
— Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit
— Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung
— Österreichische Forschungs- und Prüfzentrum Arsenal Gesellschaft m.b.H
— Bundesbeschaffung G.m.b.H
— Bundesrechenzentrum G.m.b.H
POLJSKA
— Kancelaria Prezydenta RP
— Kancelaria Sejmu RP
— Kancelaria Senatu RP
— Kancelaria Prezesa Rady Ministrów
— Sąd Najwyższy
— Naczelny Sąd Administracyjny
— Wojewódzkie sądy administracyjne
— Sądy powszechne – rejonowe, okręgowe i apelacyjne
— Trybunat Konstytucyjny
— Najwyższa Izba Kontroli
— Biuro Rzecznika Praw Obywatelskich
— Biuro Rzecznika Praw Dziecka
— Biuro Ochrony Rządu
— Biuro Bezpieczeństwa Narodowego
— Centralne Biuro Antykorupcyjne
— Ministerstwo Pracy i Polityki Społecznej
— Ministerstwo Finansów
— Ministerstwo Gospodarki
— Ministerstwo Rozwoju Regionalnego
— Ministerstwo Kultury i Dziedzictwa Narodowego
— Ministerstwo Edukacji Narodowej
— Ministerstwo Obrony Narodowej
— Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi
— Ministerstwo Skarbu Państwa
— Ministerstwo Sprawiedliwości
— Ministerstwo Infrastruktury
— Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego
— Ministerstwo Środowiska
— Ministerstwo Spraw Wewnętrznych i Administracji
— Ministerstwo Spraw Zagranicznych
— Ministerstwo Zdrowia
— Ministerstwo Sportu i Turystyki
— Urząd Komitetu Integracji Europejskiej
— Urząd Patentowy Rzeczypospolitej Polskiej
— Urząd Regulacji Energetyki
— Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych
— Urząd Transportu Kolejowego
— Urząd Dozoru Technicznego
— Urząd Rejestracji Produktów Leczniczych, Wyrobów Medycznych i Produktów Biobójczych
— Urząd do Spraw Repatriacji i Cudzoziemców
— Urząd Zamówień Publicznych
— Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów
— Urząd Lotnictwa Cywilnego
— Urząd Komunikacji Elektronicznej
— Wyższy Urząd Górniczy
— Główny Urząd Miar
— Główny Urząd Geodezji i Kartografii
— Główny Urząd Nadzoru Budowlanego
— Główny Urząd Statystyczny
— Krajowa Rada Radiofonii i Telewizji
— Generalny Inspektor Ochrony Danych Osobowych
— Państwowa Komisja Wyborcza
— Państwowa Inspekcja Pracy
— Rządowe Centrum Legislacji
— Narodowy Fundusz Zdrowia
— Polska Akademia Nauk
— Polskie Centrum Akredytacji
— Polskie Centrum Badań i Certyfikacji
— Polska Organizacja Turystyczna
— Polski Komitet Normalizacyjny
— Zakład Ubezpieczeń Społecznych
— Komisja Nadzoru Finansowego
— Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych
— Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego
— Generalna Dyrekcja Dróg Krajowych i Autostrad
— Państwowa Inspekcja Ochrony Roślin i Nasiennictwa
— Komenda Główna Państwowej Straży Pożarnej
— Komenda Główna Policji
— Komenda Główna Straży Granicznej
— Inspekcja Jakości Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych
— Główny Inspektorat Ochrony Środowiska
— Główny Inspektorat Transportu Drogowego
— Główny Inspektorat Farmaceutyczny
— Główny Inspektorat Sanitarny
— Główny Inspektorat Weterynarii
— Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego
— Agencja Wywiadu
— Agencja Mienia Wojskowego
— Wojskowa Agencja Mieszkaniowa
— Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa
— Agencja Rynku Rolnego
— Agencja Nieruchomości Rolnych
— Państwowa Agencja Atomistyki
— Polska Agencja Żeglugi Powietrznej
— Polska Agencja Rozwiązywania Problemów Alkoholowych
— Agencja Rezerw Materiałowych
— Narodowy Bank Polski
— Narodowy Fundusz Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej
— Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych
— Instytut Pamięci Narodowej – Komisja Ścigania Zbrodni Przeciwko Narodowi Polskiemu
— Rada Ochrony Pamięci Walk i Męczeństwa
— Służba Celna Rzeczypospolitej Polskiej
— Państwowe Gospodarstwo Leśne „Lasy Państwowe“
— Polska Agencja Rozwoju Przedsiębiorczości
— Urzędy wojewódzkie
— Samodzielne Publiczne Zakłady Opieki Zdrowotnej, jeśli ich organem założycielskim jest minister, centralny organ administracji rządowej lub wojewoda
PORTUGALSKA
— Presidência do Conselho de Ministros
— Ministério das Finanças e da Administração Pública
— Ministério da Defesa Nacional
— Ministério dos Negócios Estrangeiros
— Ministério da Administração Interna
— Ministério da Justiça
— Ministério da Economia e da Inovação
— Ministério da Agricultura, Desenvolvimento Rural e Pescas
— Ministério da Educação
— Ministério da Ciência, Tecnologia e do Ensino Superior
— Ministério da Cultura
— Ministério da Saúde
— Ministério do Trabalho e da Solidariedade Social
— Ministério das Obras Públicas, Transportes e Comunicações
— Ministério do Ambiente, do Ordenamento do Território e do Desenvolvimento Regional
— Presidença da Republica
— Tribunal Constitucional
— Tribunal de Contas
— Provedoria de Justiça
ROMUNIJA
— Administrația Prezidențială
— Senatul României
— Camera Deputaților
— Inalta Curte de Casație și Justiție
— Curtea Constituțională
— Consiliul Legislativ
— Curtea de Conturi
— Consiliul Superior al Magistraturii
— Parchetul de pe lângă Inalta Curte de Casație și Justiție
— Secretariatul General al Guvernului
— Cancelaria primului ministru
— Ministerul Afacerilor Externe
— Ministerul Economiei și Finanțelor
— Ministerul Justiției
— Ministerul Apărării
— Ministerul Internelor și Reformei Administrative
— Ministerul Muncii, Familiei și Egalității de Sanse
— Ministerul pentru Intreprinderi Mici și Mijlocii, Comerț, Turism și Profesii Liberale
— Ministerul Agriculturii și Dezvoltării Rurale
— Ministerul Transporturilor
— Ministerul Dezvoltării, Lucrărilor Publice și Locuinței
— Ministerul Educației Cercetării și Tineretului
— Ministerul Sănătății Publice
— Ministerul Culturii și Cultelor
— Ministerul Comunicațiilor și Tehnologiei Informației
— Ministerul Mediului și Dezvoltării Durabile
— Serviciul Român de Informații
— Serviciul de Informații Externe
— Serviciul de Protecție și Pază
— Serviciul de Telecomunicații Speciale
— Consiliul Național al Audiovizualului
— Consiliul Concurenței (CC)
— Direcția Națională Anticorupție
— Inspectoratul General de Poliție
— Autoritatea Națională pentru Reglementarea și Monitorizarea Achizițiilor Publice
— Consiliul Național de Soluționare a Contestațiilor
— Autoritatea Națională de Reglementare pentru Serviciile Comunitare de Utilități Publice(ANRSC)
— Autoritatea Națională Sanitară Veterinară și pentru Siguranța Alimentelor
— Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor
— Autoritatea Navală Română
— Autoritatea Feroviară Română
— Autoritatea Rutieră Română
— Autoritatea Națională pentru Protecția Drepturilor Copilului
— Autoritatea Națională pentru Persoanele cu Handicap
— Autoritatea Națională pentru Turism
— Autoritatea Națională pentru Restituirea Proprietăților
— Autoritatea Națională pentru Tineret
— Autoritatea Națională pentru Cercetare Stiințifica
— Autoritatea Națională pentru Reglementare în Comunicații și Tehnologia Informației
— Autoritatea Națională pentru Serviciile Societății Informaționale
— Autoritatea Electorală Permanente
— Agenția pentru Strategii Guvernamentale
— Agenția Națională a Medicamentului
— Agenția Națională pentru Sport
— Agenția Națională pentru Ocuparea Forței de Muncă
— Agenția Națională de Reglementare în Domeniul Energiei
— Agenția Română pentru Conservarea Energiei
— Agenția Națională pentru Resurse Minerale
— Agenția Română pentru Investiții Străine
— Agenția Națională pentru Intreprinderi Mici și Mijlocii și Cooperație
— Agenția Națională a Funcționarilor Publici
— Agenția Națională de Administrare Fiscală
— Agenția de Compensare pentru Achiziții de Tehnică Specială
— Agenția Națională Anti-doping
— Agenția Nucleară
— Agenția Națională pentru Protecția Familiei
— Agenția Națională pentru Egalitatea de Sanse între Bărbați și Femei
— Agenția Națională pentru Protecția Mediului
— Agenția națională Antidrog
SLOVENIJA
— Predsednik Republike Slovenije
— Državni zbor Republike Slovenije
— Državni svet Republike Slovenije
— Varuh človekovih pravic
— Ustavno sodišče Republike Slovenije
— Računsko sodišče Republike Slovenije
— Državna revizijska komisja za revizijo postopkov oddaje javnih naročil
— Slovenska akademija znanosti in umetnosti
— Vladne službe
— Ministrstvo za finance
— Ministrstvo za notranje zadeve
— Ministrstvo za zunanje zadeve
— Ministrstvo za obrambo
— Ministrstvo za pravosodje
— Ministrstvo za gospodarstvo
— Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
— Ministrstvo za promet
— Ministrstvo za okolje in, prostor
— Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
— Ministrstvo za zdravje
— Ministrstvo za javno upravo
— Ministrstvo za šolstvo in šport
— Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
— Ministrstvo za kulturo
— Vrhovno sodišče Republike Slovenije
— Višja sodišča
— Okrožna sodišča
— Okrajna sodišča
— Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije
— Okrožna državna tožilstva
— Državno pravobranilstvo
— Upravno sodišče Republike Slovenije
— Višje delovno in socialno sodišče
— Delovna sodišča
— Davčna uprava Republike Slovenije
— Carinska uprava Republike Slovenije
— Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja
— Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo
— Uprava Republike Slovenije za javna plačila
— Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna
— Policija
— Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve
— General štab Slovenske vojske
— Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
— Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo
— Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
— Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij
— Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence
— Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov
— Tržni inšpektorat Republike Slovenije
— Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino
— Inšpektorat Republike Slovenije za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto
— Inšpektorat za energetiko in rudarstvo
— Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
— Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano
— Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
— Veterinarska uprava Republike Slovenije
— Uprava Republike Slovenije za pomorstvo
— Direkcija Republike Slovenije za ceste
— Prometni inšpektorat Republike Slovenije
— Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo
— Agencija Republike Slovenije za okolje
— Geodetska uprava Republike Slovenije
— Uprava Republike Slovenije za jedrsko varstvo
— Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor
— Inšpektorat Republike Slovenije za delo
— Zdravstveni inšpektorat
— Urad Republike Slovenije za kemikalije
— Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji
— Urad Republike Slovenije za meroslovje
— Urad za visoko šolstvo
— Urad Republike Slovenije za mladino
— Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport
— Arhiv Republike Slovenije
— Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije
— Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije
— Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije
— Služba vlade za zakonodajo
— Služba vlade za evropske zadeve
— Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko
— Urad vlade za komuniciranje
— Urad za enake možnosti
— Urad za verske skupnosti
— Urad za narodnosti
— Urad za makroekonomske analize in razvoj
— Statistični urad Republike Slovenije
— Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
— Protokol Republike Slovenije
— Urad za varovanje tajnih podatkov
— Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu
— Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj
— Informacijski pooblaščenec
— Državna volilna komisija
SLOVAŠKA
Ministrstva in drugi centralni vladni organi iz zakona št. 575/2001 zb. o strukturi dejavnosti vlade in centralnih državnih upravnih organov po besedilu naslednjih predpisov:
— Kancelária Prezidenta Slovenskej republiky
— Národná rada Slovenskej republiky
— Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky
— Ministerstvo financií Slovenskej republiky
— Ministerstvo dopravy, pôšt a telekomunikácií Slovenskej republiky
— Ministerstvo pôdohospodárstva Slovenskej republiky
— Ministerstvo výstavby a regionálneho rozvoja Slovenskej republiky
— Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky
— Ministerstvo obrany Slovenskej republiky
— Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky
— Ministerstvo zahraničných vecí Slovenskej republiky
— Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky
— Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky
— Ministerstvo školstva Slovenskej republiky
— Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky
— Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky
— Úrad vlády Slovenskej republiky
— Protimonopolný úrad Slovenskej republiky
— Štatistický úrad Slovenskej republiky
— Úrad geodézie, kartografie a katastra Slovenskej republiky
— Úrad jadrového dozoru Slovenskej republiky
— Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo Slovenskej republiky
— Úrad pre verejné obstarávanie
— Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky
— Správa štátnych hmotných rezerv Slovenskej republiky
— Národný bezpečnostný úrad
— Ústavný súd Slovenskej republiky
— Najvyšši súd Slovenskej republiky
— Generálna prokuratura Slovenskej republiky
— Najvyšši kontrolný úrad Slovenskej republiky
— Telekomunikačný úrad Slovenskej republiky
— Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky
— Úrad pre finančný trh
— Úrad na ochranu osobn ý ch udajov
— Kancelária verejneho ochranu prav
FINSKA
— Oikeuskanslerinvirasto – Justitiekanslersämbetet
— Liikenne- Ja Viestintäministeriö – Kommunikationsministeriet
—— Ajoneuvohallintokeskus AKE – Fordonsförvaltningscentralen AKE
— Ilmailuhallinto – Luftfartsförvaltningen
— Ilmatieteen laitos – Meteorologiska institutet
— Merenkulkulaitos – Sjöfartsverket
— Merentutkimuslaitos – Havsforskningsinstitutet
— Ratahallintokeskus RHK – Banförvaltningscentralen RHK
— Rautatievirasto – Järnvägsverket
— Tiehallinto – Vägförvaltningen
— Viestintävirasto – Kommunikationsverket
— Maa- Ja Metsätalousministeriö – Jord- Och Skogsbruksministeriet
—— Elintarviketurvallisuusvirasto – Livsmedelssäkerhetsverket
— Maanmittauslaitos – Lantmäteriverket
— Maaseutuvirasto – Landsbygdsverket
— Oikeusministeriö – Justitieministeriet
—— Tietosuojavaltuutetun toimisto – Dataombudsmannens byrå
— Tuomioistuimet – domstolar
— Korkein oikeus – Högsta domstolen
— Korkein hallinto-oikeus – Högsta förvaltningsdomstolen
— Hovioikeudet – hovrätter
— Käräjäoikeudet – tingsrätter
— Hallinto-oikeudet –förvaltningsdomstolar
— Markkinaoikeus – Marknadsdomstolen
— Työtuomioistuin – Arbetsdomstolen
— Vakuutusoikeus – Försäkringsdomstolen
— Kuluttajariitalautakunta – Konsumenttvistenämnden
— Vankeinhoitolaitos – Fångvårdsväsendet
— HEUNI – Yhdistyneiden Kansakuntien yhteydessä toimiva Euroopan kriminaalipolitiikan instituutti – HEUNI – Europeiska institutet för kriminalpolitik, verksamt i anslutning till Förenta Nationerna
— Konkurssiasiamiehen toimisto – Konkursombudsmannens byrå
— Kuluttajariitalautakunta – Konsumenttvistenämnden
— Oikeushallinnon palvelukeskus – Justitieförvaltningens servicecentral
— Oikeushallinnon tietotekniikkakeskus – Justitieförvaltningens datateknikcentral
— Oikeuspoliittinen tutkimuslaitos (Optula) – Rättspolitiska forskningsinstitutet
— Oikeusrekisterikeskus – Rättsregistercentralen
— Onnettomuustutkintakeskus – Centralen för undersökning av olyckor
— Rikosseuraamusvirasto – Brottspåföljdsverket
— Rikosseuraamusalan koulutuskeskus – Brottspåföljdsområdets utbildningscentral
— Rikoksentorjuntaneuvosto Rådet för brottsförebyggande
— Saamelaiskäräjät – Sametinget
— Valtakunnansyyttäjänvirasto – Riksåklagarämbetet
— Vankeinhoitolaitos – Fångvårdsväsendet
— Opetusministeriö – Undervisningsministeriet
—— Opetushallitus – Utbildningsstyrelsen
— Valtion elokuvatarkastamo – Statens filmgranskningsbyrå
— Puolustusministeriö – Försvarsministeriet
—— Puolustusvoimat – Försvarsmakten
— Sisäasiainministeriö – Inrikesministeriet
—— Väestörekisterikeskus – Befolkningsregistercentralen
— Keskusrikospoliisi – Centralkriminalpolisen
— Liikkuva poliisi – Rörliga polisen
— Rajavartiolaitos – Gränsbevakningsväsendet
— Lääninhallitukset – Länstyrelserna
— Suojelupoliisi – Skyddspolisen
— Poliisiammattikorkeakoulu – Polisyrkeshögskolan
— Poliisin tekniikkakeskus – Polisens teknikcentral
— Poliisin tietohallintokeskus – Polisens datacentral
— Helsingin kihlakunnan poliisilaitos – Polisinrättningen i Helsingfors
— Pelastusopisto – Räddningsverket
— Hätäkeskuslaitos – Nödcentralsverket
— Maahanmuuttovirasto – Migrationsverket
— Sisäasiainhallinnon palvelukeskus – Inrikesförvaltningens servicecentral
— Sosiaali- Ja Terveysministeriö – Social- Och Hälsovårdsministeriet
— Työttömyysturvan muutoksenhakulautakunta – Besvärsnämnden för utkomstskyddsärenden
— Sosiaaliturvan muutoksenhakulautakunta – Besvärsnämnden för socialtrygghet
— Lääkelaitos – Läkemedelsverket
— Terveydenhuollon oikeusturvakeskus – Rättsskyddscentralen för hälsovården
— Säteilyturvakeskus – Strålsäkerhetscentralen
— Kansanterveyslaitos – Folkhälsoinstitutet
— Lääkehoidon kehittämiskeskus ROHTO – Utvecklingscentralen för läkemedelsbe-handling
— Sosiaali- ja terveydenhuollon tuotevalvontakeskus – Social- och hälsovårdens produkttill-synscentral
— Sosiaali- ja terveysalan tutkimus- ja kehittämiskeskus Stakes – Forsknings- och utvecklingscentralen för social- och hälsovården Stakes
— Vakuutusvalvontavirasto – Försäkringsinspektionen
— Työ- Ja Elinkeinoministeriö – Arbets- Och Näringsministeriet
— Kuluttajavirasto – Konsumentverket
— Kilpailuvirasto – Konkurrensverket
— Patentti- ja rekisterihallitus – Patent- och registerstyrelsen
— Valtakunnansovittelijain toimisto – Riksförlikningsmännens byrå
— Valtion turvapaikanhakijoiden vastaanottokeskukset– Statliga förläggningar för asylsökande
— Energiamarkkinavirasto - Energimarknadsverket
— Geologian tutkimuskeskus – Geologiska forskningscentralen
— Huoltovarmuuskeskus – Försörjningsberedskapscentralen
— Kuluttajatutkimuskeskus – Konsumentforskningscentralen
— Matkailun edistämiskeskus (MEK) – Centralen för turistfrämjande
— Mittatekniikan keskus (MIKES) – Mätteknikcentralen
— Tekes – teknologian ja innovaatioiden kehittämiskeskus -Tekes – utvecklingscentralen för teknologi och innovationer
— Turvatekniikan keskus (TUKES) – Säkerhetsteknikcentralen
— Valtion teknillinen tutkimuskeskus (VTT) – Statens tekniska forskningscentral
— Syrjintälautakunta – Nationella diskrimineringsnämnden
— Työneuvosto – Arbetsrådet
— Vähemmistövaltuutetun toimisto – Minoritetsombudsmannens byrå
— Ulkoasiainministeriö – Utrikesministeriet
— Valtioneuvoston Kanslia – Statsrådets Kansli
— Valtiovarainministeriö – Finansministeriet
—— Valtiokonttori – Statskontoret
— Verohallinto – Skatteförvaltningen
— Tullilaitos – Tullverket
— Tilastokeskus – Statistikcentralen
— Valtiontaloudellinen tutkimuskeskus – Statens ekonomiska forskiningscentral
— Ympäristöministeriö – Miljöministeriet
—— Suomen ympäristökeskus – Finlands miljöcentral
— Asumisen rahoitus- ja kehityskeskus – Finansierings- och utvecklingscentralen för boendet
— Valtiontalouden Tarkastusvirasto – Statens Revisionsverk
ŠVEDSKA
A
— Affärsverket svenska kraftnät
— Akademien för de fria konsterna
— Alkohol- och läkemedelssortiments-nämnden
— Allmänna pensionsfonden
— Allmänna reklamationsnämnden
— Ambassader
— Ansvarsnämnd, statens
— Arbetsdomstolen
— Arbetsförmedlingen
— Arbetsgivarverk, statens
— Arbetslivsinstitutet
— Arbetsmiljöverket
— Arkitekturmuseet
— Arrendenämnder
— Arvsfondsdelegationen
— Arvsfondsdelegationen
B
— Banverket
— Barnombudsmannen
— Beredning för utvärdering av medicinsk metodik, statens
— Bergsstaten
— Biografbyrå, statens
— Biografiskt lexikon, svenskt
— Birgittaskolan
— Blekinge tekniska högskola
— Bokföringsnämnden
— Bolagsverket
— Bostadsnämnd, statens
— Bostadskreditnämnd, statens
— Boverket
— Brottsförebyggande rådet
— Brottsoffermyndigheten
C
— Centrala studiestödsnämnden
D
— Danshögskolan
— Datainspektionen
— Departementen
— Domstolsverket
— Dramatiska institutet
E
— Ekeskolan
— Ekobrottsmyndigheten
— Ekonomistyrningsverket
— Ekonomiska rådet
— Elsäkerhetsverket
— Energimarknadsinspektionen
— Energimyndighet, statens
— EU/FoU-rådet
— Exportkreditnämnden
— Exportråd, Sveriges
F
— Fastighetsmäklarnämnden
— Fastighetsverk, statens
— Fideikommissnämnden
— Finansinspektionen
— Finanspolitiska rådet
— Finsk-svenska gränsälvskommissionen
— Fiskeriverket
— Flygmedicincentrum
— Folkhälsoinstitut, statens
— Fonden för fukt- och mögelskador
— Forskningsrådet för miljö, areella näringar och samhällsbyggande, Formas
— Folke Bernadotte Akademin
— Forskarskattenämnden
— Forskningsrådet för arbetsliv och socialvetenskap
— Fortifikationsverket
— Forum för levande historia
— Försvarets materielverk
— Försvarets radioanstalt
— Försvarets underrättelsenämnd
— Försvarshistoriska museer, statens
— Försvarshögskolan
— Försvarsmakten
— Försäkringskassan
G
— Gentekniknämnden
— Geologiska undersökning
— Geotekniska institut, statens
— Giftinformationscentralen
— Glesbygdsverket
— Grafiska institutet och institutet för högre kommunikation- och reklamutbildning
— Granskningsnämnden för radio och TV
— Granskningsnämnden för försvarsuppfinningar
— Gymnastik- och Idrottshögskolan
— Göteborgs universitet
H
— Handelsflottans kultur- och fritidsråd
— Handelsflottans pensionsanstalt
— Handelssekreterare
— Handelskamrar, auktoriserade
— Handikappombudsmannen
— Handikappråd, statens
— Harpsundsnämnden
