2004L0018 — SL — 21.08.2009 — 009.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 31. marca 2004

o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev

(UL L 134, 30.4.2004, p.114)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

 M1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1874/2004 z dne 28. oktobra 2004

  L 326

17

29.10.2004

►M2

DIREKTIVA KOMISIJE 2005/51/ES Besedilo velja za EGP z dne 7. septembra 2005

  L 257

127

1.10.2005

 M3

DIREKTIVA 2005/75/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. novembra 2005

  L 323

55

9.12.2005

 M4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2083/2005 z dne 19. decembra 2005

  L 333

28

20.12.2005

►M5

DIREKTIVA SVETA 2006/97/ES z dne 20. novembra 2006

  L 363

107

20.12.2006

►M6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1422/2007 z dne 4. decembra 2007

  L 317

34

5.12.2007

►M7

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007

  L 74

1

15.3.2008

►M8

ODLOČBA KOMISIJE 2008/963/ES z dne 9. decembra 2008

  L 349

1

24.12.2008

►M9

UREDBA (ES) št. 596/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. junija 2009

  L 188

14

18.7.2009

►M10

DIREKTIVA 2009/81/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 13. julija 2009

  L 216

76

20.8.2009




▼B

DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 31. marca 2004

o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev



EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47 ter člena 55 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 3 ),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ( 4 ), upoštevajoč skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 9. decembra 2003,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pri novih spremembah direktiv Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev ( 5 ), 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil blaga ( 6 ) in 93/37/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj ( 7 ), potrebnih zaradi izpolnjevanja zahtev v zvezi s poenostavitvami in modernizacijo, kar izvajajo naročniki in gospodarski subjekti v okviru svojega odgovora na Zeleno knjigo, ki jo je Komisija sprejela 27. novembra 1996, bi bilo treba te direktive zaradi jasnosti preoblikovati. Ta direktiva temelji na sodni praksi Sodišča, zlasti na sodni praksi v zvezi z merili ocenjevanja, ki pojasnjujejo možnosti za izpolnjevanje potreb zainteresirane javnosti s strani naročnikov, vključujoč okoljsko in/ali socialno področje, če so njihovi kriteriji povezani s predmetom naročila, ne dajejo naročniku neomejene svobode izbire, so izrecno navedena ter so v skladu s temeljnimi načeli iz uvodne izjave 2.

(2)

Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih in drugih oseb javnega prava, veljajo načela iz Pogodbe in zlasti načelo prostega pretoka blaga, načelo svobode ustanavljanja in načelo svobode opravljanja storitev ter načela, ki iz teh izhajajo, kot so načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo transparentnosti. Vendar je za naročila nad določeno vrednostjo priporočljivo na podlagi teh načel sprejeti določbe o usklajevanju nacionalnih postopkov za dodeljevanje teh naročil na ravni Skupnosti, da bi zagotovili njihovo uresničevanje in jamčili odpiranje javnih naročil konkurenci. Te usklajevalne določbe bi se zato morale razlagati v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli kakor tudi z drugimi pravili iz Pogodbe.

(3)

Take usklajevalne določbe bi morale biti, kolikor je mogoče, usklajene s sedanjimi postopki in prakso v vsaki izmed držav članic.

(4)

Države članice bi morale zagotoviti, da sodelovanje oseb javnega prava kot ponudnikov v postopku za oddajo javnega naročila ne povzroča kakršnega koli izkrivljanja konkurence v zvezi z zasebnimi ponudniki.

(5)

Po členu 6 Pogodbe je treba zahteve za varovanje okolja vključiti v oblikovanje in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3 Pogodbe, zlasti zaradi pospeševanja trajnostnega razvoja. Zato ta direktiva pojasnjuje, kako lahko naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, medtem ko dosegajo največjo vrednost za vložena javna sredstva.

(6)

Nobena določba v tej direktivi naj ne ovira uvedbe ali uveljavitve ukrepov, potrebnih za varovanje javne politike, javne morale, javne varnosti, zdravja, življenja ljudi ali živali ali ohranitve rastlinskega življenja, zlasti zaradi trajnostnega razvoja, če so ti ukrepi v skladu s Pogodbo.

(7)

Svet je s Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami v njeni pristojnosti, sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 do 1994) ( 8 ), odobril zlasti Sporazum STO o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), katerega namen je vzpostavitev večstranskega okvira uravnoteženih pravic in obveznosti glede vladnih naročil zaradi doseganja liberalizacije in povečanja svetovne trgovine.

Glede na mednarodne pravice in obveznosti, ki se prenašajo na Skupnost kot posledica sprejetja Sporazuma, so načini ravnanja, ki se uporabljajo v zvezi s ponudniki in izdelki iz tretjih držav podpisnic, določeni v Sporazumu. Ta sporazum nima neposrednega učinka. Naročniki, vključeni v Sporazum, ravnajo v skladu s to direktivo ter uporabljajo njene določbe v zvezi s potencialnimi ponudniki iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma, bi zato morali biti usklajeni s Sporazumom. Primerno je tudi, da navedene usklajevalne določbe zagotovijo gospodarskim subjektom iz Skupnosti pogoje za pridobivanje javnih naročil, ki so vsaj tako ugodni kakor tisti, predvideni za gospodarske subjekte iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma.

(8)

Pred začetkom postopka oddaje javnega naročila lahko naročniki v okviru tehničnega dialoga zaprosijo ali prejmejo ali upoštevajo nasvete, ki jih lahko uporabijo pri pripravi razpisne dokumentacije, vendar le pod pogojem, da ti nasveti ne preprečujejo konkurence.

(9)

Zaradi različnosti javnih naročil gradenj bi morali naročniki imeti možnost sprejeti določbo o naročilu načrtov in izvedbe gradnje, ki ga je treba oddati bodisi v ločenih delih ali skupaj. Namen te direktive ni predpisovati skupnega ali ločenega oddajanja naročil. Odločitev o skupnih ali ločenih oddajah naročil se mora sprejeti na podlagi kakovostnih in ekonomskih meril, ki so lahko določena v nacionalni zakonodaji.

(10)

Za naročilo se šteje, da je javno naročilo gradenj, le če njegov predmet izrecno zajema izvedbo dejavnosti s seznama v Prilogi I, tudi takrat ko naročilo zajema opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Javna naročila storitev, zlasti na področju gospodarjenja z nepremičninami, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Vendar — če so te gradnje priložnostne glede na osnovni predmet naročila in so njegova morebitna posledica ali dodatek — dejstvo, da so te gradnje vključene v naročilo, ne upravičuje opredelitve naročila kot javnega naročila gradenj.

(11)

Skupnost bi morala opredeliti okvirne sporazume skupaj s posebnimi pravili za okvirne sporazume, ki se sklenejo za naročila s področja uporabe te direktive. V skladu s temi pravili lahko naročnik — ko sklene okvirni sporazum v skladu z določbami iz te direktive, ki so povezane zlasti z javnim objavljanjem, roki in pogoji za oddajo ponudb — odda naročila na podlagi tega okvirnega sporazuma med obdobjem njegove veljavnosti bodisi ob uporabi pogojev, določenih v okvirnem sporazumu, ali, če vsi pogoji niso vnaprej določeni v okvirnem sporazumu, s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v zvezi s temi pogoji. Ponovno odpiranje konkurence bi moralo biti v skladu z nekaterimi pravili, katerih cilj je zagotoviti potrebno prožnost in spoštovanje splošnih načel, zlasti z načelom enakopravnosti med ponudniki. Zaradi istih razlogov rok za okvirne sporazume ne bi smel biti daljši kakor štiri leta, razen v primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo.

(12)

Nekateri novi načini elektronskih nabav se nenehno razvijajo. Ti načini prispevajo k povečevanju konkurence in nemotenega javnega naročanja, zlasti v smislu prihrankov časa in denarja, ki jih njihova uporaba omogoča. Naročniki lahko uporabijo elektronske načine nakupovanja, če je to v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi te direktive, ter z načeli enakopravnosti med ponudniki, nediskriminacije in transparentnosti. Zato ima lahko ponudba, ki jo predloži ponudnik — zlasti če je konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem — obliko elektronskega kataloga tega ponudnika, če so v njem uporabljena komunikacijska sredstva, ki jih je naročnik izbral v skladu s členom 42.

(13)

Zaradi hitrega razvoja elektronskih nabavnih sistemov je treba postaviti nova pravila, ki bi omogočila naročnikom, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo ti sistemi. Na tej podlagi je treba opredeliti celotni elektronski dinamični nabavni sistem za običajna naročila ter določiti posebna pravila za vzpostavitev in upravljanje tega sistema, da bi zagotovili pravično obravnavo vsakega gospodarskega subjekta, ki želi v njem sodelovati. Vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži okvirno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo in ki izpolnjuje pogoje za udeležbo, je treba omogočiti, da se vključi v ta sistem. Z oblikovanjem seznama ponudnikov, ki že izpolnjujejo pogoje za udeležbo in možnostjo sodelovanja novih ponudnikov omogoča ta način naročanja naročniku, da zaradi elektronskih sredstev, ki so na voljo, dobi veliko število ponudb in z veliko konkurenco zagotovi optimalno uporabo javnih sredstev.

(14)

Glede na to, da bo elektronskih dražb verjetno vedno več, je treba te dražbe opredeliti na ravni Skupnosti in urediti s posebnimi pravili, da bi zagotovili njihovo popolno usklajenost z načeli enakopravnosti med ponudniki, nediskriminacije in transparentnosti. Zaradi tega je treba za te elektronske dražbe sprejeti določbo, da naj se uporabljajo samo za naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera se razpisna dokumentacija lahko natančno določi. To se lahko nanaša zlasti na ponavljajoča se naročila blaga, gradenj in storitev. Z istim ciljem je treba zagotoviti ustrezno prednostno razvrstitev ponudnikov v kateri koli fazi elektronske dražbe. Uporaba elektronskih dražb omogoča naročnikom, da od ponudnikov zahtevajo predložitev novih cen, popravljenih navzdol in, če se naročilo odda za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izboljšanje tudi drugih elementov ponudb poleg cen. Zaradi zagotovitve skladnosti z načelom transparentnosti so lahko predmet elektronske dražbe samo elementi, ki so primerni za avtomatsko oceno z elektronskimi sredstvi brez poseganja in/ali ocenjevanja s strani naročnika, to je samo elementi, ki so merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih. Po drugi strani tisti vidiki ponudbe, ki vključujejo oceno nemerljivih elementov, naj ne bi bili predmet elektronskih dražb. Zato nekatera naročila gradenj in nekatera naročila storitev, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, naj ne bi bila predmet elektronskih dražb.

(15)

V državah članicah so razvili nekatere centralizirane načine nabav. Številni naročniki so odgovorni za naročanje ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge naročnike. Zaradi velikega obsega posameznih naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in nemotenemu javnemu naročanju. Zato je treba v zakonodaji Skupnosti določiti centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo naročniki. Opredeliti je treba tudi pogoje, pod katerimi se lahko v skladu z načeloma nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki šteje, da je naročnik, za katerega nakupovalni organ opravlja nakupe v zvezi z gradnjami, blagom in/ali storitvami, usklajen s to direktivo.

(16)

Da bi upoštevali različne razmere v državah članicah, je treba državam članicam omogočiti, da določijo, ali naročniki lahko uporabljajo okvirne sporazume, centralne nabavne organe, dinamične nabavne sisteme, elektronske dražbe ali postopek konkurenčnega dialoga, kot je to določeno in urejeno v tej direktivi.

(17)

Povečevanje števila pragov za uporabo usklajevalnih določb zapleta zadeve za naročnike. Poleg tega je treba te prage zaradi monetarne unije izraziti v eurih. V skladu s tem je treba prage določiti v eurih, tako da se poenostavi uporaba teh določb, medtem ko bi se hkrati zagotovila skladnost s pragi, določenimi v Sporazumu, ki so izraženi v posebnih pravicah črpanja. V tem smislu je treba sprejeti tudi določbo o rednih pregledih pragov, izraženih v eurih, zaradi prilagoditve, če je to potrebno, morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja.

(18)

Za namen uporabe postopkovnih pravil iz te direktive in za namene spremljanja je najbolje opredeljeno področje storitev na podlagi porazdelitve le-tega na kategorije, ki ustrezajo posebnim postavkam skupne klasifikacije, in njihove združitve v dveh prilogah, II A in II B, v skladu z režimom, ki za njih velja. Glede storitev v Prilogi II B zadevne določbe iz te direktive ne bi smele posegati v uporabo predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na zadevne storitve.

(19)

Glede naročil javnih storitev je treba polno veljavnost te direktive v prehodnem obdobju omejiti na naročila, v zvezi s katerimi njene določbe dovoljujejo sprostitev vseh zmogljivosti za povečano čezmejno trgovino. Naročila drugih storitev je treba spremljati med tem prehodnim obdobjem, preden se sprejme sklep o polni veljavnosti te direktive. S tem v zvezi je treba opredeliti mehanizem za to spremljanje. Hkrati bi ta mehanizem moral omogočati zainteresiranim stranem dostop do zadevnih informacij.

(20)

Javna naročila, ki jih oddajo naročniki v sektorjih za vodo, energijo, transport in poštne storitve in ki spadajo v obseg navedenih dejavnosti, so zajeta v Direktivi 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov naročanja subjektov v vodnem, energetskem, transportnem in poštnem sektorju ( 9 ). Vendar naročila, ki jih naročniki oddajo v okviru svojih storitvenih dejavnosti v pomorskem, priobalnem in rečnem prevozu, sodijo v področje uporabe te direktive.

(21)

Glede na stanje učinkovite tržne konkurence v telekomunikacijskem sektorju po uveljavitvi pravil Skupnosti, katerih cilj je liberalizacija tega sektorja, je treba javna naročila na tem področju izključiti iz področja uporabe te direktive, če je njihov namen predvsem omogočiti naročnikom, da opravljajo nekatere dejavnosti v telekomunikacijskem sektorju. Navedene dejavnosti so opredeljene v skladu z določbami iz členov 1, 2 in 8 Direktive Sveta 93/38/EGS o usklajevanju postopkov naročanja subjektov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju ( 10 ), kot je tista, po kateri se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki so izključena iz področja uporabe Direktive 93/38/ES v skladu s členom 8 Direktive.

(22)

Sprejeti je treba določbo za primere, v katerih je mogoče omejiti uporabo ukrepov v zvezi z usklajevalnimi postopki bodisi zaradi državne varnosti ali zaupnosti bodisi zaradi veljavnosti posebnih pravil o oddaji naročil, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, povezanih s stacioniranjem enot, ali ki so povezana z mednarodnimi organizacijami.

(23)

V skladu s členom 163 Pogodbe je spodbujanje raziskovanja in tehnološkega razvoja sredstvo za krepitev znanstvenih in tehnoloških osnov gospodarstva Skupnosti, konkurenčna oddaja javnih naročil pa prispeva k temu cilju. Ta direktiva naj ne bi pokrivala sofinanciranja raziskovanja in razvojnih programov; zato v obseg te direktive ne sodijo raziskovalna in razvojna naročila poleg tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti financira naročnik.

(24)

Glede na storitve imajo naročila za nakup ali najem nepremičnine ali pravic do nepremičnine posebne značilnosti, zaradi katerih je uporaba pravil za javna naročila neustrezna.

(25)

Oddaja javnih naročil za nekatere avdiovizualne storitve na področju radiodifuzije bi morala omogočati upoštevanje vidikov kulturnega in družbenega pomena, zaradi katerih je uporaba pravil o javnih naročilih neustrezna. Zaradi tega je treba uveljaviti izjemo za javna naročila storitev v zvezi z nakupom, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo vsakodnevnih oddaj in drugih pripravljalnih storitev — kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi dejavnostmi, ki so potrebne za proizvodnjo oddaje — ter za naročila v zvezi s časom oddajanja. Vendar ta izjema naj ne bi veljala za nabavo tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh oddaj. Oddajanje naj ne bi bilo opredeljeno kot prenos in distribucija ob uporabi katere koli oblike elektronskega omrežja.

(26)

Storitve na področju arbitraže in pomiritve običajno opravljajo pristojni ali izbrani organi ali posamezniki na način, ki ga ni mogoče izvesti na podlagi pravil za oddajo javnih naročil.

(27)

V skladu s Sporazumom finančne storitve iz obsega te direktive ne vključujejo instrumentov monetarne politike, menjalnih tečajev, javnega dolga, upravljanja rezerv ali drugih politik, ki zadevajo transakcije vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti transakcije naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala. V skladu s tem niso zajeta naročila v zvezi z izdajo, nakupom, prodajo ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov. Izključene so tudi storitve centralne banke.