— Haverikommission, statens
— Historiska museer, statens
— Hjälpmedelsinstitutet
— Hovrätterna
— Hyresnämnder
— Häktena
— Hälso- och sjukvårdens ansvarsnämnd
— Högskolan Dalarna
— Högskolan i Borås
— Högskolan i Gävle
— Högskolan i Halmstad
— Högskolan i Kalmar
— Högskolan i Karlskrona/Ronneby
— Högskolan i Kristianstad
— Högskolan i Skövde
— Högskolan i Trollhättan/Uddevalla
— Högskolan på Gotland
— Högskolans avskiljandenämnd
— Högskoleverket
— Högsta domstolen
I
— ILO kommittén
— Inspektionen för arbetslöshetsförsäkringen
— Inspektionen för strategiska produkter
— Institut för kommunikationsanalys, statens
— Institut för psykosocial medicin, statens
— Institut för särskilt utbildningsstöd, statens
— Institutet för arbetsmarknadspolitisk utvärdering
— Institutet för rymdfysik
— Institutet för tillväxtpolitiska studier
— Institutionsstyrelse, statens
— Insättningsgarantinämnden
— Integrationsverket
— Internationella programkontoret för utbildningsområdet
J
— Jordbruksverk, statens
— Justitiekanslern
— Jämställdhetsombudsmannen
— Jämställdhetsnämnden
— Järnvägar, statens
— Järnvägsstyrelsen
K
— Kammarkollegiet
— Kammarrätterna
— Karlstads universitet
— Karolinska Institutet
— Kemikalieinspektionen
— Kommerskollegium
— Konjunkturinstitutet
— Konkurrensverket
— Konstfack
— Konsthögskolan
— Konstnärsnämnden
— Konstråd, statens
— Konsulat
— Konsumentverket
— Krigsvetenskapsakademin
— Krigsförsäkringsnämnden
— Kriminaltekniska laboratorium, statens
— Kriminalvården
— Krisberedskapsmyndigheten
— Kristinaskolan
— Kronofogdemyndigheten
— Kulturråd, statens
— Kungl. Biblioteket
— Kungl. Konsthögskolan
— Kungl. Musikhögskolan i Stockholm
— Kungl. Tekniska högskolan
— Kungl. Vitterhets-, historie- och antikvitetsakademien
— Kungl Vetenskapsakademin
— Kustbevakningen
— Kvalitets- och kompetensråd, statens
— Kärnavfallsfondens styrelse
L
— Lagrådet
— Lantbruksuniversitet, Sveriges
— Lantmäteriverket
— Linköpings universitet
— Livrustkammaren, Skoklosters slott och Hallwylska museet
— Livsmedelsverk, statens
— Livsmedelsekonomiska institutet
— Ljud- och bildarkiv, statens
— Lokala säkerhetsnämnderna vid kärnkraftverk
— Lotteriinspektionen
— Luftfartsverket
— Luftfartsstyrelsen
— Luleå tekniska universitet
— Lunds universitet
— Läkemedelsverket
— Läkemedelsförmånsnämnden
— Länsrätterna
— Länsstyrelserna
— Lärarhögskolan i Stockholm
M
— Malmö högskola
— Manillaskolan
— Maritima muséer, statens
— Marknadsdomstolen
— Medlingsinstitutet
— Meteorologiska och hydrologiska institut, Sveriges
— Migrationsverket
— Militärhögskolor
— Mittuniversitetet
— Moderna museet
— Museer för världskultur, statens
— Musikaliska Akademien
— Musiksamlingar, statens
— Myndigheten för handikappolitisk samordning
— Myndigheten för internationella adoptionsfrågor
— Myndigheten för skolutveckling
— Myndigheten för kvalificerad yrkesutbildning
— Myndigheten för nätverk och samarbete inom högre utbildning
— Myndigheten för Sveriges nätuniversitet
— Myndigheten för utländska investeringar i Sverige
— Mälardalens högskola
N
— Nationalmuseum
— Nationellt centrum för flexibelt lärande
— Naturhistoriska riksmuseet
— Naturvårdsverket
— Nordiska Afrikainstitutet
— Notarienämnden
— Nämnd för arbetstagares uppfinningar, statens
— Nämnden för statligt stöd till trossamfund
— Nämnden för styrelserepresentationsfrågor
— Nämnden mot diskriminering
— Nämnden för elektronisk förvaltning
— Nämnden för RH anpassad utbildning
— Nämnden för hemslöjdsfrågor
O
— Oljekrisnämnden
— Ombudsmannen mot diskriminering på grund av sexuell läggning
— Ombudsmannen mot etnisk diskriminering
— Operahögskolan i Stockholm
P
— Patent- och registreringsverket
— Patentbesvärsrätten
— Pensionsverk, statens
— Personregisternämnd statens, SPAR-nämnden
— Pliktverk, Totalförsvarets
— Polarforskningssekretariatet
— Post- och telestyrelsen
— Premiepensionsmyndigheten
— Presstödsnämnden
R
— Radio- och TV–verket
— Rederinämnden
— Regeringskansliet
— Regeringsrätten
— Resegarantinämnden
— Registernämnden
— Revisorsnämnden
— Riksantikvarieämbetet
— Riksarkivet
— Riksbanken
— Riksdagsförvaltningen
— Riksdagens ombudsmän
— Riksdagens revisorer
— Riksgäldskontoret
— Rikshemvärnsrådet
— Rikspolisstyrelsen
— Riksrevisionen
— Rikstrafiken
— Riksutställningar, Stiftelsen
— Riksvärderingsnämnden
— Rymdstyrelsen
— Rådet för Europeiska socialfonden i Sverige
— Räddningsverk, statens
— Rättshjälpsmyndigheten
— Rättshjälpsnämnden
— Rättsmedicinalverket
S
— Samarbetsnämnden för statsbidrag till trossamfund
— Sameskolstyrelsen och sameskolor
— Sametinget
— SIS, Standardiseringen i Sverige
— Sjöfartsverket
— Skatterättsnämnden
— Skatteverket
— Skaderegleringsnämnd, statens
— Skiljenämnden i vissa trygghetsfrågor
— Skogsstyrelsen
— Skogsvårdsstyrelserna
— Skogs och lantbruksakademien
— Skolverk, statens
— Skolväsendets överklagandenämnd
— Smittskyddsinstitutet
— Socialstyrelsen
— Specialpedagogiska institutet
— Specialskolemyndigheten
— Språk- och folkminnesinstitutet
— Sprängämnesinspektionen
— Statistiska centralbyrån
— Statskontoret
— Stockholms universitet
— Stockholms internationella miljöinstitut
— Strålsäkerhetsmyndigheten
— Styrelsen för ackreditering och teknisk kontroll
— Styrelsen för internationellt utvecklingssamarbete, SIDA
— Styrelsen för Samefonden
— Styrelsen för psykologiskt försvar
— Stängselnämnden
— Svenska institutet
— Svenska institutet för europapolitiska studier
— Svenska ESF rådet
— Svenska Unescorådet
— Svenska FAO kommittén
— Svenska Språknämnden
— Svenska Skeppshypotekskassan
— Svenska institutet i Alexandria
— Sveriges författarfond
— Säkerhetspolisen
— Säkerhets- och integritetsskyddsnämnden
— Södertörns högskola
T
— Taltidningsnämnden
— Talboks- och punktskriftsbiblioteket
— Teaterhögskolan i Stockholm
— Tingsrätterna
— Tjänstepensions och grupplivnämnd, statens
— Tjänsteförslagsnämnden för domstolsväsendet
— Totalförsvarets forskningsinstitut
— Totalförsvarets pliktverk
— Tullverket
— Turistdelegationen
U
— Umeå universitet
— Ungdomsstyrelsen
— Uppsala universitet
— Utlandslönenämnd, statens
— Utlänningsnämnden
— Utrikesförvaltningens antagningsnämnd
— Utrikesnämnden
— Utsädeskontroll, statens
V
— Valideringsdelegationen
— Valmyndigheten
— Vatten- och avloppsnämnd, statens
— Vattenöverdomstolen
— Verket för förvaltningsutveckling
— Verket för högskoleservice
— Verket för innovationssystem (VINNOVA)
— Verket för näringslivsutveckling (NUTEK)
— Vetenskapsrådet
— Veterinärmedicinska anstalt, statens
— Veterinära ansvarsnämnden
— Väg- och transportforskningsinstitut, statens
— Vägverket
— Vänerskolan
— Växjö universitet
— Växtsortnämnd, statens
Å
— Åklagarmyndigheten
— Åsbackaskolan
Ö
— Örebro universitet
— Örlogsmannasällskapet
— Östervångsskolan
— Överbefälhavaren
— Överklagandenämnden för högskolan
— Överklagandenämnden för nämndemanna-uppdrag
— Överklagandenämnden för studiestöd
— Överklagandenämnden för totalförsvaret
ZDRUŽENO KRALJESTVO
— Cabinet Office
—— Office of the Parliamentary Counsel
— Central Office of Information
— Charity Commission
— Crown Estate Commissioners (Vote Expenditure Only)
— Crown Prosecution Service
— Department for Business, Enterprise and Regulatory Reform
—— Competition Commission
— Gas and Electricity Consumers' Council
— Office of Manpower Economics
— Department for Children, Schools and Families
— Department of Communities and Local Government
—— Rent Assessment Panels
— Department for Culture, Media and Sport
—— British Library
— British Museum
— Commission for Architecture and the Built Environment
— The Gambling Commission
— Historic Buildings and Monuments Commission for England (English Heritage)
— Imperial War Museum
— Museums, Libraries and Archives Council
— National Gallery
— National Maritime Museum
— National Portrait Gallery
— Natural History Museum
— Science Museum
— Tate Gallery
— Victoria and Albert Museum
— Wallace Collection
— Department for Environment, Food and Rural Affairs
—— Agricultural Dwelling House Advisory Committees
— Agricultural Land Tribunals
— Agricultural Wages Board and Committees
— Cattle Breeding Centre
— Countryside Agency
— Plant Variety Rights Office
— Royal Botanic Gardens, Kew
— Royal Commission on Environmental Pollution
— Department of Health
—— Dental Practice Board
— National Health Service Strategic Health Authorities
— NHS Trusts
— Prescription Pricing Authority
— Department for Innovation, Universities and Skills
—— Higher Education Funding Council for England
— National Weights and Measures Laboratory
— Patent Office
— Department for International Development
— Department of the Procurator General and Treasury Solicitor
—— Legal Secretariat to the Law Officers
— Department for Transport
—— Maritime and Coastguard Agency
— Department for Work and Pensions
—— Disability Living Allowance Advisory Board
— Independent Tribunal Service
— Medical Boards and Examining Medical Officers (War Pensions)
— Occupational Pensions Regulatory Authority
— Regional Medical Service
— Social Security Advisory Committee
— Export Credits Guarantee Department
— Foreign and Commonwealth Office
—— Wilton Park Conference Centre
— Government Actuary's Department
— Government Communications Headquarters
— Home Office
—— HM Inspectorate of Constabulary
— House of Commons
— House of Lords
— Ministry of Defence
—— Defence Equipment & Support
— Meteorological Office
— Ministry of Justice
—— Boundary Commission for England
— Combined Tax Tribunal
— Council on Tribunals
— Court of Appeal – Criminal
— Employment Appeals Tribunal
— Employment Tribunals
— HMCS Regions, Crown, County and Combined Courts (England and Wales)
— Immigration Appellate Authorities
— Immigration Adjudicators
— Immigration Appeals Tribunal
— Lands Tribunal
— Law Commission
— Legal Aid Fund (England and Wales)
— Office of the Social Security Commissioners
— Parole Board and Local Review Committees
— Pensions Appeal Tribunals
— Public Trust Office
— Supreme Court Group (England and Wales)
— Transport Tribunal
— The National Archives
— National Audit Office
— National Savings and Investments
— National School of Government
— Northern Ireland Assembly Commission
— Northern Ireland Court Service
—— Coroners Courts
— County Courts
— Court of Appeal and High Court of Justice in Northern Ireland
— Crown Court
— Enforcement of Judgements Office
— Legal Aid Fund
— Magistrates' Courts
— Pensions Appeals Tribunals
— Northern Ireland, Department for Employment and Learning
— Northern Ireland, Department for Regional Development
— Northern Ireland, Department for Social Development
— Northern Ireland, Department of Agriculture and Rural Development
— Northern Ireland, Department of Culture, Arts and Leisure
— Northern Ireland, Department of Education
— Northern Ireland, Department of Enterprise, Trade and Investment
— Northern Ireland, Department of the Environment
— Northern Ireland, Department of Finance and Personnel
— Northern Ireland, Department of Health, Social Services and Public Safety
— Northern Ireland, Office of the First Minister and Deputy First Minister
— Northern Ireland Office
—— Crown Solicitor's Office
— Department of the Director of Public Prosecutions for Northern Ireland
— Forensic Science Laboratory of Northern Ireland
— Office of the Chief Electoral Officer for Northern Ireland
— Police Service of Northern Ireland
— Probation Board for Northern Ireland
— State Pathologist Service
— Office of Fair Trading
— Office for National Statistics
—— National Health Service Central Register
— Office of the Parliamentary Commissioner for Administration and Health Service Commissioners
— Paymaster General's Office
— Postal Business of the Post Office
— Privy Council Office
— Public Record Office
— HM Revenue and Customs
—— The Revenue and Customs Prosecutions Office
— Royal Hospital, Chelsea
— Royal Mint
— Rural Payments Agency
— Scotland, Auditor-General
— Scotland, Crown Office and Procurator Fiscal Service
— Scotland, General Register Office
— Scotland, Queen's and Lord Treasurer's Remembrancer
— Scotland, Registers of Scotland
— The Scotland Office
— The Scottish Ministers
—— Architecture and Design Scotland
— Crofters Commission
— Deer Commission for Scotland
— Lands Tribunal for Scotland
— National Galleries of Scotland
— National Library of Scotland
— National Museums of Scotland
— Royal Botanic Garden, Edinburgh
— Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Scotland
— Scottish Further and Higher Education Funding Council
— Scottish Law Commission
— Community Health Partnerships
— Special Health Boards
— Health Boards
— The Office of the Accountant of Court
— High Court of Justiciary
— Court of Session
— HM Inspectorate of Constabulary
— Parole Board for Scotland
— Pensions Appeal Tribunals
— Scottish Land Court
— Sheriff Courts
— Scottish Police Services Authority
— Office of the Social Security Commissioners
— The Private Rented Housing Panel and Private Rented Housing Committees
— Keeper of the Records of Scotland
— The Scottish Parliamentary Body Corporate
— HM Treasury
—— Office of Government Commerce
— United Kingdom Debt Management Office
— The Wales Office (Office of the Secretary of State for Wales)
— The Welsh Ministers
—— Higher Education Funding Council for Wales
— Local Government Boundary Commission for Wales
— The Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales
— Valuation Tribunals (Wales)
— Welsh National Health Service Trusts and Local Health Boards
— Welsh Rent Assessment Panels
PRILOGA V
SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 7 GLEDE NA NAROČILA, KI JIH ODDAJO NAROČNIKI NA PODROČJU OBRAMBE ( 32 )
Poglavje 25: |
Sol, žveplo, zemljine in kamen, sadra, apno in cement |
Poglavje 26: |
Kovinske rude, žlindra in pepel |
Poglavje 27: |
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi, nastali pri njihovi destilaciji, bituminozne snovi, mineralni voski, razen: ex 27.10: posebni motorni bencini |
Poglavje 28: |
Anorganski kemični proizvodi; anorganske ali organske spojine plemenitih kovin, radioaktivnih elementov, redkih zemeljskih kovin in izotopov, razen: ex 28.09: razstreliva ex 28.13: razstreliva ex 28.14: solzilec ex 28.28: razstreliva ex 28.32: razstreliva ex 28.39: razstreliva ex 28.50: strupeni proizvodi ex 28.51: strupeni proizvodi ex 28.54: razstreliva |
Poglavje 29: |
Organski kemijski proizvodi, razen: ex 29.03: razstreliva ex 29.04: razstreliva ex 29.07: razstreliva ex 29.08: razstreliva ex 29.11: razstreliva ex 29.12: razstreliva ex 29.13: strupeni proizvodi ex 29.14: strupeni proizvodi ex 29.15: strupeni proizvodi ex 29.21: strupeni proizvodi ex 29.22: strupeni proizvodi ex 29.23: strupeni proizvodi ex 29.26: razstreliva ex 29.27: strupeni proizvodi ex 29.29: razstreliva |
Poglavje 30: |
Farmacevtski izdelki |
Poglavje 31: |
Gnojila |
Poglavje 32: |
Ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati, barve in druga barvila, premazna sredstva in laki, kiti polnila in druge tesnilne mase, črnila |
Poglavje 33: |
Eterična olja in rezinoidi, parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki |
Poglavje 34: |
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje in čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ |
Poglavje 35: |
Beljakovinske snovi, lepila, encimi |
Poglavje 37: |
Proizvodi za fotografske in kinematografske namene |
Poglavje 38: |
Razni proizvodi kemijske industrije, razen: ex 38.19: strupeni proizvodi |
Poglavje 39: |
Umetne smole in plastične mase, celulozni estri in etri, izdelki iz njih, razen: ex 39.03: razstreliva |
Poglavje 40: |
Kavčuk, sintetični kavčuk, faktis in izdelki iz njih, razen: ex 40.11: neprebojne pnevmatike |
Poglavje 41: |
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje |
Poglavje 42: |
Izdelki iz usnja, sedlarski in jermenarski izdelki, predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki, izdelki iz živalskih črev (razen iz sviloprejkine niti) |
Poglavje 43: |
Naravno in umetno krzno, krzneni izdelki |
Poglavje 44: |
Les in lesni izdelki, oglje |
Poglavje 45: |
Pluta in izdelki iz plute |
Poglavje 46: |
Izdelki iz slame, esparta in drugih pletarskih materialov, košarski in pletarski izdelki |
Poglavje 47: |
Materiali za proizvodnjo papirja |
Poglavje 48: |
Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona |
Poglavje 49: |
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti |
Poglavje 65: |
Klobuki, kape in druga pokrivala ter njihovi deli |
Poglavje 66: |
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači in njihovi deli |
Poglavje 67: |
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja in puha, umetno cvetje, lasuljarski izdelki |
Poglavje 68: |
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta, sljude ali podobnih materialov |
Poglavje 69: |
Keramični izdelki |
Poglavje 70: |
Steklo in stekleni izdelki |
Poglavje 71: |
Biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in izdelki iz njih; imitacije nakita |
Poglavje 73: |
Železo in jeklo in izdelki iz železa in jekla |
Poglavje 74: |
Baker in bakreni izdelki |
Poglavje 75: |
Nikelj in nikljevi izdelki |
Poglavje 76: |
Aluminij in aluminijasti izdelki |
Poglavje 77: |
Magnezij in berilij ter magnezijevi in berilijevi izdelki |
Poglavje 78: |
Svinec in svinčeni izdelki |
Poglavje 79: |
Cink in cinkovi izdelki |
Poglavje 80: |
Kositer in kositrni izdelki |
Poglavje 81: |
Druge navadne kovine, ki se uporabljajo v metalurgiji, in izdelki iz njih |
Poglavje 82: |
Orodje, nožarski proizvodi, žlice in vilice, iz navadnih kovin, njihovi deli, razen: ex 82.05: orodje ex 82.07: orodje, deli |
Poglavje 83: |
Razni proizvodi iz navadnih kovin |
Poglavje 84: |
Kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli, razen: ex 84.06: motorji ex 84.08: drugi motorji ex 84.45: stroji ex 84.53: digitalni stroji za avtomatsko obdelavo podatkov ex 84.55: deli strojev iz tar. št. 84.53 ex 84.59: jedrski reaktorji |
Poglavje 85: |
Električni stroji in oprema, njihovi deli, razen: ex 85.13: telekomunikacijska oprema ex 85.15: oddajniki |
Poglavje 86: |
Tirne lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor, signalna oprema za promet vseh vrst (brez električnega pogona), razen: ex 86.02: oklepne lokomotive, električne ex 86.03: druge oklepne lokomotive ex 86.05: oklepni vagoni ex 86.06: vagoni za popravila ex 86.07: vagoni |
Poglavje 87: |
Vozila, razen železniških in tramvajskih vozil ter njihovi deli, razen: ex 87.08: tanki in druga oklepna vozila ex 87.01: traktorji ex 87.02: vojaška vozila ex 87.03: samonakladalna vozila za prevoz pokvarjenih vozil ex 87.09: motorna kolesa ex 87.14: priklopniki |
Poglavje 89: |
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije, razen: ex 89.01Α: bojne ladje |
Poglavje 90: |
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski in kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli, razen: ex 90.05: daljnogledi ex 90.13: razni inštrumenti, laserji ex 90.14: telemetri ex 90.28: električni in elektronski merilni inštrumenti ex 90.11: mikroskopi ex 90.17: medicinski instrumenti ex 90.18: aparati za mehanoterapijo ex 90.19: ortopedski pripomočki ex 90.20: rentgenske naprave |
Poglavje 91: |
Proizvodnja ur |
Poglavje 92: |
Glasbeni instrumenti, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, deli in pribor za te izdelke |
Poglavje 94: |
Pohištvo in deli pohištva, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki, razen: ex 94.01Α: letalski sedeži |
Poglavje 95: |
Izdelki iz materialov za rezljanje ali oblikovanje |
Poglavje 96: |
Metle, krtače, čopiči za puder in sita |
Poglavje 98: |
Razni proizvodi |
PRILOGA VI
DEFINICIJA NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ
Za namene te direktive:
(a) „tehnične specifikacije“ v primeru javnih naročil gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za gradnje, material, proizvod ali blago, ki omogoča takšen opis gradnje, materiala, proizvoda ali blaga, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje naročnik, dosežen. Ti tehnični predpisi vključujejo stopnje okoljske uspešnosti, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem ali uporabo nalepk. Vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, preskus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na materiale ali dele, katere vključujejo;
(b) „tehnična specifikacija“ v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomeni specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti;
2. „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se instalno uporabo, s katerim usklajenost načeloma ni obvezna in ki ne sodi v nobeno izmed naslednjih kategorij:
— |
mednarodni standard : standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti, |
— |
evropski standard : standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti, |
— |
nacionalni standard : standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti; |
3. „evropski tehnični atest“ pomeni ugodno tehnično oceno ustreznosti proizvoda za uporabo na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za visoke gradnje zaradi ustreznih lastnosti proizvoda in opredeljenih pogojev za uporabo. Evropski atest izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica;
4. „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo – določeno v skladu s postopkom, katerega priznavajo države članice – ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;
5. „tehnična referenca“: kateri koli proizvod, ki so ga pripravili evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov, v skladu s postopkom, sprejetim zaradi novih potreb trga.