(28)

Zaposlitev in poklic sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vsakogar ter prispevajo k vključevanju v družbo. V tem smislu zaščitene delavnice in programi zaščitene zaposlitve učinkovito prispevajo k vključevanje ali ponovnem vključevanju invalidov na trg dela. Vendar se lahko izkaže, da te delavnice pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti naročila. Zato je primerno določiti, da lahko države članice za te delavnice pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila ali pridržijo izvedbo naročil za programe zaščitenih delovnih mest.

(29)

Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zaradi tega je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Glede na to je treba omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij v smislu funkcionalnega delovanja in zahtev ter, če se navaja sklicevanje na evropski standard — ali, če slednjega ni, na nacionalni standard — morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Ponudnikom je treba dovoliti uporabo katerih koli oblik dokazov o enakovrednosti. Naročniki morajo biti sposobni obrazložiti vsak sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Naročniki, ki želijo opredeliti okoljske zahteve za tehnične specifikacije posameznega naročila, lahko določijo okoljske značilnosti, kot je posamezna proizvodna metoda, in/ali posamezne okoljske vplive skupin proizvodov ali storitev. Lahko uporabijo, vendar niso dolžni uporabiti, ustrezne specifikacije, ki so opredeljene v znakih za okolje, kot so Evropski znak za okolje, (več)nacionalni znaki za okolje ali kateri koli znak za okolje, če so zahteve za oznako oblikovane in sprejete na podlagi znanstvenih informacij ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter če je znak dostopen in je na voljo vsem zainteresiranim strankam. Naročniki bi morali, kadar koli je to mogoče, določiti tehnične specifikacije, da bi upoštevali merila za dostop za invalidne osebe ali merila za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom. Tehnične specifikacije je treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik.

(30)

Dodatne informacije v zvezi z naročilom, je treba, kakor je običajno v državah članicah, predložiti v razpisni dokumentaciji za vsako naročilo posebej ali pa v enakovrednem dokumentu.

(31)

Naročniki, ki izvajajo posebno zapletene projekte, lahko ugotovijo, ne da bi to bilo zaradi njihove napake, da je objektivno nemogoče opredeliti sredstva za zadovoljitev njihovih potreb ali oceno, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih rešitev in/ali finančnih/pravnih rešitev. Do takih razmer lahko pride zlasti pri izvajanju pomembnih povezanih infrastrukturnih projektov za transport, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo zapleteno in strukturirano financiranje, katerih finančne in pravne sestave ni mogoče opredeliti vnaprej. Če uporaba odprtih ali omejenih postopkov ne omogoča oddaje teh naročil, je treba določiti prilagodljivi postopek, ki ohrani ne samo konkurenco med gospodarskimi subjekti, temveč tudi potrebo, da naročniki z vsakim kandidatom obravnavajo vse vidike naročila. Vendar se ta postopek ne sme uporabljati tako, da omejuje ali izkrivlja konkurenco, zlasti ne s spreminjanjem osnovnih vidikov ponudb ali z uvajanjem bistveno novih zahtev za uspešnega ponudnika ali z vključitvijo katerega koli drugega ponudnika, razen tistega, ki je izbran kot ekonomsko najugodnejši.

(32)

Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednje velikih podjetij na trgu javnih naročil, je priporočljivo vključiti določbe o sklepanju pogodb s podizvajalci.

(33)

Pogoji za izvajanje naročil so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Namenjeni so lahko zlasti za spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja ljudi, ki imajo težave pri vključevanju, boja proti nezaposlenosti ali varovanja okolja. Med drugimi stvarmi se lahko navedejo zahteve – ki veljajo med izvajanjem naročila – glede zaposlitve dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali glede izvajanje ukrepov za usposabljanje nezaposlenih mlajših oseb, glede osnovne skladnosti z določbami temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) ob domnevi, da te določbe niso uveljavljene v nacionalni zakonodaji, ter glede zaposlovanja bolj prizadetih oseb, kakor je to določeno v nacionalni zakonodaji.

(34)

Med izvajanjem javnega naročila se na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti uporabljajo zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe, ki veljajo na področju pogojev zaposlovanja ter varnosti pri delu, če so ti predpisi in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Skupnosti. V primerih, v katerih delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja javnega naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ( 11 ) določa minimalne pogoje, ki jih država gostiteljica mora upoštevati v zvezi s temi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje teh obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.

(35)

Zaradi novega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter zaradi poenostavitev, ki iz njih lahko izhajajo glede objave naročil ter učinkovitosti in preglednosti postopkov javnih naročil, je treba elektronska sredstva izenačiti z običajnimi sredstvi za komunikacijo in izmenjavo informacij. Izbrana sredstva in tehnologija bi morali biti, kolikor je mogoče, skladni s tehnologijami, ki se uporabljajo v drugih državah članicah.

(36)

Za zagotovitev razvoja učinkovite konkurence na področju javnih naročil je treba razpise in obvestila o javnih naročili, ki jih pripravijo naročniki iz držav članic, oglaševati v vsej Skupnosti. Informacije v teh objavah morajo omogočati gospodarskim subjektom v Skupnosti, da ugotovijo, ali so predlagana javna naročila zanimiva za njih. Zato jim je treba ponuditi ustrezne informacije o cilju naročila in o pogojih v zvezi z njim. Torej je treba zagotoviti boljšo vidnost javnih razpisov z ustreznimi instrumenti, kot so standardi obrazci za objave o javnem naročilu in Enotni besednjak javnih naročil (CPV), ki je v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2195/2002 ( 12 ) določen kot referenčna nomenklatura za javna naročila. V omejenih postopkih so objave predvidene predvsem za to, da omogočajo izvajalcem iz držav članic, da izrazijo svoj interes za naročila tako, da zahtevajo od naročnika povabilo za oddajo ponudb pod zahtevanimi pogoji.

(37)

Za pošiljanje informacij z elektronskimi sredstvi je treba v okviru te direktive uporabljati Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okvirnih pogojih Skupnosti za elektronsko podpisovanje ( 13 ) ter Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu („Direktiva o elektronskem poslovanju“) ( 14 ). Postopki javnega naročanja in pravila, ki veljajo za natečaje storitev, zahtevajo stopnjo varovanja in zaupnosti, ki je večja kakor tista iz teh direktiv. Glede na to bi sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb, prijave za sodelovanje ter načrti in projekti morali biti v skladu s posebnimi dodatnimi zahtevami. Zaradi tega je treba, kolikor je mogoče, spodbujati uporabo elektronskih podpisov, zlasti naprednih elektronskih podpisov. Poleg tega bi lahko prostovoljni sistem akreditacije predstavljal ustrezen okvir za izboljšano opravljanje storitev potrjevanja v zvezi s temi sredstvi.

(38)

Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani na času. Zato je treba sprejeti določbo o skrajšanju minimalnih rokov, kadar se uporabljajo elektronska sredstva, vendar pod pogojem, da so v skladu s posebnim načinom pošiljanja, ki je predviden na ravni Skupnosti.

(39)

Preverjanje sposobnosti ponudnikov v odprtih postopkih ter kandidatov v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji s predhodno objavo in v konkurenčnem dialogu, kakor tudi izbiro le-teh, je treba opraviti na transparenten način. Zato je treba navesti nediskriminacijske pogoje za udeležbo, ki jih lahko naročniki uporabijo pri izbiri tekmecev, in sredstva, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo kot dokaz, da izpolnjujejo te pogoje. V istem smislu transparentnosti je treba takoj po razpisu naročila od naročnika zahtevati, da navede pogoje za udeležbo, ki jih bo uporabil, ter raven posebne usposobljenosti, ki jo lahko zahteva ali ne zahteva od gospodarskih subjektov preden jim dopusti, da sodelujejo v postopku oddaje naročila.

(40)

Naročnik lahko omeji število kandidatov v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji po predhodni objavi ter v konkurenčnem dialogu. To zmanjšanje števila kandidatov je treba izvesti na podlagi objektivnih meril, navedenih v javnem razpisu. Ta objektivna merila ne vključujejo nujno ponderiranja. Za pogoj v zvezi z osebnim položajem gospodarskih subjektov zadostuje splošno sklicevanje v javnem razpisu na položaje iz člena 45.

(41)

V konkurenčnem dialogu in postopkih s pogajanji po predhodni objavi se lahko zaradi prilagodljivosti — ki se mogoče zahteva, in visokih stroškov, povezanih s temi načini javnega naročanja — naročniki upravičeni določiti postopek, ki ga je treba izvesti v zaporednih fazah, da bi se na podlagi prej navedenih meril za oddajo naročila postopno zmanjšalo število ponudnikov, s katerimi bodo nadaljevali razgovore ali pogajanja. To zmanjšanje bi moralo, če to dovoljuje število ustreznih rešitev ali kandidatov, zagotoviti pošteno konkurenco.

(42)

Ko se za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ali na natečaju zahteva posebna izobrazba, veljajo ustrezna pravila Skupnosti o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalni usposobljenosti.

(43)

Pri oddajanje javnih naročil je treba onemogočati sodelovanje gospodarskih subjektov, ki so sodelovali v kriminalni organizaciji ali ki so bili okrivljeni zaradi korupcije in goljufije v škodo finančnih interesov Evropske skupnosti ali zaradi pranja denarja. Kadar je to primerno, naj naročniki zahtevajo od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo ustrezne dokumente, ter lahko v primeru dvomov v zvezi z osebnim položajem kandidata ali ponudnika zaprosijo pristojne organe zadevne države članice za sodelovanje. Izključitev teh gospodarskih subjektov je treba opraviti, takoj ko naročnik izve o sodbi v zvezi s temi prekrški, ki je izrečena v skladu z nacionalno zakonodajo in je pravnomočna. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neskladnost z okoljsko zakonodajo ali zakonodajo o nezakonitih dogovorih pri javnem naročilu, ki je bila predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev.

Neupoštevanje nacionalnih določb glede izvajanja direktiv Sveta 2000/78/ES ( 15 ) in 76/207/EGS ( 16 ) o enakopravni obravnavi delavcev, ki je bilo predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, se obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev.

(44)

V ustreznih primerih, v katerih značilnosti gradenj in/ali storitev upravičujejo uporabo ukrepov ali programov za okoljsko upravljanje med izvajanjem javnega naročila, se lahko zahteva uporaba teh ukrepov ali programov. Programi za okoljsko upravljanje, v kolikor so ali niso registrirani na podlagi instrumentov Skupnosti, kot je Uredba (ES) št. 761/2001 ( 17 ) (EMAS), lahko pokažejo, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Poleg tega je treba namesto registriranih programov okoljskega upravljanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt, da bi zagotovil enako raven varovanja okolja.

(45)

Ta direktiva dovoljuje državam članicam, da sestavijo uradni seznam izvajalcev gradenj, ponudnikov blaga ali izvajalcev storitev ali da določijo sistem izdajanja potrdil s strani javnih ali zasebnih organov ter da sprejmejo določbo o veljavnosti te registracije ali teh potrdil v postopku oddaje naročil v drugi državi članici. V zvezi z uradnim seznamom potrjenih gospodarskih subjektov je pomembno upoštevati sodno prakso Evropskega Sodišča v zadevah, v katerih se gospodarski subjekt, ki pripada skupini, pri svoji vlogi za registracijo sklicuje na gospodarska, finančna ali tehnična sredstva drugih družb iz skupine. V tem primeru gospodarski subjekt dokaže, da mu bodo ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti regi stracije. Zaradi tega lahko država članica za to registracijo določi zahteve, ki jih je treba izpolniti, in zlasti — na primer, kadar se izvajalec sklicuje na finančni položaj druge družbe v skupini — lahko zahteva, da je ta družba odgovorna skupno in solidarno, če je to potrebno.

(46)

Naročila je treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli transparentnosti, nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki in ki jamčijo ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajanje naročila: „najnižja cena“ in „ekonomsko najugodnejša ponudba“.

Da bi zagotovili skladnost z načelom enakopravnosti med ponudniki pri oddajanju naročil, je primerno določiti — na podlagi sodne prakse — obveznost zagotovitve potrebne transparentnosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost vseh ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zaradi tega je obveznost naročnikov, da dovolj zgodaj navedejo merila za oddajanje naročila in relativno utež za vsakega izmed teh meril, da se lahko ponudniki z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb. Naročniki lahko odstopijo od navajanja uteži meril za oddajanje naročila v ustrezno upravičenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, kadar je uteži nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi zapletenosti naročila. V takih primerih morajo navesti seznam meril, razvrščenih v padajočem zaporedju pomembnosti.

Če se naročniki odločijo oddati naročilo za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, morajo oceniti ponudbe, da bi določili, katera ponudba zagotavlja največjo vrednosti za uporabljena javna sredstva. V zvezi s tem morajo določiti ekonomska in kvalitativna merila, ki morajo celovito omogočati določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v vsaki ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je definiran v tehničnih specifikacijah, ter največje vrednosti za uporabljena javna sredstva vsake ponudbe, ki jo je treba oceniti.

Da bi zagotovili enakopravnost med ponudniki, bi morala merila za ocenjevanje omogočati objektivno primerjavo in oceno ponudb. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko ekonomska in kakovostna merila za oddajo naročila, kot je to izpolnjevanje okoljskih zahtev, omogočijo naročniku, da zadovolji potrebe zainteresirane javnosti iz razpisne dokumentacije naročila. Naročnik lahko pod enakimi pogoji uporabi merila, katerih cilj je izpolniti socialne zahteve, zlasti kot odgovor na potrebe, navedene v razpisni dokumentaciji naročila, ter potrebe prikrajšanih skupin ljudi, katerim pripadajo tiste osebe, ki prejemajo/uporabljajo gradnje, dobave blaga in storitve.

(47)

V primeru javnega naročila storitev merila za ocenitev ponudb ne smejo vplivati na uporabo nacionalnih določb o plačilu nekaterih storitev, kot so na primer storitve, ki jih opravljajo arhitekti, inženirji ali pravniki in, če gre za javna naročila blaga, na uporabo nacionalnih določb, ki predvidevajo stalne ceno za šolske knjige.

(48)

Nekatere tehnične pogoje, zlasti tisti v zvezi z javnimi razpisi in statističnimi poročili, kakor tudi uporabljeno nomenklaturo in pogoje za sklicevanje na to nomenklaturo, bo treba sprejeti in prilagoditi spričo spreminjajočih se tehničnih zahtev. Prilagoditi bo treba tudi seznam naročnikov iz prilog. Zaradi tega je primerno uveljaviti prilagodljivi in hitri postopek sprejemanja.

(49)

Ukrepe, potrebne za izvedbo te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za izvedbo izvršnih pooblastil, prenesenih na Komisijo ( 18 ).

(50)

Primerno je, da se Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in rokov ( 19 ), uporablja pri izračunu rokov iz te direktive.