PRILOGA VII
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH
PRILOGA VII A
INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH
OBVESTILO O OBJAVI PREDHODNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA
1. |
Država naročnika |
2. |
Ime naročnika |
3. |
Internetni naslov „profila kupca“ (URL) |
4. |
Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV |
PREDHODNO INFORMATIVNO OBVESTILO
1. |
Ime, naslov, številka faksa in elektronski naslov naročnika in, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe ter v primeru naročil storitev in gradenj podatki služb, npr. ustrezni vladni internetni naslov, na katerem se lahko pridobijo informacije v zvezi s splošnim ureditvenim okvirom za davke, varovanje okolja, zaščitena delovna mesta in delovnimi pogoji, ki veljajo v kraju izvedbe naročila. |
2. |
Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice ali če je omejena na izvedbo v okviru programov zaščitenih delovnih mest. |
3. |
V primeru javnih naročil gradenj: značilnosti in obseg gradenj ter kraj izvedbe; če je gradnja razdeljena v več faz, bistvene značilnosti teh faz gradnje; če je na voljo, ocena stroškov predlaganih gradenj; referenčna številka oziroma številke nomenklature. V primeru javnih naročil blaga: značilnosti in količina ali vrednost proizvodov, ki ji je treba dobaviti, referenčna številka oziroma številke nomenklature. V primeru javnih naročil storitev: skupna vrednost predlaganih nakupov v vsaki kategoriji storitev iz Priloge II A, referenčna številka oziroma številke nomenklature. |
4. |
Predvideni datum za začetek postopka oddaje glede naročila ali naročil v primeru javnih naročil storitev po kategorijah. |
5. |
Če je to primerno, navesti, ali je sklenjen okvirni sporazum. |
6. |
Če je to primerno, druge informacije. |
7. |
Datum odpošiljanja obvestila ali odpošiljanja obvestila o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca. |
8. |
Navesti, ali je naročilo zajeto v Sporazumu. |
OBVESTILO O NAROČILU
Odprti in omejeni postopki, konkurenčni dialogi, postopki, postopki s pogajanji:
1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, elektronski naslov naročnika.
2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice ali če je omejena na izvedbo v okviru programov zaščitenih delovnih mest.
(a) Izbrani postopek oddaje naročila.
(b) Če je to primerno, obrazložitev uporabe pospešenega postopka (pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji).
(c) Če je to primerno, navesti, ali je sklenjen okvirni sporazum.
(d) Če je to primerno, navesti, ali je vzpostavljen dinamični nakupovalni sistem.
(e) Če je to primerno, izvedba elektronske dražbe (v primeru odprtih in omejenih postopkov ali postopkov s pogajanji v razmerah iz člena 30(1)(a)).
4. Oblika naročila.
5. Kraj izvedbe gradenj, dostave proizvodov ali opravljanja storitev.
(a) Javna naročila gradenj:
— značilnosti in obseg gradenj ter splošne značilnosti gradnje. Navesti zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi gradnjami in, če je znana, začasno časovno razporeditev za uporabo teh možnosti, kakor tudi število morebitnih obnov, če so potrebne. Če je gradnja ali naročilo razdeljeno na več faz, velikost različnih faz; referenčna številka oziroma številke nomenklature,
— informacije v zvezi z namenom gradnje ali naročila, če slednje vključuje tudi načrtovanje projektov,
— v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost gradenj za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati.
(b) Javna naročila blaga:
— značilnosti proizvodov, ki jih je treba nabaviti, navajajoč zlasti, ali se ponudbe zahtevajo zaradi nakupa, zakupa, najetja ali nakupa na kredit ali njihove kombinacije, referenčna številka nomenklature. Količina proizvodov, ki jih je treba nabaviti, navajajoč zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi nakupi ter, če je znana, začasna časovna razporeditev za uporabo teh možnosti, kakor tudi število obnov, če so potrebne. Referenčna številka oziroma številke nomenklature,
— v primeru rednih ali obnovljivih naročil v danem obdobju navesti tudi, če je znana, časovno razporeditev za poznejša naročila predvidenega blaga,
— v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost blaga za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati.
(c) Javna naročila storitev:
— kategorija in opis storitve. Referenčna številka oziroma številke nomenklature. Količina storitev, ki jih je treba opraviti. Navesti zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi nakupi in, če je znana, začasno časovno razporeditev v zvezi z uporabo teh možnosti, kakor tudi število morebitnih obnov, če so potrebne. V primeru obnovljivih naročil v danem obdobju navesti tudi, če je znana, časovno razporeditev za poznejša naročila predvidenega blaga,
— v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost storitev za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati,
— navedba, ali je po zakonu in drugih predpisih opravljanje storitve rezervirano za posebno stroko.
— Sklicevanje na zakon ali druge predpise.
— navedba, ali bi morala pravna oseba navesti imena in strokovno usposobljenost osebja, ki je odgovorno za izvedbo storitve.
7. Če je naročilo razdeljeno v faze, navedba, ali je mogoče razpisati natečaj za eno, več ali vse faze.
8. Vsak rok za dokončanje gradenj/dobav/storitev ali trajanje naročil gradenj/dobav/storitev; če je mogoče vsak rok, do katerega se morajo gradnje začeti, ali vsak rok, do katerega se bo začela dobava blaga ali opravljanje storitev.
9. Sprejemljivost ali prepoved variant.
10. Če je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.
11. V primeru odprtih postopkov:
(a) ime, naslov, številka telefaksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je mogoče zahtevati razpisno dokumentacijo in dodatne dokumente;
(b) če je to primerno, rok za oddajo teh zahtevkov;
(c) če je to primerno, cena in plačilni pogoji za pridobitev teh dokumentov.
(a) Rok za sprejemanje ponudb ali okvirnih ponudb, če se uporablja dinamični nakupovalni sistem (odprti postopki);
(b) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje (omejeni postopki ali postopki s pogajanji);
(c) naslov, če ga je treba poslati;
(d) jezik ali jeziki, v katerih morajo biti ponudbe sestavljene.
13. V primeru odprtih postopkov:
(a) osebe, pooblaščene za prisotnost pri odpiranju ponudb;
(b) kraj, datum in čas odpiranja ponudb.
14. Če je to primerno, zahtevani pologi in garancije.
15. Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, v katerih so navedeni.
16. Kjer je to primerno, pravna narava, ki naj jo prevzame skupina gospodarskih subjektov, kateri je javno naročilo oddano.
17. Merila za izbor v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, ki lahko povzroči njihovo izključitev, ter potrebne informacije, ki dokazujejo, da ni podlage, ki bi upravičila izključitev. Merila za izbor in informacije v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, informacije in vse potrebne formalnosti za oceno minimalnih ekonomskih in tehničnih standardov, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta. Najnižja raven oziroma ravni standardov, ki se morda zahtevajo.
18. V zvezi z okvirnim sporazumom: število in, če je to primerno, predlagano maksimalno število gospodarskih subjektov, ki bodo stranke okvirnega sporazuma, določeno trajanje okvirnega sporazuma z navedbo, če je to primerno, razlogov za vsako trajanje, ki je daljše kakor štiri leta.
19. V primeru konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu navesti, če je to primerno, uporabo faznega postopka zaradi zmanjšanja postopnega števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali števila ponudb, o katerih se je treba pogajati.
20. V primeru omejenega postopka, konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu, če se uporablja možnost zmanjšanja števila kandidatov, ki jih je treba povabiti, da predložijo ponudbe, da sodelujejo v dialogu ali se udeležijo pogajanj: minimalno in, če je to primerno, maksimalno število kandidatov ter objektivna merila, ki jih je treba uporabiti za izbiro tega števila kandidatov.
21. Rok odprtosti ponudbe, ki ga mora ponudnik obvezno upoštevati (odprti postopki).
22. Če je to primerno, imena in naslovi gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik že izbral (postopki s pogajanji).
23. Merila iz člena 53, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil:
„najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“: navedejo se merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihova pomembnost, če niso navedena v specifikacijah, ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu.
24. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, številko faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče zahtevati.
25. Datum oziroma datumi odpošiljanja predhodnega informativnega obvestila v skladu s tehničnimi specifikacijami o objavi iz Priloge VIII ali izjavo o tej objavi.
26. Datum odpošiljanja obvestila.
27. Navesti, ali je naročilo zajeto v Sporazumu.
POENOSTAVLJENO OBVESTILO O NAROČILU PRI DINAMIČNEM NAKUPOVALNEM SISTEMU
1. |
Država naročnika. |
2. |
Ime in elektronski naslov naročnika. |
3. |
Sklicevanje na objavo obvestila pri dinamičnem nakupovalnem sistemu. |
4. |
Elektronski naslov, na katerem so na voljo tehnična specifikacija in dodatni dokumenti v zvezi z dinamičnim nakupovalnim sistemom. |
5. |
Predmet naročila: opis v skladu z referenčno številko oziroma številkami nomenklature CPV in količina ali obseg naročila, ki ga je treba oddati. |
6. |
Rok za predložitev okvirnih ponudb. |
OBVESTILA O ODDAJI NAROČILA
1. |
Ime in naslov naročnika. |
2. |
Izbrani postopki za oddajo. V primeru postopka s pogajanji brez predhodnega obvestila o naročilu (člen 28) obrazložena izjava. |
3. |
Javna naročila gradenj: značilnosti in obseg naročila ter splošne značilnosti gradnje. Javna naročila blaga: značilnosti in količina dobavljenih proizvodov s strani posameznega dobavitelja, če je to primerno; referenčna številka nomenklature. Javna naročila storitev: kategorija in opis storitve; referenčna številka nomenklature; količina kupljenih storitev. |
4. |
Datum oddaje naročila. |
5. |
Merila za oddajo naročila. |
6. |
Število prejetih ponudb. |
7. |
Ime in naslov izbranih gospodarskih subjektov. |
8. |
Plačana cena ali razpon cen (najnižja/najvišja). |
9. |
Vrednost izbrane ponudbe (ponudb) ali najvišja in najnižja ponudba, ki sta obravnavani pri oddaji naročila. |
10. |
Če je to primerno, vrednost in delež naročila, ki bo verjetno oddan v podizvajanje. |
11. |
Datum objave obvestila o razpisu v skladu s tehničnimi specifikacijami za objavo iz Priloge VIII. |
12. |
Datum odpošiljanja obvestila. |
13. |
Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, številko faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče pridobiti. |
PRILOGA VII B
INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O KONCESIJAH ZA JAVNE GRADNJE
1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov naročnika
(a) Kraj izvedbe
(b) Predmet koncesije; značilnosti in obseg storitev
(a) Rok za predložitev vlog
(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati
(c) Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti napisane
4. Osebni, tehnični in finančni pogoji, ki jih morajo kandidati izpolniti
5. Merila, ki bodo uporabljena pri oddaji naročila
6. Če je to primerno, minimalni delež gradenj, ki se bo oddal v podizvajanje
7. Datum odpošiljanja obvestila
8. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb nali po potrebi ime, naslov, številka faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče pridobiti
PRILOGA VII C
INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O NAROČILIH GRADENJ KONCESIONARJEV, KI NISO NAROČNIKI
(a) Kraj izvedbe
(b) Značilnosti in obseg storitev ter splošne značilnosti gradenj
2. Vsak rok za predvideno dokončanje
3. Ime in naslov organa, od katerega se lahko zahtevajo specifikacije in dodatni dokumenti
(a) Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb
(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati
(c) Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti napisane
5. Vsi zahtevani pologi ali garancije
6. Ekonomski in tehnični pogoji, ki ji izvajalec mora izpolniti
7. Merila, ki bodo uporabljena pri oddaji naročila
8. Datum odpošiljanja obvestila
PRILOGA VII D
INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O NATEČAJIH
OBVESTILA O NATEČAJU
1. Ime, naslov, številka faksa in elektronski naslov naročnika ter službe, od katere je mogoče pridobiti dodatne dokumente
2. Opis projekta
3. Vrsta natečaja: odprti ali omejeni
4. V primeru odprtega natečaja: rok za predložitev projektov
5. V primeru omejenega natečaja:
(a) število pričakovanih udeležencev,
(b) imena morebitnih že izbranih udeležencev,
(c) merila za izbor udeležencev in
(d) rok za prijave k sodelovanju.