(51)

Ta direktiva ne posega v roke iz Priloge XI, v katerih morajo države članice prenesti v svoje nacionalno pravo in uveljaviti direktive 92/50/EGS, 93/36/EGS in 93/37/EGS —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:



KAZALO VSEBINE

NASLOV I

Definicije in splošna načela

Člen 1

 Definicije

Člen 2

 Načela za oddajo naročil

Člen 3

 Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula

NASLOV II

Pravila o javnih naročilih

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 4

 Gospodarski subjekti

Člen 5

 Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Člen 6

 Zaupnost

POGLAVJE II

Področje uporabe

Oddelek 1 — Pragi

Člen 7

 Vrednostni pragi za javna naročila

Člen 8

 Naročila, ki jih naročniki sofinancirajo z več kakor 50-odstotnim deležem

Člen 9

 Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov

Oddelek 2 — Posebne ureditve

Člen 10

 Oddajanje naročil na področju obrambe

Člen 11

 Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo centralni nabavni organi

Oddelek 3 — Izključena naročila

Člen 12

 Naročila na vodnem, transportnem, energetskem in področju in na področju poštnih storitev

Člen 13

 Posebne izključitve na področju telekomunikacij

Člen 14

 Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Člen 15

 Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 16

 Posebne izključitve

Člen 17

 Koncesije za javne storitve

Člen 18

 Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Oddelek 4 — Posebna ureditev

Člen 19

 Rezervirana naročila

POGLAVJE III

Ureditev za javna naročila storitev

Člen 20

 Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II A

Člen 21

 Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II B

Člen 22

 Mešana naročila, ki vključujejo storitve iz seznama iz Priloge II A in storitve iz seznama v Prilogi II B

POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 23

 Tehnične specifikacije

Člen 24

 Variante

Člen 25

 Oddajanje naročil podizvajalcem

Člen 26

 Pogoji za izvedbo naročil

Člen 27

 Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogoji za delo

POGLAVJE V

Postopki

Člen 28

 Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga

Člen 29

 Konkurenčni dialog

Člen 30

 Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi

Člen 31

 Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave

Člen 32

 Okvirni sporazumi

Člen 33

 Dinamični nabavni sistemi

Člen 34

 Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov

POGLAVJE VI

Pravila objavljanja in transparentnosti

Oddelek 1 — Objava razpisov in obvestil

Člen 35

 Razpisi in obvestila

Člen 36

 Oblika in način objave razpisov in obvestil

Člen 37

 Neobvezna objava

Oddelek 2 — Roki

Člen 38

 Roki za sprejemanje prijav za sodelovanje in za predložitev ponudb

Člen 39

 Odprti postopki: razpisna dokumentacija, dodatni dokumenti in informacije

Oddelek 3 — Vsebina in načini pošiljanja informacij

Člen 40

 Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem

Člen 41

 Obveščanje kandidatov in ponudnikov

Oddelek 4— Sporočanje

Člen 42

 Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje

Oddelek 5 — Poročila

Člen 43

 Vsebina poročil

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Oddelek 1 — Splošne določbe

Člen 44

 Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil

Oddelek 2 — Pogoji za ugotavljanje sposobnosti

Člen 45

 Osebni položaj kandidata ali ponudnika

Člen 46

 Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti

Člen 47

 Ekonomski in finančni položaj

Člen 48

 Tehnična in/ali poklicna sposobnost

Člen 49

 Standardi za zagotovitev kakovosti

Člen 50

 Standardi za okoljsko upravljanje

Člen 51

 Dodatni dokumenti in informacije

Člen 52

 Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

Oddelek 3 — Oddaja naročila

Člen 53

 Merila za ocenitev ponudnikov

Člen 54

 Uporaba elektronskih dražb

Člen 55

 Neobičajno nizke ponudbe

NASLOV III

Pravila za koncesije za javne gradnje

POGLAVJE I

Pravila, ki urejajo koncesije za javne gradnje

Člen 56

 Področje uporabe

Člen 57

 Izključitve iz področja uporabe

Člen 58

 Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje

Člen 59

 Rok

Člen 60

 Oddaja naročil podizvajalcem

Člen 61

 Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem

POGLAVJE II

Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki

Člen 62

 Veljavna pravila

POGLAVJE III

Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki

Člen 63

 Pravila za objave: prag in izjeme

Člen 64

 Objava razpisa

Člen 65

 Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb

NASLOV IV

Pravila, ki urejajo natečaje

Člen 66

 Splošne določbe

Člen 67

 Področje uporabe

Člen 68

 Izključitve iz področja uporabe

Člen 69

 Objave razpisov in obvestil

Člen 70

 Oblika in način objave razpisov o natečajih

Člen 71

 Komunikacijska sredstva za sporočanje

Člen 72

 Izbor tekmecev na natečaju

Člen 73

 Sestava žirije

Člen 74

 Odločitve žirije

NASLOV V

Statistične obveznosti, izvedbena pooblastila in končne določbe

Člen 75

 Statistične obveznosti

Člen 76

 Vsebina statističnega poročila

Člen 77

 Svetovalni odbor za javna naročila

Člen 78

 Poprava pragov

Člen 79

 Spremembe

Člen 80

 Izvajanje

Člen 81

 Mehanizmi za spremljanje

Člen 82

 Razveljavitve

Člen 83

 Začetek veljavnosti

Člen 84

 Naslovniki

PRILOGE

Priloga I

 Seznam dejavnosti iz člena 1(2)(b)

Priloga II

 Storitve iz člena 1(2)(d)

Priloga II A

Priloga II B

Priloga III

 Seznam subjektov in kategorij subjektov javnega prava iz drugega pododstavka člena 1(9)

Priloga IV

 Centralni vladni organi

Priloga V

 Seznami proizvodov iz člena 7 glede na naročila, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe

Priloga VI

 Definicije nekaterih tehničnih specifikacij

Priloga VII

 Informacije, ki jih je treba navesti v objavah

Priloga VII A

 Informacije, ki jih je treba navesti v objavah o javnih naročilih

Priloga VII B

 Informacije, ki morajo biti navedene v objavah o koncesijah za javne gradnje

Priloga VII C

 Informacije, ki morajo biti navedene v objavah o naročilih gradenj koncesionarjev, ki niso naročniki

Priloga VII D

 Informacije, ki morajo biti navedene v razpisih o natečajih

Priloga VIII

 Značilnosti objave

Priloga IX

 Registri

Priloga IX A

 Javna naročila gradenj

Priloga IX B

 Javna naročila blaga

Priloga IX C

 Javna naročila storitev

Priloga X

 Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih

Priloga XI

 Skrajni roki za prenos in uporabo (člen 80)

Priloga XII

 Korelacijska tabela



NASLOV I

DEFINICIJE IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Definicije

1.  Za namene te direktive se uporabljajo definicije iz odstavkov 2 do 15.

2.  

(a) „Javna naročila“ so proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katerih predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali izvajanje storitev v skladu s pomenom iz te direktive.

(b) „Javna naročila gradenj“ so javna naročila, katerih predmet je bodisi izvedba bodisi izvedba in projektiranje gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge I, ali gradnja ali izvedba neke gradnje s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika. „Gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske in tehnične funkcije.

(c) „Javna naročila blaga“ so javna naročila, razen tistih iz (b), katerih predmet je nakup, zakup, najem ali lizing, z možnostjo odkupa proizvodov ali brez te možnosti.

Javno naročilo, katerega predmet je dobava proizvodov in ki kot dodatno zadevo zajema tudi namestitvena in inštalacijska dela, se mora obravnavati kot „javno naročilo blaga“.

(d) „Javna naročila storitev“ so javna naročila, katerih predmet je opravljanje storitev iz Priloge II, razen javnih naročil gradenj ali naročil blaga.

Javno naročilo, katerega predmet so skupaj proizvodi in storitve v skladu s pomenom iz Priloge II, se morajo obravnavati kot „javno naročilo storitev“, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost tistih proizvodov, ki so zajeti v naročilu.

Javno naročilo, katerega predmet so storitve v skladu s pomenom iz Priloge II in vključujejo dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge I, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.

3.  „Koncesija za javne gradnje“ je naročilo enake vrste kakor javno naročilo gradenj z izjemo dejstva, da je razlog za izvedbo gradenj bodisi samo pravica do koriščenja gradnje ali ta pravica skupaj s plačilom.

4.  „Koncesija za storitve“ je naročilo enake vrste kakor javno naročilo storitev, z izjemo dejstva, da je razlog za opravljanje storitev bodisi samo pravica do koriščenja storitve ali ta pravica skupaj s plačilom.

5.  „Okvirni sporazum“ je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je to primerno, predvideno količino.

6.  „Dinamični nabavni sistem“ je v celoti elektronski postopek za običajne nakupe – katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnika – ki je omejenega trajanja in je med celotnim obdobjem veljavnosti odprt za gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje pogoje za udeležbo in je predložil predhodno ponudbo, skladno s specifikacijo.

7.  „Elektronska dražba“ je ponavljajoči se postopek, ki vključuje elektronsko sredstvo za predstavitev novih cen, popravljenih navzdol in/ali novih vrednosti v zvezi z nekaterimi elementi ponudb, ki se pojavijo po začetni celotni oceni ponudb, kar omogoči razvrščanje ob uporabi metod za avtomatsko ocenjevanje.

Zato nekatera naročila storitev in nekatera naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne smejo biti predmet elektronskih dražb.

8.  Izrazi „izvajalec gradenj“, „dobavitelj blaga“ in „izvajalec storitev“ pomenijo katero koli pravno ali fizično osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali organov, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradbeno delo, proizvode ali storitve.

Izraz „ekonomski subjekt“ pomeni enako ali izvajalca gradenj, ali dobavitelja blaga ali izvajalca storitev. Uporablja se le zaradi enostavnosti.

Gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo, je „ponudnik“. Tisti, ki je zaprosil za povabilo k sodelovanju v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu, je „kandidat“.

9.  „Naročniki“ pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ter združenja, ki jih ustanovijo bodisi en ali več teh organov bodisi en ali več teh oseb javnega prava.

„Oseba javnega prava“ pomeni vsak subjekt:

(a) ki je ustanovljen s posebnim namenom zadovoljevanja potreb javnega interesa, in ki nima pridobitnega značaja;

(b) ki ima pravno osebnost; in

(c) ga pretežno financirajo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava; ali za katerega velja upravljalski nadzor s strani teh oseb; ali ki ima upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenuje država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.

Informativni seznami subjektov in kategorij oseb javnega prava, ki izpolnjujejo merila iz (a), (b) in (c) drugega pododstavka, so navedeni v Prilogi III. Države članice redno obveščajo Komisijo o vseh spremembah njihovih seznamov oseb in kategorij oseb.

10.  „Centralni nabavni organ“ je naročnik, ki:

 nabavlja blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali

 oddaja javna naročila ali sklepa okvirne sporazume za gradnje, dobave blaga ali storitve, namenjene naročnikom.

11.  

(a) „Odprti postopki“ pomenijo tiste postopke, v katerih lahko kateri koli gospodarski subjekt predloži ponudbo.

(b) „Omejeni postopki“ pomenijo tiste postopke, v katerih lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem lahko ponudbo predložijo samo tisti gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi.

(c) „Konkurenčni dialog“ je postopek, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več primernih možnosti, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na katerega podlagi so izbrani kandidati povabljeni, da predložijo ponudbo.

Za namen uporabe postopka iz prvega pododstavka se za javno naročilo šteje, da je „posebej zapleteno“, če naročniki:

 objektivno niso sposobni opredeliti tehničnih sredstev v skladu s členom 23(3)(b), (c) ali (d), ki bi lahko zadovoljila njihove potrebe ali dosegla cilje, in/ali

 objektivno niso sposobni določiti pravnih in/ali finančnih struktur projekta.

(d) „Postopki s pogajanji“ pomenijo tiste postopke, v katerih se naročniki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki jih izberejo, in se z enim ali več izmed njih pogajajo o pogojih za naročilo.

(e) „Natečaji“ pomenijo tiste postopke, ki naročniku omogočajo, da pridobi – predvsem na področjih urbanega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov – načrt ali projekt, ki ga je izbrala žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad.

12.  „Pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Vključuje lahko informacije, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi sredstvi.

13.  „Elektronska sredstva“ pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.

14.  „Enotni besednjak javnih naročil (CPV)“, kakor je sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002, mora določiti referenčno nomenklaturo, ki se uporablja za javna naročila, s tem, da zagotavlja enakovrednost z drugimi obstoječimi nomenklaturami.

V primeru različnih razlag področja uporabe te direktive zaradi morebitnih razlik med nomenklaturami CPV in NACE s seznama v Prilogi I ali med nomenklaturami CPV in CPC (začasna različica) s seznama v Prilogi II, se uporablja nomenklatura NACE v prvem primeru in CPC v drugem.

15.  Za namene člena 13, člena 57(a) in člena 68(b) morajo naslednji izrazi pomeniti, kot sledi:

(a) „javno telekomunikacijsko omrežje“ pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med določenimi sklepnimi točkami omrežja po žici, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;

(b) „sklepna točka omrežja“ pomeni vse fizične povezave in specifikacijo njihovega tehničnega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebne za dostop do tega javnega omrežja in za učinkovito komuniciranje v njem;

(c) „javne telekomunikacijske storitve“ pomenijo telekomunikacijske storitve, katerih opravljanje so države članice posebej dodelile enemu ali več telekomunikacijskim subjektom;

(d) „telekomunikacijske storitve“ pomenijo storitve, katerih izvajanje je v celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in usmerjanja signalov po telekomunikacijskem omrežju s pomočjo telekomunikacijskih procesov, razen storitev radiodifuzije in televizije.

Člen 2

Načela za oddajo naročil

Naročniki morajo obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminacijsko ter delovati transparentno.

Člen 3

Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula

Če naročnik podeli posebne ali izključne pravice za opravljanje javne storitve osebi, ki ni naročnik, mora akt, v katerem se ta pravica dodeli, določiti, da mora ta oseba v zvezi z oddajo javnih naročil za dobavo blaga, ki jih odda tretjim osebam kot del svojih dejavnosti, upoštevati načelo nediskriminacije na podlagi državljanstva.



NASLOV II

PRAVILA O JAVNIH NAROČILIH



POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 4

Gospodarski subjekti

1.  Kandidati ali ponudniki, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, smejo opravljati ustrezne storitve, ne smejo biti zavrnjeni samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je javno naročilo oddano, morali biti fizična ali pravna oseba.

Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali zahtevku za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

2.  Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo in se prijavijo kot kandidati. Za predložitev ponudbe ali zahtevka za sodelovanje naročniki od teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne oblike; vendar se od skupine, ki je uspešen ponudnik, lahko zahteva pridobitev pravne osebnosti, če je ta sprememba nujna za uspešno izvedbo naročila.

Člen 5

Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Za namene oddaje javnega naročila s strani naročnikov morajo države članice uporabiti v svojih odnosih enako ugodne pogoje, kot so tisti, ki jih odobrijo okoljskim subjektom tretjih držav pri izvajanju Sporazuma o vladnih naročilih (v nadaljevanju besedila „Sporazum“), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga multilateralnih pogajanj. V zvezi s tem se države članice posvetujejo med seboj v Svetovalnem odboru za javna naročila iz člena 77 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s Sporazumom.

Člen 6

Zaupnost

Brez poseganja v določbe iz te direktive – zlasti v tiste glede obveznosti v zvezi z objavljanjem obvestilo o oddanih naročilih in z informacijami za kandidate in ponudnike iz členov 35(4) in 41 – ter v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja za naročnika, naročnik ne sme razkriti informacij, ki jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne; te informacije vključujejo zlasti tehnične in poslovne skrivnosti ter zaupne vidike ponudb.



POGLAVJE II

Področje uporabe



Oddelek 1

Pragi

Člen 7

Vrednostni pragi za javna naročila

Ta direktiva se mora uporabljati za javna naročila, ki niso izključena v skladu z izjemami iz členov 10 in 11 ter členov 12 do 18 in katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (DDV) enaka ali večja od naslednjih pragov:

(a)  ►M6  133 000 EUR ◄ , pour les marchés public eurov za javna naročila blaga in storitev, razen tistih iz tretje alinee točke (b), ki jih oddajo naročniki, navedeni kot centralni državni organi na seznamu v Prilogi IV; v primeru javnih naročil blaga, ki jih oddajo naročniki s področja obrambe, se mora ta prag uporabljati samo za naročila, ki vključujejo proizvode iz Priloge V;

(b)  ►M6  206 000 EUR ◄ eurov

 za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki, ki niso na seznamu v Prilogi IV,

 za javna naročila blaga, ki jih oddajo naročniki iz seznama v Prilogi IV s področja obrambe, če ti proizvodi vključujejo proizvode, ki niso zajeti v Prilogi V,

 za javna naročila, ki jih odda kateri koli naročnik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Priloge II A, telekomunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami s seznama v Prilogi II B;

(c)  ►M6  5 150 000 EUR ◄ eurov za javna naročila gradenj.

Člen 8

Naročila, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem

Ta direktiva se mora uporabiti za oddajo:

(a) naročil, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je ►M6  5 150 000 EUR ◄ eurov ali več,

 če ta naročila vključujejo dela gradnje iz Priloge I,

 in če ta naročila vključujejo gradnjo za bolnišnic, objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;

(b) naročila za storitev, ki jih naročniki neposredno financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od ►M6  206 000 EUR ◄ eurov in ki so povezana z naročilom gradenj v smislu točke (a).

Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da naročniki, ki dodelijo ta finančna sredstva, zagotovijo izpolnjevanje te direktive, če naročilo oddaja en ali več subjektov in ne ti naročniki sami, ali da zagotovijo izpolnjevanje te Direktive, v kolikor ti naročniki sami oddajajo to naročilo za in v imenu drugih subjektov.

Člen 9

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov

1.  Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila mora temeljiti na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga ocenil naročnik. Ta izračun mora upoštevati celotni skupni znesek, vključno s katero koli dodatno možno izbiro in katero koli ponovitev naročila.

Če naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.

2.  Ta ocena mora biti veljavna v trenutku pošiljanja javnega razpisa, kakor je določeno v členu 35(2), ali v primeru, da takšna objava ni potrebna, v trenutku, ko naročnik začne postopek oddaje naročila.

3.  Noben projekt gradnje ali predlagani nabava določene količine blaga in/ali storitev se ne sme deliti s tem, da bi se izognil uporabi te direktive.

4.  V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti gradenj upoštevati stroške gradnje in celotno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki so ga naročniki dali na voljo izvajalci gradenj.

5.  

(a) Če lahko iz predlagane gradnje ali nakupa storitev izhaja naročilo, ki se oddaja istočasno v ločenih sklopih, se upošteva celotna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 7 ali večja od njega, se mora ta direktiva uporabiti za oddajo vsakega posameznega sklopa.

Vendar lahko naročniki odstopijo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih posamezna ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80 000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ni večja kakor 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.

(b) Če lahko iz predloga za naročilo podobnega blaga izhajajo naročila, ki se oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov, kadar se uporablja člen 7(a) in (b).

Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 7 ali večja od njega, se mora ta direktiva uporabiti za oddajo vsakega posameznega sklopa.

Vendar lahko naročniki odstopijo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80 000, če skupna vrednost teh sklopov ni večja od 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.

6.  Glede javnih naročil blaga v zvezi z nakupom na obroke, najemom, zakupom ali lizingom, je vrednost, ki jo je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:

(a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje 12 mesecev ali manj, celotna ocenjena vrednost za čas trajanja naročila ali, če je obdobje daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

7.  V primeru javnih naročil blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali so predvideni za ponovitev v določenem obdobju, se ocenjena vrednost naročila mora izračunati:

(a) bodisi na podlagi celotne dejanske vrednosti naročil iste vrste, ki so si sledila in ki so bila oddana v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, prilagojenem, če je to mogoče, da bi se upoštevale spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu;

(b) ali na podlagi celotne ocenjene vrednosti naročil, ki sosi sledila in ki so bila oddana v 12 mesecih po prvi dobavi ali med finančnim letom, če ni daljše od 12 mesecev.

Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo naročilo izločeno iz področja uporabe te direktive.

8.  Pri javnih naročilih storitev mora biti vrednost, ki jo je treba uporabiti kot podlago za izračun ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:

(a) za naslednje vrste storitev:

(i) za zavarovalniške storitve: višina premije in druge oblike plačil;

(ii) za bančne in druge finančne storitve: honorarji, provizije, obresti in druge oblike plačil;

(iii) za natečaje: honorarje, plačljive provizije in druge oblike plačil;

(b) za naročila storitev brez navedene celotne cene:

(i) v primeru javnih naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj: celotna vrednost za njihovo celotno trajanje;

(ii) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

9.  Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme mora biti vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.



Oddelek 2

Posebne razmere

▼M10

Člen 10

Naročila na področju obrambe in varnosti

Ta direktiva se ob upoštevanju člena 296 Pogodbe uporablja za javna naročila, ki se oddajo na področju obrambe in varnosti, razen za naročila, za katera se uporablja Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti ( 20 ).

Ta direktiva se ne uporablja za naročila, za katera se Direktiva 2009/81/ES ne uporablja na podlagi členov 8, 12 in 13 Direktive.

▼B

Člen 11

Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo oziroma sklenejo organi

1.  Države članice lahko določijo, da lahko naročniki nabavijo gradnje, blago in/ali storitve od ali prek centralnega nabavnega organa ali z njegovo pomočjo.

2.  Za naročnike, ki nabavljajo gradnje, blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa ali z njegovo pomočjo v primerih iz člena 1(10), se šteje, da so usklajeni s to direktivo, če je z njo usklajen centralni nabavni organ.



Oddelek 3

Izključena naročila

Člen 12

Naročila na vodnem, energetskem, transportnem področju in na področju poštnih storitev.

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, oddana v skladu z Direktivo 2004/17/ES za naročnike, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7 navedene direktive, in so oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, ali za javna naročila, ki so izključena s področja uporabe navedene direktive v skladu s členom 5(2) ter členi 19, 26 in 30 Direktive.

Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za javna naročila, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in jih oddajo zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi prednost na osnovi možnosti iz drugega pododstavka člena 71 te Direktive, da odstopi od njene uporabe.

Člen 13

Posebne izključitve na področju telekomunikacij

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, katerih osnovni namen je dovoliti naročnikom, da ponujajo ali izkoriščajo javna telekomunikacijska omrežja ali da javnosti ponujajo eno ali več telekomunikacijskih storitev.

Člen 14

Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so označena kot zaupna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov te države.

Člen 15

Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, za katera veljajo različna postopkovna pravila in so dodeljena:

(a) na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je sklenjen v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje bodisi dobave blaga ali izvajanje gradenj, namenjenih skupnemu izvajanju ali koriščenju gradnje od držav podpisnic, bodisi izvajanje storitev, namenjenih skupnemu izvajanju ali koriščenju projekta od držav podpisnic takega sporazume; o vseh sporazumih je potrebno obvestiti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 77;

(b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali tretji državi;

(c) na podlagi posebnega postopka neke mednarodne organizacije.

Člen 16

Posebne izključitve

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi s:

(a) nakupom ali najemom zemljišča s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; ta direktiva kljub temu velja za naročila finančnih storitev, ki se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali po sklenitvi pogodbe o nakupu ali najemu;

(b) nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala, ki radijskih ali televizijskih postaj in naročilom o zakupu časa oddajanja;

(c) storitvami na področju arbitraže in pomiritev;

(d) finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala, ter storitvami centralne banke;

(e) pogodbami o zaposlitvi;

(f) raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za svoje potrebe in uporabo, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.

Člen 17

Koncesije za javne storitve

Brez poseganja v veljavnost člena 3 se ta direktiva ne uporablja za koncesije za javne storitve iz člena 1(4).

Člen 18

Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jo odda en naročnik drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi, skladnimi s Pogodbo.



Oddelek 4

Posebna ureditev

Člen 19

Pridržana naročila

Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila za zaščitene delavnice ali določijo, da se ta naročila izvedejo v okviru programov zaščitenih delovnih mest, če je večina zadevnih zaposlenih prizadetih oziroma invalidnih oseb, ki zaradi narave ali resnosti delovne nezmožnosti ne morejo opravljati svojega poklica pod normalnimi pogoji.

V objavi javnega razpisa se je potrebno sklicevati na to določbo.



POGLAVJE III

Ureditev za javna naročila

Člen 20

Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II A

Naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II A, se morajo oddati v skladu s členi 23 do 55.

Člen 21

Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II B

Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II B, se morajo oddati samo v skladu s členom 23 in členom 35(4).

Člen 22

Mešana naročila, ki vključujejo storitve iz seznama v Prilogi II A in storitve iz seznama v Prilogi II B

Javna naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II A in Prilogi II B, se morajo oddati v skladu s členi 23 do 55, če je vrednost storitev iz seznama v Prilogi II A večja od vrednosti storitev s seznama v Prilogi II B. V drugih primerih se naročila morajo oddati v skladu s členom 23 in členom 35(4).



POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo tehnične specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 23

Tehnične specifikacije

1.  Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VI se morajo navesti v dokumentaciji razpisa javnega naročila, kot so objave javnega razpisa, razpisna dokumentacija ali dodatni dokumenti. Kadar koli je to mogoče, je treba te tehnične specifikacije določiti tako, da merila upoštevajo dostop za prizadete oziroma invalidne osebe ali merila za načrtovanje, namenjeno vsem uporabnikom.

2.  Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.

3.  Brez poseganja v obvezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Skupnosti, se tehnične specifikacije morajo določiti:

(a) ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Priloge VI ter, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo proizvodov. Pri vsakem sklicevanju se morajo navesti besede „ali enakovredni“;

(b) ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev; slednje lahko vključujejo okoljske značilnosti. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudnikom opredeliti predmet naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila;

(c) ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz pododstavka (b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz pododstavka (a), kar je sredstvo, s katerim se izrazi predpostavka o skladnosti s temi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami;

(d) ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz pododstavka (a) v zvezi z določenimi značilnostmi ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz pododstavka (b) v zvezi z drugimi značilnostmi.

4.  V primeru, da naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz odstavka 3(a), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da proizvodi in storitve, ki so ponujeni, niso skladni s tehničnimi specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

5.  Če naročnik izkoristi možnost iz odstavka 3(a), da določi predpise v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki jih je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te tehnične specifikacije nanašajo na izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih ta določil.

Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, proizvod ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

6.  Če naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz odstavka 3(b), lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:

 so navedene tehnične specifikacije primerne za določitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,

 so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,

 so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter

 da so na voljo vsem zainteresiranim stranem.

Naročniki lahko navedejo, da se za proizvode in storitve z znakom za okolje predpostavlja skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti morajo vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

7.  „Priznani organi“ so v skladu s pomenom iz tega člena laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z veljavnimi evropskimi standardi.

Naročniki morajo sprejeti potrdila priznanih organov s sedežem v drugih državah članicah.

8.  Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na določeni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom oziroma bi s tem bila nekatera podjetja ali nekateri proizvodi izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkoma 3 in 4; pri takem sklicevanju se morajo navesti besede „ali enakovredno“.

Člen 24

Variante

1.  Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki dovolijo ponudnikom, da predložijo variante.

2.  Naročniki morajo navesti v javnem razpisu, ali dovoljujejo predložitev variant ali ne: predložitev variant ni dovoljena brez te navedbe.

3.  Naročniki, ki dovolijo predložitev variant, morajo v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih variante morajo izpolniti, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predložitev.

4.  Obravnavati se morajo samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnikov.

V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročniki, ki so dovolili predložitev variant, ne smejo zavrniti variante izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.

Člen 25

Oddaja naročil podizvajalcem

Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.

Ta navedba ne sme posegati v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.

Člen 26

Pogoji za izvedbo naročil

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu z zakonodajo Skupnosti in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Pogoji, ki urejajo izvedbo naročila, se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike.

Člen 27

Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo

1.  Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede ali ga država članica zaveže, da določi organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se morajo izvesti na kraju samem, ali za storitve, ki se morajo opraviti med izvedbo naročila.

2.  Naročnik, ki ponuja informacije iz odstavka 1, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku oddaje naročila, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve.

Prvi pododstavek ne sme posegati v uporabo določb iz člena 55, ki zadevajo obravnavo neobičajno nizkih ponudb.



POGLAVJE V

Postopki

Člen 28

Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga

Pri oddaji javnih naročil morajo naročniki uporabljati nacionalne postopke, ki so prilagojeni namenom te direktive.

Naročniki morajo javna naročila oddati ob uporabi odprtega ali omejenega postopka. V posebnih razmerah, ki so izrecno določene v členu 29, lahko naročniki oddajo svoja javna naročila s pomočjo konkurenčnega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v členih 30 in 31, lahko uporabijo postopek s pogajanji z ali brez predhodne objave.

Člen 29

Konkurenčni dialog

1.  V primeru izjemno zapletenih naročil lahko države članice določijo možnost, da naročniki uporabijo konkurenčni dialog v skladu s tem členom, če menijo, da uporaba odprtega ali omejenega postopka ne bo omogočila oddaje naročila.

Javno naročilo se mora oddati le na podlagi merila za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe.

2.  Naročniki morajo objaviti javni razpis z navedbo svojih potreb in zahtev, ki jih morajo določiti v tem razpisu in/ali v opisnem dokumentu.

3.  Naročniki s kandidati, ki so izbrani v skladu z zadevnimi določbami členov 44 do 52, začnejo dialog, katerega cilj jih obvezuje in določiti načine, ki so najbolj primerni za zadovoljitev njihovih potreb. V času trajanja dialoga lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih naročila.

V času trajanja dialoga morajo naročniki zagotoviti enakopravnost med ponudniki. Zlasti ne smejo nuditi informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi.

Naročniki ne smejo drugim udeležencem razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki sodeluje v dialogu, brez njegovega soglasja.

4.  Naročniki lahko določijo, da se postopek opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih je treba razpravljati v fazi dialoga, uporabljajoč merila za ocenjevanje iz javnega razpisa ali opisnega dokumenta. V javnem razpisu ali opisnem dokumentu, se mora navesti, da se lahko ta možnost uporabi.

5.  Naročnik mora nadaljevati s tem dialogom, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko zadovoljijo njegove potrebe, če je to potrebno, po primerjavi teh rešitev.

6.  Naročnik mora, potem ko poda izjavo, da je dialog zaključen in o tem obvesti udeležence, od njih zahtevati, da predložijo končne ponudbe na podlagi rešitve ali rešitev, ki so jih predložili in podrobneje opredelili v času trajanja dialoga. Te ponudbe morajo vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo in ki so potrebni za izvedbo projekta.

Te ponudbe se lahko na zahtevo naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in natančno prilagodijo. Vendar ta pojasnjevanja, podrobne opredelitve, natančne prilagoditve ali dodatne informacije ne smejo pomeniti sprememb osnovnih značilnosti ponudbe ali povabila za oddajo ponudb, kjer bi odstopanja verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminacijski učinek.

7.  Naročniki morajo oceniti predložene ponudbe na podlagi meril za ocenjevanje, ki so določena v javnem razpisu ali opisnem dokumentu, ter morajo izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo v skladu s členom 53.

Naročnik lahko zahteva od ponudnika, za katerega je ugotovljeno, da je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, da pojasni vidike svoje ponudbe ali potrdi obveznosti iz ponudbe, če to ne vpliva na spreminjanje bistvenih vidikov ponudbe ali povabila za oddajo ponudb in ne povzroča diskriminacije ali izkrivljanja konkurence.

8.  Naročniki lahko določijo cene ali plačila udeležencem v dialogu.

Člen 30

Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi

1.  Naročniki lahko oddajo svoje javno naročilo v postopku s pogajanji po predhodni objavi obvestila v naslednjih primerih:

(a) v primeru nepravilnih ponudb ali oddaje ponudb, ki so nesprejemljive po nacionalnih določbah, skladnih s členi 4, 24, 25, 27 in poglavjem VII, kot odgovor na odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni dialog, če prvotni pogoji naročila niso bistveno spremenjeni.

Naročnikom ni treba objaviti javnega razpisa, če so v postopek s pogajanji vključili vse ponudnike, vendar samo tiste ponudnike, ki izpolnjujejo merila iz členov 42 do 52 in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek oddaje ponudb;

(b) v izjemnih primerih, kadar to zahtevajo značilnosti gradenj, blaga ali storitev ali z njimi povezana tveganja ne dopuščajo, da se cena v celoti določi vnaprej;

(c) v primeru, med drugim, storitev kategorije 6 iz Priloge II A in intelektualnih storitev, kot so storitve, ki vključujejo izdelavo projektov gradenj, če so značilnosti storitev, ki jih je treba opraviti, take, da razpisne dokumentacije ni mogoče dovolj natančno določiti tako, da bi bilo mogoče naročilo oddati z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili, ki veljajo za odprti in omejeni postopek;

(d) v zvezi z javnimi naročili gradenj za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja, preizkusov ali razvoja in ne zaradi zagotavljanja donosnosti ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja.

2.  V primerih iz odstavka 1 se naročniki morajo pogajati s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili morebitnim zahtevam, ki so jih navedli v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji in dodatnih dokumentih, in da bi poiskali najboljšo ponudbo v skladu s členom 53(1).

3.  Med pogajanji morajo naročniki zagotoviti enakopravnost vseh ponudnikov. Zlasti ne smejo ponujati informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi.

4.  Naročniki lahko določijo, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število ponudb, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za ocenjevanje iz javnega razpisa ali razpisne dokumentacije. V objavi javnega razpisa ali razpisni dokumentaciji mora naročnik navesti, ali je uporabil te možnosti.

Člen 31

Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave

Naročniki lahko oddajo javno naročilo v postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu v naslednjih primerih:

(1) za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev:

(a) če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba ali nobena primerna ponudba, nobena prijava, pod pogojem, da prvotni predmet naročila ali vsebina razpisne dokumentacije niso bistveno spremenjeni, in pod pogojem, da se Komisiji pošlje poročilo, če slednja to zahteva;

(b) kadar se iz bodisi tehničnih bodisi umetniških razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, lahko javno naročilo odda samo določenemu gospodarskemu subjektu;

(c) v kolikor je brezpogojno potrebno, če iz razlogov izredne nujnosti, ki so jo narekovali dogodki, ki jih naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče upoštevati roka za odprti in omejeni postopek ali postopek s pogajanji po predhodni objavi iz člena 30. Okoliščine, zaradi katerih je skrajno nujen primer nastal, ne smejo v nobenem primeru biti takšne, da bi jih lahko pripisali naročniku;

(2) za javna naročila blaga:

(a) kadar se proizvodi izdelujejo izključno zaradi raziskovanja, poizkusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje količinske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(b) ko gre za dodatne nabave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo običajnega blaga ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil in ponavljajočih se naročil praviloma ne sme presegati obdobja treh let;

(c) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;

(d) za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki zaradi prenehanja dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji ali uredbah;

(3) za javna naročila storitev, če se določeno naročilo oddaja na podlagi javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z veljavnimi predpisi oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov, pri čemer morajo v slednjem primeru vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, biti povabljeni k pogajanjem;

(4) za javna naročila gradenj in javna naročila storitev:

(a) za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvotnem naročilu, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, ki so v tem projektu ali naročilu opisane, pod pogojem, da se naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki izvaja prvotno naročilo:

 če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave,

 ali

 če so te storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, brezpogojno potrebne za dokončanje tega naročila.