6. Če je to primerno, navesti, da je udeležba omejena na posebno stroko
7. Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju projektov
8. Imena vseh članov ocenjevalne komisije, ki so že izbrani
9. Navesti, ali je odločitev ocenjevalne komisije zavezujoča za naročnika
10. Število in vrednost vseh nagrad
11. Morebitna plačila udeležencem
12. Navesti, ali bo po natečaju katero koli naročilo oddano zmagovalcu ali zmagovalcem natečaja
13. Datum odpošiljanja obvestila
OBVESTILO O IZIDIH NATEČAJA
1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov naročnika
2. Opis projekta
3. Skupno število udeležencev
4. Število udeležencev iz tujine
5. Zmagovalec ali zmagovalci natečaja
6. Vse nagrade
7. Sklicevanje na obvestilo o natečaju
8. Datum odpošiljanja obvestila
PRILOGA VIII
ZNAČILNOSTI OBJAVE
1. Objava obvestil
(a) |
►M2 Obvestila iz členov 35, 58, 64 in 69 morajo naročniki poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti v obliki, ki jo določajo izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 77(2). ◄ Tudi predhodna informativna obvestila iz prvega pododstavka člena 35(1), objavljena v profilu kupca, kakor je navedeno v točki 2(b), morajo biti v tej obliki, kakor tudi obvestilo o tej objavi. |
(b) |
Obvestila iz členov 35, 58, 64 in 69 objavi Urad za uradne objave Evropskih skupnosti ali naročniki v primeru predhodnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 35(1). Poleg tega lahko naročniki objavijo te informacije na internetu v „profilu kupca“, kakor je navedeno v točki 2(b). |
(c) |
Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izda naročniku potrdilo iz člena 36(8). |
2. Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij
(a) |
Naročnike je treba spodbujati, da na internetu objavijo specifikacije in dodatne dokumente v celoti. |
(b) |
Profil kupca lahko vsebuje predhodna informativna obvestila iz prvega pododstavka člena 35(1), informacije o potekajočih razpisih za zbiranje ponudb, rednih nakupih, oddanih naročilih, prekinjenih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so točka za stike, številke telefona in faksa, poštni in elektronski naslov. |
3. Format in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil
Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil so na voljo na internetnem naslovu „http://simap.eu.int“.
PRILOGA IX
REGISTRI
PRILOGA IX A ( 33 )
JAVNA NAROČILA GRADENJ
Registri poklicev ter ustrezne izjave in potrdila za vsako državo članico so:
— v Belgiji „Registre du commerce“/„Handelsregister“,
— v Bolgariji „Търговски регистър“,
— na Danskem „Erhvervs-og Selskabsstyrelsen“,
— v Nemčiji „Handelsregister“ in „Handwerksrolle“,
— v Grčiji – ministrstva za okolje, prostorsko načrtovanje in javna dela,
— v Španiji „Registro Oficial de Empresas Clasificadas del Ministerio de Hacienda“,
— v Franciji „Registre du commerce et des sociétés“ in „Répertoire des métiers“,
— na Irskem se od naročnika lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,
— v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“,
— v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la chambre des métiers“,
— na Nizozemskem „Handelsregister“,
— v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“ in „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,
— na Portugalskem „Instituto dos Mercados de Obras Públicas e Particulares e do Imobiliário“ (IMOPPI) (CAEOPP),
— v Romuniji „Registrul Comerțului“,
— na Finskem „Kaupparekisteri“/„Handelsregistret“,
— na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,
— v Združenem kraljestvu se od gradbenika lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.
PRILOGA IX B
JAVNA NAROČILA BLAGA
Zadevni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila so:
— v Belgiji „Registre du commerce“/„Handelsregister“,
— v Bolgariji „Търговски регистър“,
— na Danskem „Erhvervs-og Selskabsstyrelsen“,
— v Nemčiji „Handelsregister“ in „Handwerksrolle“,
— v Grčiji,
— v Španiji „Registro Mercantil“ ali, v primeru neregistriranih posameznikov, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem,
— v Franciji „Registre du commerce et des sociétés“ in „Répertoire des métiers“,
— na Irskem se od dobavitelja lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,
— v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“ in „Registro delle commissioni provinciali per l'artigianato“,
— v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la chambre des métiers“,
— na Nizozemskem „Handelsregister“,
— v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“ in „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,
— na Portugalskem „Registo Nacional das Pessoas Colectivas“,
— v Romuniji „Registrul Comerțului“,
— na Finskem „Kaupparekisteri“ in „Handelsregistret“,
— na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,
— v Združenem kraljestvu se od dobavitelja lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb o inkorporaciji ali registraciji, ali, če ne tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.
PRILOGA IX C
JAVNA NAROČILA STORITEV
Zadevni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila so:
— v Belgiji „Registre du commerce/Handelsregister“ in „Ordres professionels/Beroepsorden“,
— n Bulgaria „Търговски регистър“,
— na Danskem „Erhvervs-og Selskabsstyrelsen“,
— v Nemčiji „Handelsregister“, „Handwerksrolle“, „Vereinsregister“, „Partnerschaftsregister“ in „Mitgliedsverzeichnisse der Berufskammern der Ländern“,
— v Grčiji se lahko od ponudnika storitev zahteva zaprisežena izjava, da se ukvarja z zadevnim poklicem; v primerih, ki so določeni v obstoječi nacionalni zakonodaji in povezani z opravljanjem raziskovalnih storitev iz Priloge I A, register poklicev,
— v Španiji „Registro Oficial de Empresas Clasificadas del Ministerio de Hacienda“,
— v Franciji „Registre du commerce“ in „Répertoire des métiers“,
— na Irskem se od ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo od sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,
— v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“, „Registro delle commissioni provinciali per l'artigianato“ ali „Consiglio nazionale degli ordini professionali“,
— v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la chambre des métiers“,
— na Nizozemskem „Handelsregister“,
— v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“ in „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,
— na Portugalskem „Registo Nacional das Pessoas Colectivas“,
— v Romuniji „Registrul Comerțului“,
— na Finskem „Kaupparekisteri“ in „Handelsregistret“,
— na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,
— v Združenem kraljestvu se od ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo od sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.
PRILOGA X
ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAVAMI ZA SODELOVANJE TER NAČRTI IN PROJEKTI V NATEČAJIH
Oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijave za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih morajo s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da:
(a) so elektronski podpisi v zvezi s ponudbami, prijave k sodelovanju ter posredovanje načrtov in projektov usklajeni z nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu z Direktivo 1999/93/ES;
(b) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb, prijav k sodelovanju ter predložitev načrtov in projektov;
(c) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenim rokom, nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;
(d) se, če je kršena prepoved tega dostopa, lahko ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka zazna;
(e) samo pooblaščene osebe lahko določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih podatkov;
(f) se med različnimi fazami postopka oddaje naročila ali natečaja omogoči dostop do predloženih podatkov ali dela le-teh izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb;
(g) hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb mora omogočiti dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu;
(h) so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi.
PRILOGA XI
ROKI ZA PRENOS IN IZVAJANJE (Člen 80)
Direktive |
Roki za prenos in izvajanje |
92/50/EGS (UL L 209, 24.7.1992, str. 1) Avstrija, Finska, Švedska (1) |
1. julij 1993 1. januar 1995 |
93/36/EGS (UL L 199, 9.8.1993, str. 1) Avstrija, Finska, Švedska (1) |
13. junij 1994 1. januar 1995 |
93/37/EGS (UL L 199, 9.8.1993, str. 54) prečiščeno besedilo direktiv: |
|
— 71/305/EGS (UL L 185, 16.8.1971, str. 5): |
|
— ES 6 članic |
30. julij 1972 |
— DK, IRL, UK |
1. januar 1973 |
— Grčija |
1. januar 1981 |
— Španija, Portugalska |
1. januar 1986 |
— Avstrija, Finska, Švedska (1) |
1. januar1995 |
— 89/440/EGS (UL L 210, 21.07.1989, str. 1): |
|
— ES 9 članic |
19. julij 1990 |
— Grčija, Španija, Portugalska |
1. marec 1992 |
— Avstrija, Finska, Švedska (1) |
1. januar 1995 |
97/52/ES (UL L 328, 28.11.1997, str. 1) |
13. oktober 1998 |
(1) EGP: 1. januar 1994. |
PRILOGA XII
KORELACIJSKA TABELA ( 34 )
Ta direktiva |
Direktiva 93/37/EGS |
Direktiva 93/36/EGS |
Direktiva 92/50/EGS |
Drugi akti |
|
Člen 1, odst. 1 |
Člen 1, prva vrstica, prilagojena |
Člen 1, prva vrstica, prilagojena |
Člen 1, prva vrstica, prilagojena |
||
Člen 1, odst. 2, točka (a) |
Člen 1, točka (a), prvi del stavka |
Člen 1, točka (a), prvi in zadnji del prvega stavka |
Člen 1, točka (a) |
Spremenjen |
|
Člen 1, odst. 2, točka (b) |
Člen 1, točki (a) in (c), prilagojeni |
— |
— |
||
Člen 1, odst. 2, točka (c), prvi pododstavek |
— |
Člen 1, točka (a), drugi del prvega stavka in drugi stavek, prilagojena |
— |
||
Člen 1, odst. 2, točka (c), drugi pododstavek |
— |
Člen 1, točka (a), prilagojena |
— |
||
Člen 1, odst. 2, točka (d), prvi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 2, točka (d), drugi pododstavek |
— |
— |
Člen 2, prilagojen |
||
Člen 1, odst. 2, točka (d), tretji pododstavek |
— |
— |
16. uvodna izjava, prilagojena |
||
Člen 1, odst. 3 |
Člen 1, točka (d) |
— |
— |
||
Člen 1, odst. 4 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 5 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 6 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 7 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 8, prvi pododstavek |
— |
— |
Člen 1, točka (c), prvi stavek, prilagojen |
||
Člen 1, odst. 8, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 8, tretji pododstavek |
Člen 1, točka (h) |
Člen 1, točka (c) |
Člen 1, točka (c), drugi stavek |
Spremenjen |
|
Člen 1, odst. 9 |