Vendar skupna vrednost naročil, oddanih za dodatne gradnje ali storitve, ne sme presegati 50 % zneska prvotnega naročila;

(b) za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih istemu gospodarskemu subjektu, ki mu je isti naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je prvotno naročilo bilo oddano na podlagi odprtega ali omejenega postopka.

Že ob povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt morajo naročniki objaviti morebitno uporabo tega postopka, pri čemer morajo upoštevati celotne ocenjene stroške kasnejših gradenj ali storitev, če uporabljajo določbe člena 7.

Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po sklenitvi pogodbe o oddaji prvotnega naročila.

Člen 32

Okvirni sporazumi

1.  Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume.

2.  Za namen sklenitve okvirnega sporazuma morajo naročniki upoštevati postopkovna pravila iz te direktive za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma se morajo izbrati ob uporabi meril za ocenjevanje v skladu s členom 53.

Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se morajo oddati v skladu s postopki iz odstavkov 3 in 4. Ti postopki se lahko uporabijo le med naročniki in gospodarskimi subjekti, ki so prvotne stranke okvirnega sporazuma.

Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz tega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma.

Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih sporazumov neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

3.  Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se morajo naročila na podlagi tega sporazuma oddati v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

V zvezi z oddajo teh naročil se naročniki lahko v pisni obliki posvetujejo z gospodarskim subjektom, stranko okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.

4.  Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom gospodarskih subjektov, morajo biti slednji vsaj trije, v kolikor je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo zadostno in/ali je dovolj sprejemljivih ponudb za uporabo meril za ocenjevanje.

Naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom gospodarskih subjektov, se lahko oddajo bodisi:

 ob uporabi pogojev iz okvirnega sporazuma brez ponovnega poziva strankam okvirnega sporazuma, da predložijo ponudbe za vsako posebno naročilo ali,

 če vsi pogoji niso določeni v okvirnem sporazumu, kadar stranke okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natančno izoblikovanih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz specifikacij okvirnega sporazuma – v skladu z naslednjim postopkom:

 

(a) za vsako naročilo, ki ga je treba oddati, se naročniki morajo v pisni obliki posvetovati z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;

(b) naročniki morajo določiti rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom predložitev ponudb za vsako posebno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;

(c) ponudbe se morajo predložiti v pisni obliki, s tem,da mora njihova vsebina ostati zaupna do izteka roka, določenega za odgovor;

(d) naročniki morajo oddati vsako naročilo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za ocenjevanje iz specifikacij okvirnega sporazuma.

Člen 33

Dinamični nabavni sistemi

1.  Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko uporabljajo dinamične nabavne sisteme.

2.  Da bi vzpostavili dinamični nabavni sistem, morajo naročniki upoštevajo pravila, ki veljajo za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, za katere je treba skleniti pogodbe v okviru tega sistema. Vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in so predložili predhodno ponudbo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti, se mora vključiti v sistem; predhodne ponudbe se lahko kadarkoli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve tega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru, morajo naročniki uporabljati izključno elektronska sredstva v skladu s členom 42(2) do (5).

3.  Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema, morajo naročniki:

(a) objaviti javni razpis z jasno navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;

(b) v razpisni dokumentaciji navesti, med drugimi zadevami, značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabo elektronske opreme ter tehnično ureditvijo za povezavo in dostop ter razpisno dokumentacijo;

(c) po objavi javnega razpisa in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi, omogočiti in nuditi neomejen, neposreden in celovit dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov, s tem da morajo v razpisu obvezno navesti internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

4.  Naročniki morajo obvezno med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema dati gospodarskim subjektom možnost, da oddajo predhodno ponudbo in da se vključijo v sistem, pod pogoji iz odstavka 2. Ocenjevanje zaključijo najpozneje 15 dni od datuma predložitve predhodne ponudbe. Vendar lahko podaljšajo to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo za oddajo ponudb.

Naročnik mora v najkrajšem možnem času obvestiti ponudnika iz prvega pododstavka o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi njegove predhodne ponudbe.

5.  Vsako posebno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročniki morajo pred povabilom k oddaji ponudb objaviti poenostavljen razpis, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo predhodno ponudbo v skladu z odstavkom 4, v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljene objave. Naročniki ne smejo nadaljevati s postopkom, dokler ne ocenijo vseh predhodnih ponudb, predloženih do tega skrajnega roka.

6.  Naročniki morajo povabiti vse ponudnike, ki so vključeni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se odda v okviru tega sistema. Zaradi tega morajo določiti rok za predložitev ponudb.

Naročilo morajo oddati ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za ocenjevanje, navedenih v javnem razpisu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema. Merila za ocenjevanje se lahko, če je to primerno, bolj natančno določijo v povabilu iz prvega pododstavka.

7.  Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v primerno upravičenih izjemnih primerih.

Naročniki ne smejo uporabljati tega sistema tako, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.

Gospodarskim subjektom ali strankam sistema se ne smejo zaračunati nobene dajatve.

Člen 34

Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov

V primeru javnih naročil v zvezi z načrtovanjem in gradnjo subvencioniranega stanovanjskega programa – katerega obseg in zapletenost ter ocenjeno trajanje potrebne gradnje zahteva, da planiranje od začetka temelji na tesnem sodelovanju s skupino, ki vključuje predstavnike naročnikov, strokovnjake in izvajalce gradenj – se lahko sprejme poseben postopek oddaje naročil za izbiro izvajalca gradenj, ki je najprimernejši za vključitev v to skupino.

Naročniki morajo vključiti v javni razpis zlasti čim bolj natančen opis gradenj, ki se bodo izvajale, da se lahko zainteresirani izvajalci gradenj natančno seznanijo s projektom. Poleg tega morajo naročniki v javnem razpisu, v skladu s členi 45 do 52, navesti pogoje za udeležbo, kot so osebni položaj, ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje za priznanje sposobnosti, ki jih morajo kandidati izpolnjevati.

Če se uporablja ta postopek, morajo naročniki uporabljati člene 2, 35, 36, 38, 39, 41, 42, 43 in 45 do 52.



POGLAVJE VI

Pravila objavljanja in preglednosti



Oddelek 1

Objava razpisov in obvestil

Člen 35

Obvestila

1.  Naročniki morajo seznaniti javnost s predhodnim informativnim obvestilom, ki ga objavi Komisija ali naročniki sami v svojem „profilu kupca“, kakor je opisan v točki 2(b) Priloge VIII, o naslednjem:

(a) pri naročanju blaga, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov glede na področje proizvoda, ki jih nameravajo oddati oziroma skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je celotna ocenjena vrednost, ob upoštevanju členov 7 in 9, enaka ali večja od 750 000 eurov.

Področje proizvoda morajo določiti naročniki s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;

(b) pri naročilu storitev, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov iz vsake kategorije storitev s seznama v Prilogi II A, ki jih nameravajo skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je ocenjena celotna vrednost, ob upoštevanju določb iz členov 7 in 9, enaka ali večja od 750 000 eurov;

(c) pri naročilu gradenj, o bistvenih značilnostih naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo oddati ali skleniti, in katerih ocenjena vrednost je enaka ali večja od praga iz člena 7, upoštevajoč člen 9.

Obvestilo iz pododstavkov (a) in (b) se mora poslati Komisiji ali objaviti v profilu kupca čim prej po začetku proračunskega leta.

Obvestilo iz pododstavka (c) se mora poslati Komisiji ali objaviti v profilu kupca čim prej po odločitvi, ki potrdi plane za naročanje gradenj oziroma okvirne sporazume, ki jih naročniki nameravajo skleniti.

Naročniki, ki objavijo predhodno informativno obvestilo o svojem profilu kupca, morajo po elektronski poti poslati Komisiji obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca v skladu z obliko in podrobnimi postopki za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VIII.

Objava obvestil iz pododstavkov (a), (b) in (c) je obvezna le, kadar naročniki uporabijo možnost skrajšanja rokov za sprejemanje ponudb iz člena 38(4).

Ta odstavek se ne sme uporabljati za postopke s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa.

2.  Naročniki – ki želijo oddati javno naročilo ali skleniti okvirni sporazum v odprtem postopku, omejenem postopku ali pod pogoji iz člena 30 v postopku s pogajanji po predhodni objavi ali pod pogoji iz člena 29 v konkurenčnem dialogu — morajo sporočiti svojo namero v javnem razpisu.

3.  Naročniki, ki želijo vzpostaviti dinamični nabavni sistem, morajo sporočiti svojo namero v javnem razpisu.

Naročniki, ki želijo oddati naročilo na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, morajo sporočiti svojo namero s poenostavljenim javnim razpisom.

4.  Naročniki, ki so oddali javno naročilo ali sklenili okvirni sporazum, morajo poslati obvestilo o izidih postopka oddaje naročil najpozneje 48 dni po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.

Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 32, naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka oddaje naročil za vsako oddajo naročila na podlagi tega sporazuma.

Naročniki morajo poslati obvestilo o izidu postopka oddaje naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema v 48 dneh po oddaji vsakega naročila. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi zbirno vsako četrtletje. V tem primeru morajo naročniki poslati vsa zbrana obvestila v 48 dneh po koncu vsakega četrtletja.

V primeru javnega naročila storitev iz seznama v Prilogi II B, morajo naročniki v razpisu navesti, ali soglašajo z njegovo objavo. Komisija mora v zvezi z naročili storitev na tej osnovi oblikovati pravila za izdelavo statističnih poročil na podlagi teh obvestil in za objavo teh poročil v skladu s postopkom iz člena 77(2).

Objava nekaterih informacij o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko izpusti, če bi ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila bodisi zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi posegala v pošteno konkurenco med njimi.

Člen 36

Oblika in način objave razpisov in obvestil

1.  Objave morajo vsebovati informacije iz Priloge VII A in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero naročnik meni, da je koristna, v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).

2.  Objave, ki jih naročniki pošiljajo Komisiji, morajo poslati bodisi z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII ali z drugimi sredstvi. Če se uporablja pospešeni postopek iz člena 38(8), se morajo objave poslati bodisi s telefaksom ali z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII.

Razpisi in obvestila se objavijo v skladu s tehničnimi lastnostmi objave iz točke 1(a) in (b) Priloge VIII.

3.  Razpisi in objave, ki se pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII, se morajo objaviti najpozneje pet dni po pošiljanju.

Razpisi in objave, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII, se morajo objaviti najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru pospešenega postopka iz člena 38(8) najpozneje pet dni po pošiljanju.

4.  Razpisi in obvestila se morajo objaviti v celoti v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga izbere naročnik, pri čemer ta izvirna jezikovna različica predstavlja edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega razpisa oziroma obvestila.

Stroške, ki jih ima Komisija z objavo takšnih razpisov in obvestil, mora kriti Skupnost.

5.  Razpisi in obvestila ter njihova vsebina ne smejo biti objavljeni na nacionalni ravni pred datumom pošiljanja Komisiji.

Razpisi in obvestila, ki jih naročnik objavi na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v objavah, poslanih Komisiji, ali ki niso v objavah o profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 35(1), mora pa navesti datum pošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave o profilu kupca.

Predhodna informativna obvestila ne smejo objaviti v profil kupca, preden je Komisiji poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; v njih se mora navesti datum tega pošiljanja.

6.  Vsebina objav, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII, je omejena na približno 650 besed.

7.  Naročniki morajo biti pripravljeni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja objav.

8.  Komisija mora izdati naročniku potrdilo o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo predstavlja dokazilo o objavi.

Člen 37

Neobvezna objava

Naročniki lahko objavijo razpis in obvestila o javnih naročilih, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive, v skladu s členom 36.



Oddelek 2

Roki

Člen 38

Roki za sprejemanje prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb

1.  Naročniki morajo pri določanju rokov za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje upoštevati zlasti zapletenost naročila ali čas, ki je potreben se pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke, ki jih določa ta člen.

2.  V primeru odprtih postopkov je minimalni rok za sprejemanje ponudb 52 dni od datuma pošiljanja javnega razpisa.

3.  V primeru omejenih postopkov, postopkov s pogajanji po predhodni objavi iz člena 30 ter v konkurenčnem dialogu:

(a) mora biti minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje 37 dni od datuma, ko je naročnik odposlal razpis v objavo;

(b) v primeru omejenih postopkov mora biti minimalni rok za sprejemanje ponudb 40 dni od datuma pošiljanja povabila za oddajo ponudb.

4.  Ko naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo, se praviloma lahko minimalni rok za sprejemanje ponudb po odstavkih 2 in 3(b) skrajša na 36 dni, vendar v nobenem primeru na manj kakor 22 dni.

Rok mora začeti teči z datumom pošiljanja javnega razpisa o naročilu v odprtih postopkih in z datumom pošiljanja povabila k oddaji ponudb v omejenih postopkih.

Skrajšani roki iz prvega pododstavka se morajo dovoliti pod pogojem, da predhodno informativno obvestilo vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo za javni razpis iz Priloge VII A, v kolikor so te informacije na voljo ob objavi razpisa in če je bilo predhodno informativno obvestilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja objave o javnem razpisu.

5.  Če se objave pripravljajo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII, se roki za sprejemanje ponudb – iz odstavkov 2 in 4 pri odprtih postopkih, za sprejemanje prijav za sodelovanje iz odstavka 3(a) pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji ter za konkurenčni dialog – lahko skrajšajo za sedem dni.

6.  Roki za sprejemanje ponudb iz odstavkov 2 in 3(b) se lahko skrajšajo za pet dni, če naročnik po elektronski poti ponuja neomejen in celovit neposreden dostop do razpisne dokumentacije in vseh dodatnih dokumentov od datuma objave v skladu s Prilogo VIII, pri čemer navede v besedilu objave internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

To skrajšanje se lahko združi s tistim iz odstavka 5.

7.  Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne predložijo v rokih iz členov 39 in 40 ali če se ponudbe lahko predložijo šele po obisku lokacije ali po pregledu dokumentov, ki dopolnjujejo razpisno dokumentacijo na kraju samem, se morajo roki za sprejemanje ponudb podaljšati, tako da se lahko relevantni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.

8.  V primeru omejenih postopkov in postopkov s pogajanji po predhodni objavi o naročilu iz člena 30, kadar se zaradi nujnosti izkaže, da se roki iz tega člena ne morejo upoštevati, lahko naročniki določijo:

(a) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma, ko je bila objava poslana ali krajši od 10 dni, če je bila objava poslana z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VIII;

(b) in v primeru omejenih postopkov rok za sprejemanje ponudb, ki ne sme biti krajši kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudb.

Člen 39

Odprti postopki: razpisna dokumentacija, dodatni dokumenti in informacije

1.  V odprtih postopkih, kadar naročniki ne ponujajo po elektronski poti neomejenega in celovitega neposrednega dostopa do razpisne dokumentacije in vseh dodatnih dokumentov v skladu s členom 38(6), se morajo razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti poslati gospodarskim subjektom v šestih dneh od prejema prijave za sodelovanje, pod pogojem, da je prijava predložena pravočasno pred iztekom roka za oddajo ponudb.

2.  Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, morajo naročniki ali pristojne službe zagotoviti dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo ter vsemi dodatnimi dokumenti ne manj kot šest (6) dni pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb.



Oddelek 3

Vsebina in načini pošiljanja informacij

Člen 40

Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem

1.  V omejenih postopkih, konkurenčnem dialogu in postopkih s pogajanji po predhodni objavi v smislu člena 30, morajo naročniki istočasno in v pisni obliki bodisi povabijo izbrane kandidate, da oddajo svoje ponudbe, bodisi k pogajanjem ali v primeru konkurenčnega dialoga k sodelovanju.

2.  Povabilo kandidatov mora vsebovati:

 kopijo razpisne dokumentacije ali opisnega dokumenta in vseh dodatnih dokumentov, ali

 navedbo dostopa do razpisne dokumentacije in drugih dokumentov, navedenih v prvi alinei, če so neposredno dostopni po elektronski poti v skladu s členom 38(6).

3.  Če ima drug subjekt in ne naročnik, ki je odgovoren za postopek oddaje naročil, razpisne dokumentacije, opisni dokument in/ali katere koli dodatne dokumente, se morajo v povabilu navesti naslov, na katerem je mogoče zahtevati takšno razpisno dokumentacijo, opisni dokument in dodatne dokumente, ter, če je to primerno, skrajni rok, do katerega se ti dokumenti lahko zahtevajo, znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev teh dokumentov, in vsi postopki za plačilo. Pristojna služba pošlje to dokumentacijo gospodarskemu subjektu takoj po prejemu zahteve.

4.  Naročnik ali pristojna služba mora poslati dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, opisnim dokumentom ali dodatnimi dokumenti najmanj šest dni pred iztekom roka za sprejemanje ponudb, pod pogojem, da je to zahtevano pravočasno. V primeru omejenega ali pospešenega postopka je to obdobje štiri dni.

5.  Poleg tega mora povabilo k oddaji ponudb, k sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem vsebovati vsaj:

(a) sklicevanje na objavljeni javni razpis;

(b) skrajni rok za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega morajo biti ponudbe poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;

(c) v primeru konkurenčnega dialoga datum in naslov, ki sta določena za začetek dialoga, ter jezik ali jezike, ki jih je treba uporabljati;

(d) sklicevanje na vse morebitne priloge (dokumentov), ki jih je treba oddati bodisi kot dodatek preverljivim izjavam ponudnika v skladu s členom 44 ali kot dodatek informacijam iz navedenega člena ter v skladu s pogoji iz členov 47 in 48;

(e) relativno tehtanje meril za ocenjevanje ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu.

Vendar se v primeru naročil, ki se oddajo v skladu s pravili iz člena 29, se informacija iz (b) zgoraj ne sme navesti v povabilu k sodelovanju v dialogu, se pa navede v povabilu k oddaji ponudbe.

Člen 41

Obveščanje kandidatov in ponudnikov

1.  Naročniki morajo čim prej obvestiti kandidate in ponudnike o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil objavljen razpis ali obvestilo, ali da ponovno začne postopek ali izvajanje dinamičnega nabavnega sistema; naročniki morajo te informacije ponuditi v pisni obliki, če se take informacije od njih zahtevajo.

2.  Na zahtevo zainteresirane stranke mora naročnik čim prej obvestiti:

 vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave,

 vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, vključujoč razloge v zvezi s primeri iz odstavkov 4 in 5 člena 23, razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za svojo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev,

 vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.

Rok za obveščanje v nobenem primeru ne sme biti daljši od 15 dni od prejema pisnega zahtevka.

3.  Vendar naročniki lahko odločijo, da izpustijo nekatere informacije iz odstavka 1 v zvezi z oddajo naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi lahko posegala v pošteno konkurenco med njimi.



Oddelek 4

Sporočanje

Člen 42

Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje

1.  Vsa sporočila in izmenjava informacij iz tega naslova se lahko pošiljajo po pošti, faksu, z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavkoma 4 in 5, po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6 ali ob uporabi kombinacije teh sredstev, kot jih izbere naročnik.

2.  Izbrana sredstva sporočanja morajo biti splošno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka oddaje naročil.

3.  Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se morajo izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje, in da naročnik pregleda vsebino ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo oddajo.

4.  Orodja, ki jih je treba uporabiti za sporočanje po elektronski poti, kakor tudi njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminacijski, splošno dostopni in interoperabilni z informacijskimi in komunikacijskimi tehnološkimi proizvodi v splošni uporabi.

5.  Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:

(a) informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, so na voljo zainteresiranim strankam. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Priloge X;

(b) države članice lahko v skladu s členom 5 Direktive 1999/93/ES zahtevajo, da se elektronskim ponudbam doda izpopolnjeni elektronski podpis v skladu z odstavkom 1 Direktive;

(c) države članice lahko uvedejo ali obdržijo prostovoljne sisteme akreditacije, katerih cilj je izboljšanje ravni storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav;

(d) ponudniki ali kandidati se morajo obvezati, da bodo pred iztekom roka za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje predložili dokumente, potrdila in izjave iz členov 45 in 50 ter člena 52, če ne obstajajo v elektronski obliki.

6.  Naslednja pravila se uporabljajo za pošiljanje prijav za sodelovanje:

(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil se lahko oddajo v pisni obliki ali po telefonu;

(b) pri telefonskih prijavah za sodelovanje se pošlje pisna potrditev pred iztekom roka za njihovo sprejemanje;

(c) naročniki lahko zahtevajo, da se prijave za sodelovanje, poslane po faksu, morajo potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza. Vsako tako zahtevo skupaj z rokom za pošiljanje potrditve po pošti ali z elektronskimi sredstvi mora naročnik navesti v javnem razpisu.



Oddelek 5

Poročila

Člen 43

Vsebina poročil

Za vsako naročilo, okvirni sporazum in vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema morajo naročniki pripraviti pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:

(a) ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;

(b) imena uspešnih kandidatov ali ponudnikov in obrazložitev za njihov izbor;

(c) imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in obrazložitev za njihovo zavrnitev;

(d) obrazložitev za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno nizke;

(e) ime uspešnega ponudnika in razloge, za izbiro njegove ponudbe, ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava dati oddati podizvajalcem;

(f) pri postopkih s pogajanji razloge na podlagi členov 30 in 31, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;

(g) v primeru konkurenčnega dialog, razloge na podlagi člena 29, ki upravičujejo uporabo tega postopka;

(h) po potrebi razloge, zakaj je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.

Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo z elektronskimi sredstvi.

Poročilo ali njegove najpomembnejše sestavine se morajo sporočiti Komisiji, če slednja to zahteva.



POGLAVJE VII

Vodenje postopka



Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 44

Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil

1.  Naročila se morajo oddati na podlagi meril za ocenjevanje iz členov 53 in 55, upoštevajoč člen 24, potem ko naročniki preverijo sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni po členih 45 in 46, v skladu s pogoji za udeležbo glede na gospodarski in finančni položaj, strokovno in tehnično znanje ali sposobnost iz členov 47 do 52 ter, kjer je to primerno, v skladu z nediskriminacijskimi pravili in kriteriji iz odstavka 3.

2.  Naročniki lahko od kandidatov in ponudnikov zahtevajo minimalno stopnjo usposobljenosti v skladu s členi 47 in 48.

Količina informacij iz členov 47 in 48 ter zahtevane minimalne stopnje usposobljenosti za posamezno naročilo morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom naročila.

Te minimalne stopnje se morajo navesti v javnem naročilu.

3.  V omejenih postopkih, postopkih s pogajanji po objavi s predhodno objavo in v postopku konkurenčnega dialoga, lahko naročniki omejijo število primernih kandidatov, ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročniki morajo v javnem razpisu navesti objektivna in nediskriminacijska merila ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti, ter, če je to primerno, njihovo maksimalno število.

V omejenem postopku mora biti minimalno število kandidatov pet. V postopku s pogajanji po predhodni objavi in postopku konkurenčnega dialoga mora biti minimalno število kandidatov tri. V vsakem primeru mora biti število povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev poštene konkurence.

Naročniki morajo povabiti vsaj toliko kandidatov, kolikor je bilo vnaprej določeno kot minimum. Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in minimalne stopnje sposobnosti, manjše kakor minimalno število, lahko naročniki nadaljujejo s postopkom tako, da povabijo kandidata oziroma kandidate, ki imajo zahtevane sposobnosti. V ta postopek naročnik ne sme vključiti drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, ali kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.

4.  Če naročniki uporabijo možnost zmanjšanja števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati, kakor je določeno v členih 29(4) in 30(4), morajo to storiti ob uporabi meril za ocenjevanje, ki so navedeni v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu. V končni fazi mora dobljeno število zagotavljati resnično konkurenco, če je dovolj rešitev ali primernih kandidatov.



Oddelek 2

Merila za priznanje sposobnosti

Člen 45

Osebni položaj kandidata ali ponudnika

1.  Vsak kandidat ali ponudnik, ki mu je zaradi enega ali več razlogov navedenih spodaj, izrečena pravnomočna sodba, s katero je naročnik seznanjen, je izključen iz postopka pri oddaji javnega naročila:

(a) sodelovanje v kriminalnih združbah iz člena 2(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ ( 21 );

(b) korupcija iz člena 3 Akta Sveta z dne 26. maja 1997 ( 22 ) in člena 3(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/742/PNZ ( 23 );

(c) goljufija v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti ( 24 );

(d) pranje denarja iz člena 1 Direktive Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (5) ( 25 ).

Države članice morajo določiti izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.

Določijo lahko tudi odstopanje od zahteve iz prvega pododstavka zaradi prevladujočih zahtev v splošnem interesu.

Za namene tega odstavka morajo naročniki, kadar je to primerno, zahtevati od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo dokumente iz odstavka 3, ter lahko v primeru dvomov v zvezi z osebnim položajem teh kandidatov ali ponudnikov zaprosijo pristojne organe, da pridobijo vse informacije o osebnem položaju zadevnih kandidatov ali ponudnikov, za katere menijo, da so potrebni. Če informacije zadevajo kandidata ali ponudnika s sedežem v državi, ki ni država naročnika, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za sodelovanje. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje države članice, kjer imajo kandidati ali ponudniki sedež, se morajo te zahteve nanašati na pravne in/ali fizične osebe, vključujoč, če je to primerno, direktorje družbe in katero koli drugo osebo, pooblaščeno za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom.

2.  Vsak gospodarski subjekt je lahko izključen iz postopka oddaje naročila, če:

(a) je bodisi v stečaju bodisi v postopku likvidacije, kadar z njegovimi posli upravlja sodišče, se je začel postopek z upniki, je opustil poslovno dejavnost ali je v kateri koli podobnem položaju, ki izhaja iz sorodnega postopka po nacionalnih zakonih ali predpisih;

(b) je bodisi subjekt v postopku za objavo stečaja, naloga za prisilno likvidacijo ali sodne izvedbe ali dogovora z upniki bodisi v drugih podobnih postopkih po nacionalnih zakonih ali predpisih;

(c) je bil s pravnomočno sodbo v skladu s pravnimi predpisi zadevne države obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;

(d) je bil spoznan za krivega zaradi hude poklicne napake, ki je bilo dokazano s sredstvi, ki jih naročniki lahko utemeljijo;

(e) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;

(f) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;

(g) je kriv resnih zavajujočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu s tem poglavjem, ali teh informacij ni zagotovil.

Države članice morajo določiti izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.

3.  Kot zadosten dokaz, da noben primer iz odstavkov 1 ali 2(a), (b), (c), (e) ali (f) ne velja za gospodarski subjekt, morajo naročniki sprejeti naslednje:

(a) v zvezi z odstavkoma 1 in 2(a), (b) ali (c) predložitev izpisa iz „sodnega registra“ ali, če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja, in iz katerega je razvidno, da so te zahteve izpolnjene;

(b) v zvezi z odstavkom 2(e) in (f) potrdilo, ki ga izdaja pristojni organ v zadevni državi članici.

Če zadevna država članica takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja ali če dokumenti in potrdila ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1 ter 2(a), (b) in (c), jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali, v državah članicah, kjer ne obstaja določba o zapriseženi izjavi, zapriseženo izjavo zadevne osebe pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja.

4.  Države članice določijo državne organe in subjekte, ki so pristojni za izdajo dokumentov, potrdil ali izjav iz odstavka 3 in morajo o tem nemudoma obvestijo Komisijo. To obvestilo ne sme biti v nasprotju z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

Člen 46

Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti

Od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročilu, se lahko zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži zapriseženo izjavo ali potrdilo iz Priloge IX C v zvezi z javnimi naročili gradenj, iz Priloge IX B v zvezi z javnimi naročili blaga ter iz Priloge IX C v zvezi z javnimi naročili storitev.

Če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v svoji državi izvora opravljali zadevno storitev, lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.

Člen 47

Ekonomski in finančni položaj

1.  Kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju gospodarskega subjekta storitve je praviloma možno predložiti eno ali več naslednjih dokazil:

(a) ustrezne bančne izpiske ali, če je to primerno, dokazilo o zadevnem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;

(b) bilance stanja ali izvlečke iz bilanc stanja, če zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva objavo bilance stanja;

(c) računovodski izkaz celotnega prometa podjetja ter, če je to primerno, prometa na področju, ki ga pokriva naročilo za največ tri prejšnja finančna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.

2.  Gospodarski subjekt se lahko – če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom – sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer za izvedbo posla, ki ga bodo za ta namen opravili ti subjekti.

3.  Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 4 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih s to skupino ali drugih subjektov.

4.  Naročniki morajo v javnem razpisu ali povabilu za zbiranje ponudb navesti, katero dokazilo ali dokazila iz odstavka 1 zahtevajo in katera druga dokazila je potrebno predložiti.

5.  Če gospodarski subjekt zaradi katerega koli razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva naročnik, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren.

Člen 48

Tehnična in/ali poklicna sposobnost

1.  Tehnična in/ali poklicna sposobnost gospodarskih subjektov se mora oceniti in preveriti v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.  Dokazila o tehnični sposobnosti gospodarskega subjekta se lahko glede na lastnosti, količino ali pomen gradenj, blaga ali storitev predložijo na naslednje načine:

(a) 

(i) s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, in s priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi za najpomembnejše gradnje. V teh potrdilih morajo biti navedeni, vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z obvezno navedbo, ali so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene. Pristojni organ mora, če je to primerno, predložiti ta potrdila neposredno naročniku;

(ii) s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zadevnimi zneski, datumi in javnimi ali zasebnimi prejemniki. Dokazilo o dobavi blaga in izvajanju storitev je treba predložiti:

 če je bil prejemnik naročnik, v obliki potrdil, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ,

 če je bil prejemnik zasebni naročnik, v obliki potrdila kupca ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta;

(b) z navedbo strokovnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali neposredno pripadajo gospodarskemu subjektu ali ne, in zlasti tistih organov, ki so odgovorni za kontrolo kvalitete, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da opravijo gradnjo;

(c) z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter sredstev podjetja za študije in raziskave;

(d) če so proizvodi ali storitve, ki jih je treba dobaviti oziroma zagotoviti, zapleteni ali so izjemoma potrebni za posebne namene, s pregledom – ki ga opravijo naročniki ali v njihovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri je dobavitelj blaga ali izvajalec storitev registriran, če ta organ s tem soglaša – proizvodnih zmogljivosti dobavitelja blaga ali tehničnih zmogljivosti izvajalca storitev in po potrebi podlag za študije in raziskave, ki so mu na voljo, ter ukrepov za kontrolo kvalitete, ki jih bo izvajal;

(e) z dokazili o izobrazbi in strokovni sposobnosti izvajalca storitev ali gradbenika in/ali vodstvenih delavcev podjetja ter zlasti osebe ali oseb, odgovornih za opravljanje storitev ali izvedbo gradnje;

(f) če gre za javna naročila gradenj in javna naročila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naročila;

(g) z izjavo o povprečnem letnem številu zaposlenih in številu vodstvenih delavcev izvajalca storitev ali gradenj v zadnjih treh letih;

(h) z izjavo o orodjih, obratu ali tehnični opremi, ki so na voljo izvajalcu ali gradenj za izvedbo naročila;

(i) z navedbo deleža naročila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje;

(j) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:

(i) z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih verodostojnost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik;

(ii) s potrdili, ki jih izdajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za kontrolo kvalitete, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.

3.  Gospodarski subjekt se lahko, če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom, sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, na primer s predstavitvijo obveznosti navedenih subjektov, da gospodarskemu subjektu dajo na voljo potrebna sredstva.

4.  Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 4 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih s to skupino ali drugih subjektov.

5.  Pri postopkih za oddajo javnih naročil – katerih predmet so dobave blaga, v zvezi s katerim je treba izbrati lokacijo ali opraviti dela instalacij, opravljanje storitev in/ali izvedba gradenj – se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo instalacije ali gradnje, oceni zlasti glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.

6.  Naročnik mora v obvestilu ali razpisu za zbiranje ponudb navesti, katera spričevala iz odstavka 2 želi prejeti.

Člen 49

Standardi za zagotavljanje kvalitete

Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za zagotovitev kakovosti, se morajo sklicevati na sisteme zagotavljanja kvalitete, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročniki morajo sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov morajo sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kvalitete.

Člen 50

Standardi za okoljsko upravljanje

Če naročniki v primerih iz člena 48(2)(f) zahtevajo predložitev potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za okoljsko upravljanje, se morajo sklicevati na Sistem Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za okoljsko upravljanje, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi s potrjevanjem. Naročniki morajo sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov morajo sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko upravljanje.

Člen 51

Dodatni dokumenti in informacije

Naročnik lahko zahteva od gospodarskih subjektov, da predložijo dodatke k potrdilom, ki se zahtevajo v skladu s členoma 45 in 50.

Člen 52

Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

1.  Države članice lahko določijo bodisi uradne sezname potrjenih izvajalcev gradenj, dobaviteljev blaga ali izvajalcev storitev bodisi izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu.