Člen 1, točka (b), prilagojena |
Člen 1, točka (b), prilagojena |
Člen 1, točka (b), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 10 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 11, prvi pododstavek |
Člen 1, točka (e), prilagojena |
Člen 1, točka (d), prilagojena |
Člen 1, točka (d), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 11, drugi pododstavek |
Člen 1, točka (f), prilagojena |
Člen 1, točka (e), prilagojena |
Člen 1, točka (e), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 11, tretji pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 11, četrti pododstavek |
Člen 1, točka (g), prilagojena |
Člen 1, točka (f), prilagojena |
Člen 1, točka (f), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 11, peti pododstavek |
— |
— |
Člen 1, točka (g), prilagojena |
||
Člen 1, odst. 12 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 13 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 14 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 1, odst. 15 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 2 |
Člen 6, odst. 6 |
Člen 5, odst. 7 |
Člen 3, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 3 |
— |
Člen 2, odst. 2 |
— |
||
Člen 4, odst. 1 |
Nov |
Nov |
Člen 26, odst. 2 in 3, prilagojena |
||
Člen 4, odst. 2 |
Člen 21, spremenjen |
Člen 18, prilagojen |
Člen 26, odst. 1, spremenjen |
||
Člen 5 |
Člen 33a, prilagojen |
Člen 28, spremenjen |
Člen 38a, prilagojen |
||
Člen 6 |
— |
Člen 15, odst. 2 |
— |
Spremenjen |
|
Člen 7, točki (a) in (b) |
— |
Člen 5, odst. 1, točka (a), prilagojena |
Člen 7, odst. 1, točka (a), prilagojena |
||
Člen 7, točka (c) |
Člen 6, odst. 1, točka (a), prilagojena |
— |
— |
||
Člen 8 |
Člena 2 in 6, odst. 1, točka (b), prilagojena |
— |
Člen 3, odst. 3 in člen 7, odst. 1, točka (a), prilagojena |
||
Člen 9, odst. 1, prvi pododstavek |
— |
Člen 5, odst. 5 |
Člen 7, odst. 2 in 7 |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 1, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 9, odst. 2 |
— |
Člen 5, odst. 1, točka (b) |
— |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 3 |
Člen 6, odst. 4 |
Člen 5, odst. 6 |
Člen 7, odst. 3, drugi stavek |
||
Člen 9, odst. 4 |
Člen 6, odst. 5, prilagojen |
||||
Člen 9, odst. 5, točka (a) |
Člen 6, odst. 3, prilagojen |
— |
Člen 7, odst. 4, tretji pododstavek, prilagojen |
||
Člen 9, odst. 5, točka (b) |
— |
Člen 5, odst. 4 |
— |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 6 |
— |
Člen 5, odst. 2 |
— |
||
Člen 9, odst. 7 |
— |
Člen 5, odst. 3 |
Člen 7, odst. 6 |
||
Člen 9, odst. 8, točka (a) |
— |
— |
Člen 7, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 8, točka (b) |
— |
— |
Člen 7, odst. 5 |
Spremenjen |
|
Člen 9, odst. 9 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 10 |
Nov |
Člen 3, prilagojen |
Člen 4, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 11 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 12 |
Člen 4, točka (a) |
Člen 2, točka (a) |
Člen 1, točka (a) (iii) |
Spremenjen |
|
Člen 13 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 14 |
Člen 4, točka (b) |
Člen 2, odst. 1, točka (b) |
Člen 4, odst. 2 |
||
Člen 15, točka (a) |
Člen 5, točka (a), prilagojena |
Člen 4, točka (a), prilagojena |
Člen 5, točka (a), prilagojena |
||
Člen 15, točki (b) in (c) |
Člen 5, točki (b) in (c) |
Člen 4, točki (b) in (c) |
Člen 5, točki (b) in (c) |
||
Člen 16 |
— |
— |
Člen 1, točka (a) (iii) do (ix), prilagojena |
||
Člen 17 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 18 |
— |
— |
Člen 6 |
Spremenjen |
|
Člen 19 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 20 |
— |
— |
Člen 8 |
||
Člen 21 |
Člen 9 |
||||
Člen 22 |
— |
— |
Člen 10 |
||
Člen 23 |
Člen 10 |
Člen 8 |
Člen 14 |
Spremenjen |
|
Člen 24, odst. 1 do 4, prvi pododstavek |
Člen 19 |
Člen 16, odst. 1 |
Člen 24, odst. 1 |
Spremenjen |
|
Člen 24, odst. 4, drugi pododstavek |
— |
Člen 16, odst. 2, prilagojen |
Člen 24, odst. 2, prilagojen |
||
Člen 25, prvi odstavek |
Člen 20, prvi odstavek |
Člen 17, prvi odstavek |
Člen 25, prvi odstavek |
Spremenjen |
|
Člen 25, drugi odstavek |
Člen 20, drugi odstavek |
Člen 17, drugi odstavek |
Člen 25, drugi odstavek |
||
Člen 26 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 27, prvi odstavek |
Člen 23, odst. 1 |
— |
Člen 28, odst. 1 |
Spremenjen |
|
Člen 27, drugi in tretji odstavek |
Člen 23, odst. 2 |
— |
Člen 28, odst. 2 |
||
Člen 28, prvi odstavek |
Člen 7, odst. 1, prilagojen |
Člen 6, odst. 1, prilagojen |
Člen 11, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 28, drugi odstavek |
Člen 7, odst. 4 |
Člen 6, odst. 4 |
Člen 11, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 29 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 30, odst. 1, točka (a) |
Člen 7, odst. 2, točka (a) |
Člen 6, odst. 2 |
Člen 11, odst. 2, točka (a) |
||
Člen 30, odst. 1, točka (b) |
Člen 7, odst. 2, točka (c) |
Nov |
Člen 11, odst. 2, točka (b) |
||
Člen 30, odst. 1, točka (c) |
— |
Člen 11, odst. 2, točka (c) |
|||
Člen 1, odst. 1, točka (d) |
Člen 7, odst. 2, točka (b) |
— |
— |
||
Člen 30, odstavki 2, 3 in 4 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 31, točka (1), točka (a) |
Člen 7, odst. 3, točka (a) |
Člen 6, odst. 3, točka (a) |
Člen 11, odst. 3, točka (a) |
||
Člen 31, točka (1), točka (b) |
Člen 7, odst. 3, točka (b) |
Člen 6, odst. 3, točka (c) |
Člen 11, odst. 3, točka (b) |
||
Člen 31, točka (1), točka (c) |
Člen 7, odst. 3, točka (c) |
Člen 6, odst. 3, točka (d) |
Člen 11, odst. 3, točka (d) |
||
Člen 31, točka (2), točka (a) |
— |
Člen 6, odst. 3, točka (b) |
— |
||
Člen 31, točka (2), točka (b) |
— |
Člen 6, odst. 3, točka (e) |
— |
||
Člen 31, točka (2), točka (c) |
— |
Nov |
— |
||
Člen 31, točka (2), točka (d) |
— |
Nov |
— |
||
Člen 31, točka (3) |
— |
— |
Člen 11, odst. 3, točka (c) |
||
Člen 31, točka (4), točka (a) |
Člen 7, odst. 3, točka (d) |
— |
Člen 11, odst. 3, točka (e) |
||
Člen 31, točka (4), točka (b) |
Člen 7, odst. 3, točka (e) |
— |
Člen 11, odst. 3, točka (f) |
||
Člen 32 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 33 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 34, prvi in drugi odstavek |
Člen 9, prvi in drugi odstavek |
— |
— |
||
Člen 34, tretji odstavek |
Člen 9, tretji odstavek |
Spremenjen |
|||
Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (a), prvi pododstavek |
— |
Člen 9, odst. 1, prvi pododstavek |
— |
||
Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (a), drugi pododstavek |
— |
Člen 9, odst. 1, drugi pododstavek, prvi stavek |
— |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (b) |
— |
— |
Člen 15, odst. 1 |
||
Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (c) |
Člen 11, odst. 1 |
— |
— |
||
Člen 35, odst. 1, drugi pododstavek |
— |
Člen 9, odst. 5, drugi pododstavek |
Člen 17, odst. 2, drugi pododstavek |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 1, tretji pododstavek |
Člen 11, odst. 7, drugi pododstavek |
— |
— |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 1, četrti, peti in šesti odstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 35, odst. 2 |
Člen 11, odst. 2 |
Člen 9, odst. 2 |
Člen 15, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 3 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 35, odst. 4, prvi pododstavek |
Člen 11, odst. 5, prvi stavek |
Člen 9, odst. 3, prvi stavek |
Člen 16, odst. 1 |
Spremenjen |
|
Člen 35, odst. 4, drugi in tretji pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 35, odst. 4, četrti pododstavek |
Člen 16, odst. 3 in 4 |
||||
Člen 35, odst. 4, peti pododstavek |
Člen 11, odst. 5, drugi stavek |
Člen 9, odst. 3, drugi stavek |
Člen 16, odst. 5 |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 1 |
Člen 11, odst. 6, prvi pododstavek, prilagojen |
Člen 9, odst. 4, prvi stavek, prilagojen |
Člen 17, odst. 1, prvi stavek, prilagojen |
||
Člen 36, odst. 2, prvi pododstavek |
Člen 11, odst. 7, prvi stavek |
Člen 9, odst. 5, prvi pododstavek |
Člen 17, odst. 2, prvi pododstavek |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 2, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 36, odst. 3 |
Člen 11, odst. 10 |
Člen 9, odst. 8 |
Člen 17, odst. 5 |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 4 |
Člen 11, odst. 8 in 13 |
Člen 9, odst. 6 in 11 |
Člen 17, odst. 4 in 8 |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 5 |
Člen 11, odst. 11, prilagojen |
Člen 9, odst. 9, prilagojen |
Člen 17, odst. 6, prilagojen |
||
Člen 36, odst. 6 |
Člen 11, odst. 13, drugi stavek |
Člen 9, odst. 11, drugi stavek |
Člen 17, odst. 8, drugi stavek |
Spremenjen |
|
Člen 36, odst. 7, prvi pododstavek |
Člen 11, odst. 12 |
Člen 9, odst. 10 |
Člen 17, odst. 7 |
||
Člen 36, odst. 7, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 37 |
Člen 17 |
Člen 13 |
Člen 21 |
Spremenjen |
|
Člen 38, odst. 1 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 38, odst. 2 |
Člen 12, odst. 2, prilagojen |
Člen 10, odst. 1, prilagojen |
Člen 18, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 38, odst. 3 |
Člen 13, odst. 1 in 3, prilagojena |
Člen 11, odst. 1 in 3, prilagojena |
Člen 19, odst. 1 in 3, prilagojena |
Spremenjen |
|
Člen 38, odst. 4 |
Člen 12, odst. 2 in člen 13, odst. 4, prilagojena |
Člen 10, odst. 1a in člen 11, odst. 3a, prilagojena |
Člen 18, odst. 2 in člen 19, odst. 4, prilagojena |
||
Člen 38, odst. 5 in 6 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 38, odst. 7 |
Člen 12, odst. 5 |
Člen 10, odst. 4 |
Člen 18, odst. 5 |
Spremenjen |
|
Člen 38, odst. 8 |
Člen 14, odst. 1 |
Člen 12, odst. 1 |
Člen 20, odst. 1 |
Spremenjen |
|
Člen 39 |
Člen 12, odst. 3 in 4, člen 13, odst. 6, in člen 14, odst. 2, prilagojen |
Člen 10, odst. 2 in 3, člen 11, odst. 5, in člen 12, odst. 2, prilagojen |
Člen 18, odst. 3 in 4, člen 19, odst. 6, in člen 20, odst. 2, prilagojen |
||
Člen 40 |
Člen 13, odst. 2 in člen 14, odst. 3 |
Člen 11, odst. 2 in člen 12, odst. 3 |
Člen 19, odst. 2 in člen 20, odst. 3 |
Spremenjen |
|
Člen 41, odst. 1 |
Člen 8, odst. 2, prvi stavek, prilagojen |
Člen 7, odst. 2, prvi stavek, prilagojen |
Člen 12, odst. 2, prvi stavek, prilagojen |
||
Člen 41, odst. 2 |
Člen 8, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen |
Člen 7, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen |
Člen 12, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen |
||
Člen 41, odst. 3 |
Člen 8, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen |
Člen 7, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen |
Člen 12, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen |
||
Člen 8, odst. 2, zadnji stavek |
Člen 7, odst. 2, zadnji stavek |
Člen 12, odst. 2, zadnji stavek |
Črtan |
||
Člen 42, odst. 1, 3 in 6 |
Člen 13, odst. 5 in člen 18, odst. 2 |
Člen 11, odst. 4 in člen 15, odst. 3 |
Člen 19, odst. 5 in člen 23, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 42, odst. 2, 4 in 5 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 43 |
Člen 8, odst. 3 |
Člen 7, odst. 3 |
Člen 12, odst. 3 |
Spremenjen |
|
Člen 44, odst. 1 |
Člen 18, odst. 1, prilagojen |
Člen 15, odst. 1, prilagojen |
Člen 23, odst. 1, prilagojen |
Spremenjen |
|
Člen 44, odst. 2 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 44, odst. 3 |
Člen 22 |
Člen 23, odst. 3 |
Člen 32, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 44, odst. 4 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 45, odst. 1 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 45, odst. 2, prvi pododstavek |
Člen 24, prvi odstavek, prilagojen |
Člen 20, odst. 1, prilagojen |
Člen 29, prvi odstavek, prilagojen |
||
Člen 45, odst. 2, drugi pododstavek |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 45, odst. 3 |
Člen 24, drugi in tretji odstavek, prilagojen |
Člen 20, odst. 2 in 3, prilagojena |
Člen 29, drugi in tretji odstavek, prilagojen |
||
Člen 45, odst. 4 |
Člen 24, četrti odstavek |
Člen 20, odst. 4 |
Člen 29, četrti odstavek |
Spremenjen |
|
Člen 46, prvi odstavek |
Člen 25, prvi stavek, spremenjen |
Člen 21, odst. 1 in 2, prvi stavek, prilagojen |
Člen 30, odst. 1 in 3, prvi stavek, prilagojen |
||
Člen 46, drugi odstavek |
— |
— |
Člen 30, odst. 2 |
||
Člen 47, odst. 1, točki (a) in (b) |
Člen 26, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni |
Člen 22, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni |
Člen 31, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni |
||
Člen 47, odst. 1, točka (c) |
Člen 26, odst. 1, točka (c) |
Člen 22, odst. 1, točka (c) |
Člen 31, odst. 1, točka (c) |
Spremenjen |
|
Člen 47, odst. 2 in 3 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 47, odst. 4 in 5 |
Člen 26, odst. 2 in 3, prilagojena |
Člen 22, odst. 2 in 3, prilagojena |
Člen 31, odst. 2 in 3, prilagojena |
Spremenjen |
|
Člen 48, odst. 1 in 2, točki (a) do (e) in (g) do (j) |
Člen 27, odst. 1, prilagojen |
Člen 23, odst. 1, prilagojen |
Člen 32, odst. 2, prilagojen |
||
Člen 48, odst. 2, točka (f) |
— |
— |
Nov |
||
Člen 48, odst. 3 in 4 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 48, odst. 5 |
Nov |
Nov |
Člen 32, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 48, odst. 6 |
Člen 27, odst. 2 |
Člen 23, odst. 2 |
Člen 32, odst. 3 |
||
Člen 49 |
Nov |
Nov |
Člen 33 |
Spremenjen |
|
Člen 50 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 51 |
Člen 28 |
Člen 24 |
Člen 34 |
||
Člen 52 |
Člen 29 |
Člen 25 |
Člen 35 |
Spremenjen |
|
Člen 53, odst. 1 |
Člen 30, odst. 1, prilagojen |
Člen 26, odst. 1, prilagojen |
Člen 36, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 53, odst. 2 |
Člen 30, odst. 2 |
Člen 26, odst. 2 |
Člen 36, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 30, odst. 3 |
— |
— |
Črtan |
||
Člen 54 |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 55 |
Člen 30, odst. 4, prvi in drugi pododstavek |
Člen 27, prvi in drugi odstavek |
Člen 37, prvi in drugi odstavek |
Spremenjen |
|
— |
Člen 30, odst. 4, tretji pododstavek |
Člen 27, tretji odstavek |
Člen 37, tretji odstavek |
Črtan |
|
— |
Člen 30, odst. 4, četrti pododstavek |
— |
— |
Črtan |
|
— |
Člen 31 |
— |
— |
Črtan |
|
— |
Člen 32 |
— |
— |
Črtan |
|
Člen 56 |
Člen 3, odst. 1, prilagojen |
||||
Člen 57 |
— |
Nov |
|||
Člen 58 |
Člen 11, odst. 3, odst. 6 do 11 in odst. 13 |
Spremenjen |
|||
Člen 59 |
Člen 15 |
— |
— |
||
Člen 60 |
Člen 3, odst. 2 |
— |
— |
||
Člen 61 |
Nov |
— |
— |
||
Člen 62 |
Člen 3, odst. 3 |
||||
Člen 63 |
Člen 3, odst. 4 |
Spremenjen |
|||
Člen 64 |
Člen 11, odst. 4, odst. 6, prvi pododstavek, odst. 7, prvi pododstavek, in odst. 9 |
— |
— |
Spremenjen |
|
Člen 65 |
Člen 16 |
||||
Člen 66 |
— |
— |
Člen 13, odst. 3 in 4 |
||
Člen 67, odst. 1 |
— |
— |
Člen 13, odst. 1, prvi pododstavek, in odst. 2, prvi pododstavek |
||
Člen 67, odst. 2 |
Člen 13, odst. 1, alinee 1 do 3, in odst. 2, alinee 1 do 3 |
Spremenjen |
|||
Člen 68 |
— |
— |
Nov |
||
Člen 69, odst. 1 |
— |
— |
Člen 15, odst. 3 |
||
Člen 69, odst. 2, prvi pododstavek |
— |
— |
Člen 16, odst. 1 in odst. 2, druga alinea |
Spremenjen |
|
Člen 69, odst. 2, drugi pododstavek, in odst. 3 |
— |
— |
Nov |
||
Člen 70 |
— |
— |
Člen 17, odst. 1, odst. 2, prvi in tretji pododstavek, odst. 3 do 6 in odst. 8 |
Spremenjen |
|
Člen 71 |
— |
— |
Nov |
||
Člen 72 |
— |
— |
Člen 13, odst. 5 |
||
Člen 73 |
— |
— |
Člen 13, odst. 6, prvi pododstavek |
||
Člen 74 |
— |
— |
Člen 13, odst. 6, drugi pododstavek |
Spremenjen |
|
Člen 33 |
Člen 30 |
Člen 38 |
Črtan |
||
Člen 75 |
Člen 34, odst. 1, prilagojen |
Člen 31, odst. 1, prilagojen |
Člen 39, odst. 1, prilagojen |
||
Člen 76 |
Člen 34, odst. 2 |
Člen 31, odst. 2 |
Člen 39, odst. 2 |
Spremenjen |
|
Člen 39, odst. 2, točka (d), drugi pododstavek |
Črtan |
||||
Člen 77, odst. 1 |
— |
Člen 32, odst. 1 |
Člen 40, odst. 1 |
||
Člen 77, odst. 2 |
Člen 35, odst. 3 |
Člen 32, odst. 2 |
Člen 40, odst. 3 |
Spremenjen |
|
— |
— |
Člen 40, odst. 2 |
Črtan |
||
Člen 77, odst. 3 |
— |
Člen 32, odst. 3 |
Člen 40, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 78, odst. 1 in 2 |
Nov |
||||
Člen 78, odst. 3 in 4 |
Člen 6, odst. 2, točka (a) |
Člen 5, odst. 1, točka (d) |
Člen 7, odst. 1, točka (c) |
Spremenjen |
|
Člen 79, točka (a) |
Člen 6, odst. 1, točka (b), prilagojena |
Člen 5, odst. 1, točka (c), drugi pododstavek, prilagojen |
Člen 7, odst. 1, točka (b), drugi pododstavek, prilagojen |
||
Člen 79, točka (b) |
Člen 35, odst. 2 |
— |
Člen 16, odst. 4 |
Spremenjen |
|
Člen 79, točka (c) |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 79, točka (d) |
Člen 35, odst. 1, prilagojen |
— |
— |
||
Člen 79, točka (e) |
Člen 29, odst. 3, prilagojen |
— |
|||
Člen 79, točka (f) |
Člen 35, odst. 2, prilagojen |
— |
— |
Nov |
|
Člen 79, točka (g) |
— |
— |
— |
||
Člen 79, točki (h) in (i) |
— |
— |
— |
Nov |
|
Člen 80 |
|||||
Člen 81 |
|||||
Člen 82 |
|||||
Člen 83 |
|||||
Člen 84 |
|||||
Priloga I |
Priloga II |
Spremenjeni |
|||
Prilogi II A in II B |
— |
— |
Prilogi IA in IB |
Spremenjeni |
|
Priloga III |
Priloga I |
— |
— |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga IV |
— |
Priloga I |
— |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga V |
— |
Priloga II |
— |
Spremenjeni |
|
Priloga VI |
Priloga III |
Priloga III |
Priloga II |
Spremenjene |
|
Priloge VII A, B, C in D |
Priloge IV, V in VI |
Priloga IV |
Prilogi III in IV |
Spremenjene |
|
Priloga VIII |
— |
— |
— |
Nova |
|
Priloga IX |
Prilagojena |
||||
Priloga IX A |
— |
Člen 21, odst. 2 |
— |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga IX B |
— |
— |
Člen 30, odst. 3 |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga IX C |
Člen 25, prilagojen |
— |
— |
Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske |
Prilagojeni |
Priloga X |
Nova |
||||
Priloga XI |
Nova |
||||
Priloga XII |
Nova |
( 1 ) UL C 29 E, 30.1.2001, str. 11 in UL C 203 E, 27.8.2002, str. 210.
( 2 ) UL C 193, 10.7.2001, str. 7.
( 3 ) UL C 144, 16.5.2001, str. 23.
( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2003 (UL C 271 E, 7.11.2002, str. 176), Skupno stališče Sveta z dne 20. marca 2003 (UL C 147 E, 24.6.2003, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2004 in Sklep Sveta z dne 2. februarja 2004.
( 5 ) UL L 209, 24.7.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).
( 6 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES.
( 7 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 54. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES.
( 8 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 1.
( 9 ) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.
( 10 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 84. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).
( 11 ) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.
( 12 ) UL L 340, 16.12.2002, str. 1.
( 13 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.
( 14 ) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
( 15 ) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).
( 16 ) Direktiva sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega izobraževanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 39, 14.2.1976, str. 40). Direktiva, kakor je spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 5.10.2002, str. 15).
( 17 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 761/2001 z dne 19. marca 2001, ki dopušča prostovoljno sodelovanje organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).
( 18 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 19 ) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.
( 20 ) UL L 217, 20.8.2009, str. 76.
( 21 ) UL L 351, 29.12.1998, str. 1.
( 22 ) UL C 358, 31.12.1998, str. 2
( 23 ) UL L 316, 27.11.1995, str. 48.
( 24 ) UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).
( 25 ) UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).
( 26 ) UL L 185, 16.8.1971, str. 15.
( 27 ) UL L 395, 30.12.1989, str. 33. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 92/50/ES.
( 28 ) V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura NACE.
( 29 ) V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC.
( 30 ) V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC.
( 31 ) V tej direktivi pomenijo „centralni vladni organi“ organe, navedene v tej prilogi, in njihove naslednike, če pride do popravkov ali sprememb na državni ravni.
( 32 ) V tej direktivi se uporablja samo besedilo iz Priloge 1, točka 3, Sporazuma.
( 33 ) Za namene člena 46 „register poklicev in trgovski register“ pomenita registre iz Priloge in, v primeru sprememb na nacionalni ravni, registre, ki se uporabljajo namesto njih.
( 34 ) „Prilagojen“ pomeni, da je bilo besedilo spremenjeno, besedilo razveljavljenih direktiv pa je bilo ohranjeno. Spremembe pomena določbe razveljavljenih direktiv so označene z izrazom „spremenjen“. Če se sprememba nanaša na določbe treh razveljavljenih direktiv, je izraz naveden v zadnjem stolpcu. Če pa se sprememba nanaša samo na eno ali dve od teh direktiv, je izraz „spremenjen“ naveden v stolpcu za zadevno direktivo.