Države članice morajo prilagoditi pogoje za vpis na navedene sezname in za izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov določbam iz člena 45(1), člena 45(2)(a) do (d) in (g), člena 46, člena 47(1), (4) in (5), člena 48(1), (2), (5) in (6), člena 49 ter, če je to primerno, člena 50.

Poleg tega države članice morajo prilagoditi te pogoje tudi členu 47(2) in členu 48(3) glede vlog za vpis, predloženih s strani gospodarskih subjektov, ki pripadajo isti skupini in zahtevajo, da jim druge družbe v skupini dajo na voljo svoja sredstva. V tem primeru morajo gospodarski subjekti predložiti organu, ki ureja uradni seznam, dokazilo, da bodo imeli ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti potrdila, ki potrjuje, da so vpisani na uradni seznam in da bodo v tem obdobju družbe, na katere se gospodarski subjekti sklicujejo pri svojem vpisu na seznam, neprekinjeno izpolnjevale zahteve za ugotavljanje sposobnosti iz členov, navedenih v drugem pododstavku.

2.  Gospodarski subjekti, ki so vpisani na uradne sezname ali ki imajo potrdilo, lahko za vsako naročilo predložijo naročniku potrdilo o vpisu na seznam, ki ga je izdal naročnik, ali potrdilo, ki ga je izdal pristojni certifikacijski organ. Potrdila morajo navesti sklicevanja, ki so jim omogočila vpis na seznam/pridobitev potrdila, in uvrstitev iz tega seznama.

3.  Vpis na uradne sezname, ki so ga potrdili pristojni organi, ali potrdilo, ki ga je izdal certifikacijski organ za namene naročnikov iz drugih držav članic, ne sme predstavljati domneve o usposobljenosti, razen v zvezi s členoma 45(1) in (2)(a) do (d) in (g), členom 46, členom 47(1)(b) in (c) ter členom 48(2)(a)(i), (b), (e), (g) in (h) v primeru gradbenikov, (2)(a)(ii), (b), (c), (d) in (j) v primeru dobaviteljev blaga in 2(a)(ii) in (c) do (i) v primeru izvajalcev storitev.

4.  Informacije, ki jih je mogoče razbrati iz vpisa v uradne sezname, se ne smejo preverjati. Glede plačila prispevkov za socialno varnost in davkov se lahko pri vsakem naročilu od vsakega registriranega gospodarskega subjekta zahteva dodatno potrdilo.

Naročniki drugih držav članic morajo uporabljati odstavek 3 in prvi pododstavek tega odstavka le v korist gospodarskih subjektov s sedežem v državi članici, ki ima uradni seznam.

5.  Za noben vpis gospodarskih subjektov iz drugih držav članic na uradni seznam ali za izdajo potrdil le-tem s strani organov iz odstavka 1 se ne sme zahtevati dodatno dokazilo ali izjavo, razen tistih, ki se zahtevajo od nacionalnih gospodarskih subjektov, in v vsakem primeru nobeno dodatno dokazilo ali izjava, razen tistih iz členov 45 in 49 ter, če je to primerno, člena 50.

Vendar je mogoče, da ta vpis ali izdaja potrdil za gospodarske subjekte iz drugih držav članic ni pogoj za njihovo sodelovanje pri javnem naročilu. Naročniki morajo sprejmeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejeti morajo tudi druga enakovredna dokazna sredstva.

6.  Gospodarski subjekti lahko kadar koli zaprosijo za vpis na uradni seznam ali za izdajo potrdila. Obveščeni morajo biti v razumno kratkem obdobju o odločitvi organa, ki ureja seznam, ali o odločitvi pristojnega certifikacijskega organa.

7.  Certifikacijski organi iz odstavka 1 morajo biti organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi za certifikacijo.

8.  Države članice, ki imajo uradne sezname ali certifikacijske organe iz odstavka 1, morajo obvestiti Komisijo in druge države članice o naslovu organa, ki mu je treba poslati vlogo.



Oddelek 3

Oddaja naročila

Člen 53

Merila za izbiro najugodnejše ponudbe

1.  Brez poseganja v nacionalne zakone, podzakonske akte in druge predpise v zvezi s plačilom nekaterih storitev morajo naročniki javna naročila oddati na podlagi naslednjih meril:

(a) če je naročilo oddano na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe s stališča naročnika, na podlagi različnih meril, ki so vezana na predmet javnega naročila, na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih značilnosti, tekočih stroškov, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del; ali

(b) samo na podlagi najnižje cene.

2.  Brez poseganja v določbe iz tretjega pododstavka mora naročnik – v primeru iz odstavka 1(a) v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu – navesti relativne uteži, ki veljajo za vsako merilo, ki je izbrano za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Te uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona, katerega maksimalni obseg je treba primerno prilagoditi.

Če po mnenju naročnika tehtanje meril ni mogoče določiti zaradi dokazljivih razlogov, mora naročnik – v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu – navesti merila v padajočem zaporedju njihove pomembnosti.

Člen 54

Uporaba elektronskih dražb

1.  Države članice lahko določijo možnost, da naročniki uporabljajo elektronske dražbe.

2.  Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji v primeru iz člena 30(1)(a) lahko naročniki odločijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti razpisno dokumentacijo.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma, kakor je določeno v drugi alinei drugega pododstavka člena 32(4), ter po začetku odpiranja konkurence, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 33.

Elektronska dražba mora temeljiti:

 le na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno,

 ali samo na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

3.  Naročniki, ki odločijo, da izvedejo elektronsko dražbo, morajo to navesti v javnem razpisu.

Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:

(a) elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

(b) vsakršne omejitve za vrednosti, ki se lahko predložijo, kakor izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;

(c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je to primerno, kdaj jim bodo na voljo;

(d) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;

(e) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter še zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri oddaji ponudb;

(f) ustrezne informacije v zvezi z uporabo elektronske opreme ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.

4.  Pred začetkom postopka elektronske dražbe morajo naročniki opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in z utežmi, ki so za njih določene.

Vsi ponudniki, ki so predložili sprejemljive ponudbe, so istočasno povabljeni z elektronskimi sredstvi, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije v zvezi z povezavo vsakega od njih z elektronsko opremo, ki se mora uporabljati, ter mora vsebovati datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražbe se ne sme začeti prej kakor dva delovna dni po datumu odpošiljanja povabil.

5.  Če je treba naročilo oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se mora povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja zadevne ponudbe, ki je opravljeno v skladu s tehtanjem iz prvega pododstavka člena 53(2).

Povabilo mora prav tako navesti matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati uteži za vsa merila za ocenjevanje, predvidenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki so navedena v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost.

Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.

6.  Naročniki morajo v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti morajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadar koli objavijo število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar v nobenem primeru ne smejo razkriti imen ponudnikov med katero koli fazo elektronske dražbe.

7.  Naročniki morajo zaključiti elektronsko dražbo na en ali več naslednjih načinov:

(a) v povabilu k sodelovanju v dražbi morajo navesti datum in čas, ki sta vnaprej določena;

(b) če ne prejmejo več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo merila v zvezi z minimalnimi razlikami. V tem primeru morajo naročniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi navesti, koliko časa bo preteklo po prejemu zadnje ponudbe, preden zaključijo elektronsko dražbo;

(c) ko se izvedejo vse faze dražbe, ki so določene v povabilu k sodelovanju v dražbi.

Če se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s pododstavkom (c), morebiti v kombinaciji z ureditvijo iz pododstavka (b), mora povabilo k sodelovanju pri dražbi vsebovati časovni razpored za vsako fazo dražbe.

8.  Po zaključku elektronske dražbe morajo naročniki oddati naročilo v skladu s členom 53 na podlagi izidov elektronske dražbe.

Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kakor je določen v javnem razpisu in opredeljen v razpisni dokumentaciji.

Člen 55

Neobičajno nizke ponudbe

1.  Če se za posamezno naročilo izkaže, da so ponudbe neobičajno nizke glede na blago, gradnje ali storitve,mora naročnik pisno zahtevati, preden zavrne takšne ponudbe, podrobne podatke o postavkah oziroma elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni.

Ti podrobni podatki se lahko nanašajo zlasti na:

(a) ekonomika gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;

(b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje, dobavo blaga ali izvajanje storitev;

(c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

(d) skladnost z določbami v zvezi z zaščito delovnega mesta in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;

(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

2.  Naročnik mora preveriti te elemente ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila.

3.  Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati da je zadevna pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo, mora v takšnih razmerah, o tem obvestiti Komisijo.



NASLOV III

PRAVILA ZA KONCESIJE ZA JAVNE GRADNJE



POGLAVJE I

Pravila, ki urejajo koncesije za javne gradnje

Člen 56

Področje uporabe

To poglavje se mora uporabljati za vse koncesije za javna naročila gradenj, ki jih sklenejo naročniki, če je vrednost naročil enaka ►M6  5 150 000 EUR ◄ ali večja.

Vrednost se mora izračunati v skladu s pravili iz člena 9, ki veljajo za javna naročila gradenj.

Člen 57

Izključitve iz področja uporabe

Ta naslov se ne sme uporabljati za koncesije za javne gradnje, ki se oddajo:

(a) v primerih iz členov 13, 14 in 15 te direktive v zvezi z naročili javnih gradenj;

(b) s strani naročnikov, ki izvajajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 in 7 Direktive 2004/17/ES, če se te koncesije dajo za opravljanje teh dejavnosti.

Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za javna naročila, oddana s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi možnost iz drugega pododstavka člena 71 Direktive, da odstopi od njene uporabe.

Člen 58

Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje

1.  Naročniki, ki želijo oddati koncesijo za javno naročilo gradenj, mora objaviti svojo namero z javnim razpisom.

2.  Obvestila o koncesiji za javne gradnje mora vsebovati informacije iz Priloge VII C in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero naročnik meni, da je koristna, v skladu s standardnimi obrazci, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).

3.  Javni razpis se mora objaviti v skladu s členom 36(2) do (8).

4.  Člen 37, ki zadeva objavo javnih razpisov, se uporablja tudi za koncesije za javne gradnje.

Člen 59

Rok

Če naročnik uporabi možnost koncesije za javne gradnje, mora biti rok za predložitev vlog za koncesijo najmanj 52 dni od datuma odpošiljanja obvestila, razen če se uporablja člen 38(5).

Uporabiti se mora člen 38(7).

Člen 60

Oddaja naročil podizvajalcem

Naročnik lahko bodisi:

(a) zahteva od koncesionarja, da odstopi naročila, ki predstavljajo 30 % celotne vrednosti gradnje, za katero se sklepa koncesijska pogodba, tretjim osebam, ter hkrati zagotovi možnost, da kandidati zvišajo ta odstotek, pri čemer se ta minimalni odstotek navede v koncesijski pogodbi; ali

(b) zahteva od kandidatov za koncesijske pogodbe, da v svojih ponudbah navedejo morebitni odstotek celotne vrednosti gradnje — za katero je treba skleniti koncesijsko pogodbo — ki ga nameravajo odstopiti tretjim osebam.

Člen 61

Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem

Ta direktiva se ne sme uporabljati za dodatne gradnje, ki niso vključene v prvotno obravnavani koncesionarski projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj, ki jih je naročnik podelil koncesionarju, pod pogojem, da se naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki izvaja te gradnje:

 če teh dodatnih gradenj ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali

 če so te gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila.

Vendar skupna vrednost naročil, oddanih za dodatne gradnje, ne sme presegati 50 % zneska prvotne koncesijske pogodbe za gradnje.



POGLAVJE II

Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki

Člen 62

Veljavna pravila

Če je koncesionar naročnik iz člena 1(9), mora biti usklajen z določbami iz te direktive v zvezi z javnimi naročili gradenj, če gre za gradnje, ki jih izvajajo tretje osebe.



POGLAVJE III

Pravila, ki se uporabljajo za naročila, oddana s strani koncesionarjev, ki niso naročniki

Člen 63

Pravila za objave: prag in izjeme

1.  Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da koncesionarji za javne gradnje, ki niso naročniki, uporabljajo pravila oglaševanja iz člena 64, če naročila gradenj oddajo tretjim osebam in je vrednost oddanega naročila ►M6  5 150 000 EUR ◄ ali več.

Vendar se objava ne zahteva, če naročilo gradenj izpolnjuje pogoje s seznama v členu 31.

Vrednosti naročil se izračunajo v skladu s pravili iz člena 9, ki veljajo za javna naročila gradenj.

2.  Skupine podjetij, ki so nastale zaradi pridobitve koncesije, ali podjetja, ki so z njimi povezana, ne smejo biti obravnavane kot tretje osebe.

„Povezano podjetje“ po definiciji pomeni katero koli podjetje, preko katerega ima lahko koncesionar prevladujoči vpliv, neposreden ali posreden, ali katero koli podjetje, ki ima prevladujoči vpliv na koncesionarja ali na katero, ki je koncesionar, ima prevladujoči vpliv drugo podjetje zaradi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo. Prevladujoč vpliv podjetja se razume, v kolikor to podjetje neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:

(a) ima večino vpisanega kapitala podjetja;

(b) nadzira večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo; ali

(c) lahko imenuje več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

Celovit seznam teh podjetij se mora vključiti v vlogo za pridobitev koncesije. Ta seznam se mora uskladiti z vsako poznejšo spremembo razmerja med podjetji.

Člen 64

Objava javnega razpisa

1.  Koncesionarji za gradnje, ki niso naročniki in želijo dati koncesijo za javno naročilo gradenj tretjim osebam, morajo sporočiti svojo namero z javnim razpisom.

2.  Javni razpis mora vsebovati informacije iz Priloge VII C in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero koncesionar za gradnje meni, da je koristna, v skladu s standardnimi obrazci, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).

3.  Javni razpisi se morajo objaviti v skladu s členom 36(2) do (8).

4.  Obvezno se uporablja člen 37, ki zadeva prostovoljno objavo javnega razpisa.

Člen 65

Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb

Za naročila gradenj, ki jih odda koncesionar, ki ni naročnik, je rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ga določi koncesionar, najmanj 37 dni od datuma odpošiljanja javnega razpisa ter rok za sprejemanje ponudb najmanj 40 dni od datuma odpošiljanja javnega razpisa ali povabila k oddaji ponudb.

Uporabljati se mora člen 38(5), (6) in (7).



NASLOV IV

PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE

Člen 66

Splošne določbe

1.  Pravila za izvedbo natečajev morajo biti v skladu s členi 66 do 74 in se morajo sporočiti osebam zainteresiranim za sodelovanje v natečaju.

2.  Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:

(a) s sklicevanjem na ozemlje ali del ozemlja države članice;

(b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne osebe.

Člen 67

Področje uporabe

1.  V skladu s tem naslovom morajo natečaje izvajati:

(a) naročniki, ki so navedeni kot enote centralne ravni države na seznamu v Prilogi IV, ki je enak pragu ►M6  133 000 EUR ◄ ali več;

(b) naročniki, ki niso navedeni v Prilogi IV, ki je enak pragu ►M6  206 000 EUR ◄ ali več;

(c) vsi naročniki, pragom, ki je enak ►M6  206 000 EUR ◄ ali več, če se naročila nanašajo na storitve kategorije 8 iz Priloge II A, telekomunikacijske storitve kategorije 5, katerih vrstne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali na storitve s seznama v Prilogi II B.

2.  Ta naslov se mora uporabljati za:

(a) natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev;

(b) natečaje z nagradami in/ali plačilom udeležencem.

V primerih iz (a) se prag nanaša na ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.

V primerih iz (b) se prag nanaša na celotni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po členu 31(3), če naročnik v javnem razpisu za natečaj ne izključi take oddaje.

Člen 68

Izključitve iz področja uporabe

Ta naslov se ne sme uporabljati za:

(a) natečaje v smislu Direktive 2004/17/ES, ki jih izvedejo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7 te direktive, in so organizirani zaradi izvajanja teh dejavnosti; ravno tako se ne sme uporabljati za natečaje, ki so izključeni iz področja uporabe te direktive.

Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za natečaje, ki so jih razpisali naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in so jih razpisali zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi možnost iz drugega pododstavka člena 71 Direktive, da ne uveljavi njeno uporabo;

(b) natečaje — ki so organizirani v enakih primerih, kot so tisti v členih 13, 14 in 15 te direktive — za javna naročila storitev.

Člen 69

Objave razpisov in obvestil

1.  Naročniki, ki želijo izvesti natečaj, sporočijo svojo namero z javnim razpisom o natečaju.

2.  Naročniki, ki izvajajo natečaj, morajo poslati obvestilo o izidih natečaja v skladu s členom 36 in morajo biti pripravljeni predložiti dokazilo o datumih odpošiljanja razpisa.

Informacij o izidih natečaja ni treba objaviti, če bi njihova objava ovirala uveljavitev zakonodaje, bila v nasprotju z javnim interesom, posegala v legitimne poslovne interese posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko škodila pošteni konkurenci med ponudniki storitev.

3.  Člen 37, ki zadeva objavo razpisov, mora uporabljati tudi za natečaje.

Člen 70

Oblika in način objave razpisov o natečajih

1.  Objave iz člena 69 vsebujejo informacije iz Priloge VII D v skladu s standardnimi vzorci obvestil, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).

2.  Razpisi in obvestila se objavijo v skladu s členom 36(2) do (8).

Člen 71

Komunikacijska sredstva za sporočanje

1.  Člen 42(1), (2) in (4) se mora uporabljati za vsa sporočila v zvezi z natečaji.

2.  Sporočanje, izmenjava in shranjevanje informacij se mora izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti vseh informacij, ki jih sporočijo udeleženci natečaja, in da lahko žirija pregleda načrte in projekte šele po izteku roka za njihovo predložitev.

3.  Naslednja pravila se morajo uporabljati za naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov:

(a) informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za predstavitev načrtov in projektov z elektronskimi sredstvi, vključno s šifro, so na voljo zainteresiranim stranem. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Priloge X;

(b) države članice lahko uvedejo ali obdržijo poljubne sisteme akreditacije, ki so predvideni za izboljšanje ponudbe storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav.

Člen 72

Izbor tekmecev na natečaju

Če je število udeležencev na natečaju omejeno, morajo naročniki določiti jasne in nediskriminacijske pogoje za udeležbo. V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev poštene konkurence.

Člen 73

Sestava žirije

Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora vsaj ena tretjina članov žirije imeti to ali enakovredno strokovno usposobljenost.

Člen 74

Odločitve žirije

1.  Žirija je pri svojih odločitvah in mnenjih samostojna.

2.  Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril iz razpisa o natečaju.

3.  Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi prednosti vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.

4.  Anonimnost se mora spoštovati, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.

5.  Po potrebi so kandidati povabljeni, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov.

6.  Sestaviti je treba celovit zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.



NASLOV V

STATISTIČNE OBVEZNOSTI, IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 75

Statistične obveznosti

Da bi omogočile ocenjevanje rezultatov uporabe te direktive, morajo države članice poslati Komisiji statistično poročilo – pripravljeno v skladu s členom 76, v katerem se ločeno obravnavajo javna naročila blaga, storitev in gradenj, ki so jih oddali naročniki v predhodnem letu – najpozneje do 31. oktobra vsako leto.

Člen 76

Vsebina statističnega poročila

1.  Za vsakega naročnika s seznama v Prilogi IV mora statistično poročilo podrobno navesti vsaj:

(a) število in vrednost oddanih naročil na podlagi te direktive;

(b) število in celotno vrednost naročil, oddanih z odstopanjem od Sporazuma.

Kolikor je to mogoče, se podatki iz točke (a) prvega pododstavka razčlenijo po:

(a) uporabljenih postopkih za oddajo naročila; in

(b) za vse te postopke po gradnjah, kakor so navedene v Prilogi I, ter po proizvodih in storitvah, kakor so navedeni v Prilogi II in opisani v skladu s kategorijami nomenklature CPV;

(c) državljanstvu gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo oddano.

Če so naročila oddana po postopku s pogajanji, mora država članica in tretja država izbranega izvajalca razčlenita tudi podatke iz točke (a) prvega pododstavka, upoštevajoč določila iz členov 30 in 31, ter navedeta število in vrednost oddanih naročil.

2.  Za vsako kategorijo naročnika, ki ni navedena v Prilogi IV, mora statistično poročilo vsebovati vsaj:

(a) število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1;

(b) celotno vrednost naročil, oddanih z odstopanjem od Sporazuma.

3.  Statistično poročilo mora vključevati vsako drugo statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum.

Informacije iz prvega pododstavka se morajo določiti po postopku iz člena 77(2).

▼M9

Člen 77

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS ( 26 ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so štiri, dva oziroma šest tednov.

5.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

Člen 78

Poprava pragov

1.   ►M9  Komisija preveri pragove iz člena 7 na vsaki dve leti od 30. aprila 2004 dalje in jih po potrebi revidira. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 77(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 77(5). ◄

Izračun vrednosti teh pragov mora temeljiti na povprečni dnevni vrednosti eura, izraženi s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred popravo z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost teh popravljenih pragov se mora, kjer je to potrebno, zaokrožiti navzdol na najbližjih tisoč eurov, da bi zagotovili upoštevanje veljavnih pragov iz Sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja (SDR).

▼M9

2.  Hkrati z revizijo iz odstavka 1 Komisija prilagodi:

(a) prage iz točke (a) prvega odstavka člena 8, člena 56 in iz prvega pododstavka člena 63(1) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila gradenj;

(b) prage iz točke (a) člena 67(1) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov iz Priloge IV;

(c) prag iz točke (b) prvega odstavka člena 8 ter točk (b) in (c) člena 67(1) popravljenemu pragu, ki se uporablja za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov, ki niso navedeni v Prilogi IV.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 77(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 77(5).

▼B

3.  Vrednost pragov, določenih v skladu z odstavkom 1, v nacionalnih valutah držav članic, ki sodelujejo v monetarni uniji, je treba prilagoditi vsake dve leti po 1. januarju 2004. Izračun te vrednosti mora temeljiti na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred popravo z začetkom veljavnosti 1. januarja.

4.  Popravljene prage iz odstavka 1 in njihove ustrezne vrednosti v nacionalnih valutah iz odstavka 3 mora Komisija objaviti v Uradnem listu Evropske unije na začetku novembra po njihovi popravi.

▼M9

Člen 79

Spremembe

1.  Komisija lahko v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 77(2) spremeni:

(a) postopke za pripravo, pošiljanje, sprejemanje, prevajanje, zbiranje in razširjanje obvestil iz členov 35, 58, 64 in 69 ter statističnih poročil iz četrtega pododstavka člena 35(4) in členov 75 in 76;

(b) postopke za pošiljanje in objavo podatkov iz Priloge VIII zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov.

2.  Komisija lahko spremeni naslednje:

(a) tehnične postopke za računske metode iz drugega pododstavka člena 78(1) in iz člena 78(3);

(b) postopke za posebno sklicevanje na posamezne postavke nomenklature CPV v objavah;

(c) sezname oseb in kategorij oseb javnega prava iz Priloge III, če se na podlagi uradnih obvestil držav članic izkaže, da je ta sprememba potrebna;

(d) sezname centralnih vladnih organov iz Priloge IV po spremembah, ki so potrebne za uveljavitev Sporazuma;

(e) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge I, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje na posebne postavke te nomenklature v objavah;

(f) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge II, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke te nomenklature v okviru kategorij storitev s seznama v tej prilogi;

(g) tehnične podrobnosti in značilnosti orodij za elektronsko sprejemanje iz točk (a), (f) in (g) Priloge X.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 77(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 77(5).

▼B

Člen 80

Izvajanje

1.  Države članice morajo sprejeti zakone, podzakonske akte in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 31. januarja 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice morajo predložiti Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 81

Mehanizmi za spremljanje

Države članice zagotovijo izvajanje te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za nabavo blaga in javnih naročil za gradnje- ( 27 ).

Za ta namen lahko med drugim določijo ali ustanovijo neodvisni organ.

Člen 82

Razveljavitve

Direktiva 92/50/EGS, razen člena 41 navedene direktive, ter direktive 93/36/EGS in 93/37/EGS se razveljavijo z začetkom veljavnosti od datuma iz člena 80 brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s skrajnimi roki za prenos in začetek veljavnosti iz Priloge XI.

Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XII.

Člen 83

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 84

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.




PRILOGA I

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE (B) ČLENA 1(2) ( 28 )

▼M7



NACE (1)

Referenčna številka CPV

PODROČJE F

GRADNJE

Oddelek

Skupina

Razred

Predmet

Opombe

45

 
 

Področje gradnje

Ta oddelek zajema:

gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila

45000000

 

45.1

 

Priprava gradbišča

 

45100000

 
 

45.11

Rušitvena dela zgradb, odstranjevanje zemlje

Ta razred zajema:

— rušenje stavb in drugih objektov

— čiščenje gradbišča

— odstranjevanje zemlje, izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd.

— pripravo gradbišča za miniranje:

— 

— odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča

Ta razred zajema tudi:

— osuševanje gradbišča

— osuševanje kmetijskih in gozdnih površin

45110000

 
 

45.12

Preskusno vrtanje in izvrtavanje

Ta razred zajema:

— preizkusno vrtanje, preizkusno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene

Ta razred ne zajema:

— vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20

— vrtanja vodnjakov, glej 45.25

— vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25

— iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20

45120000

 

45.2

 

Visoke in nizke gradnje

 

45200000

 
 

45.21

Splošne visoke in nizke gradnje

Ta razred zajema:

— gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje:

— 

— mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi

— cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode

— mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode

— pomožne gradnje

— sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču

Ta razred ne zajema:

— storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20

— postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28

— gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23

— inštalacijskih del, glej 45.3

— zaključnih gradbenih del, glej 45.4

— arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20

— upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20

45210000

razen:

-45213316

45220000

45231000

45232000

 
 

45.22

Postavljanje strešnih kritin in ogrodij

Ta razred zajema:

— postavljanje streh

— postavljanje strešnih kritin

— impregniranje proti vlagi

45261000

 
 

45.23

Gradnja avtocest, cest, letališč in športnih objektov

Ta razred zajema:

— gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti

— gradnjo železnic

— gradnjo letaliških stez

— gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti

— barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih

Ta razred ne zajema:

— pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11

45212212 in DA03

45230000

razen:

-45231000

-45232000

-45234115

 
 

45.24

Vodogradnja

Ta razred zajema:

gradnjo:

— vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd.

— nasipov in jezov

— poglabljanje dna

— podvodno delo

45240000

 
 

45.25

Posebne in druge gradnje

Ta razred zajema:

— gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema:

— 

— gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov

— vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov

— postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam

— ukrivljanje jekla

— zidanje in tlakovanje

— postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z najemom zidarskih in delovnih odrov

— gradnjo dimnikov in industrijskih peči

Ta razred ne zajema:

— najema zidarskih odrov brez postavljanja in podiranja, glej 71.32

45250000

45262000

 

45.3

 

Inštalacijska dela

 

45300000

 
 

45.31

Montaža električne napeljave

Ta razred zajema:

— montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje:

— 

— električnih napeljav

— telekomunikacijskih sistemov

— sistemov električnega ogrevanja

— radijskih in televizijskih hišnih anten

— požarnih alarmov

— protivlomnih alarmnih sistemov

— dvigal in tekočih stopnic

— strelovodov itd.

45213316

45310000

razen:

-45316000

 
 

45.32

Izolacijska dela

Ta razred zajema:

— vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem

Ta razred ne zajema:

— impregniranje proti vlagi, glej 45.22

45320000

 
 

45.33

Kleparstvo, vodovodna, plinska, toplotna in zračna instalacija

Ta razred zajema:

— montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje:

— 

— kleparske in sanitarne opreme

— plinske napeljave

— opremo in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo

— sprinkler sisteme

Ta razred ne zajema:

— instalacije za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31

45330000

 
 

45.34

Druga inštalacijska dela

Ta razred zajema:

— vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča

— montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje

45234115

45316000

45340000

 

45.4

 

Zaključna gradbena dela

 

45400000

 
 

45.41

Fasaderska in štukaterska dela

Ta razred zajema:

— nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje

45410000

 
 

45.42

Stavbno mizarstvo

Ta razred zajema:

— vgradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov

— notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd.

Ta razred ne zajema:

— polaganje parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43

45420000

 
 

45.43

Stenske in talne obloge

Ta razred zajema:

— polaganje, obešanje ali vgraditev, v stavbe ali druge projekte gradnje:

— 

— keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna

— parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev

— vključno s plastičnimi ali iz gume

— teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten

— stenskih tapet

45430000

 
 

45.44

Barvanje in zasteklitev

Ta razred zajema:

— barvanje notranjosti in zunanjosti stavb

— barvanje objektov nizke in visoke gradnje

— vgraditev stekla, ogledal itd.

Ta razred ne zajema:

— vgraditve oken, glej 45.42

45440000

 
 

45.45

Druga zaključna gradbena dela

Ta razred zajema:

— gradnjo zasebnih plavalnih bazenov

— čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb

— druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena

Ta razred ne zajema:

— čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70

45212212 in DA04

45450000

 

45.5

 

Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem

 

45500000

 
 

45.50

Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem

Ta razred ne zajema:

— najema gradbene opreme in opreme za rušenje brez izvajalca, glej 71.32

45500000

(1)   Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1).

▼B




PRILOGA II

STORITVE IZ ČLENA 1(2)(d)




PRILOGA II A ( 29 )

▼M7



Kategorija št.

Področje

Referenčna št. CPC (1)

Referenčna št. CPV

1

Storitve vzdrževanja in popravila

6112, 6122, 633, 886

Od 50100000-6 do 50884000-5 (razen 50310000-1 do 50324200-4 in 50116510-9, 50190000-3, 50229000-6, 50243000-0) in od 51000000-9 do 51900000-1

2

Storitve kopenskega transporta (2), vključno s storitvami oklepnih avtomobilov, kurirske storitve, razen prevoza pošte

712 (razen 71235), 7512, 87304

Od 60100000-9 do 60183000-4 (razen 60160000-7, 60161000-4, 60220000-6) in od 64120000-3 do 64121200-2

3

Storitve v zračnem prevozu potnikov in tovora, razen prevoza pošte

73 (razen 7321)

Od 60410000-5 do 60424120-3

(razen 60411000-2, 60421000-5) in 60500000-3

od 60440000-4 do 60445000-9

4

Kopenski (2) in zračni prevoz pošte

71235, 7321

60160000-7, 60161000-4

60411000-2, 60421000-5

5

Telekomunikacijske storitve

752

Od 64200000-8 do 64228200-2

72318000-7 in

od 72700000-7 do 72720000-3

6

Finančne storitve:

(a)  zavarovalniške storitve

(b)  bančne in investicijske storitve (3)

ex 81, 812, 814

Od 66100000-1 do 66720000-3 (3)

7

Računalniške in sorodne storitve

84

Od 50310000-1 do 50324200-4

od 72000000-5 do 72920000-5

(razen 72318000-7 in od 72700000-7 do 72720000-3), 79342410-4

8

Raziskovalne in razvojne storitve (4)

85

Od 73000000-2 do 73436000-7

(razen 73200000-4, 73210000-7, 73220000-0

9

Računovodske, revizijske in knjigovodske storitve

862

Od 79210000-9 do 79223000-3

10

Storitve na področju raziskav trga in javnega mnenja

864

Od 79300000-7 do 79330000-6 in

79342310-9, 79342311-6

11

Storitve svetovanja pri vodenju (5) in sorodne storitve

865, 866

Od 73200000-4 do 73220000-0

od 79400000-8 do 79421200-3

in

79342000-3, 79342100-4,

79342300-6, 79342320-2

79342321-9, 79910000-6, 79991000-7,

98362000-8

12

Arhitekturne storitve; inženiring storitve in integrirane inženiring storitve; storitve urbanističnega načrtovanja in krajinskega inženiringa; sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; storitve tehničnega preizkušanja in analiz

867

Od 71000000-8 do 71900000-7 (razen 71550000-8) in 79994000-8

13

Oglaševalske storitve

871

Od 79341000-6 do 79342200-5

(razen 79342000-3 in 79342100-4

14

Storitve v zvezi s čiščenjem stavb in upravljanjem premoženja

874, 82201 do 82206

Od 70300000-4 do 70340000-6 in

od 90900000-6 do 90924000-0

15

Storitve s področja založništva in tiska na podlagi honorarja ali pogodbe

88442

Od 79800000-2 do 79824000-6 in

od 79970000-6 do 79980000-7

16

Storitve pri ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki; sanitarne in podobne storitve

94

Od 90400000-1 do 90743200-9 (razen 90712200-3,

od 90910000-9 do 90920000-2 in

50190000-3, 50229000-6

50243000-0

(1)   Nomenklatura CPC (začasna različica), ki se uporablja za opredelitev področja uporabe Direktive 92/50/EGS.

(2)   Razen storitev železniškega prevoza, ki so zajete v kategoriji 18 CPC prov.

(3)   Razen pogodb za finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov in storitev centralne banke.

(4)   Razen pogodb za storitve na področju raziskav in razvoja, od katerih nima izključne koristi le naročnik za svojo uporabo pri izvajanju lastne dejavnosti, pod pogojem, da naročnik opravljeno storitev v celoti plača.

(5)   Razen arbitražnih in poravnalnih storitev.

▼B




PRILOGA II B ►M7   ( 30 ) ◄

▼M7



Kategorija št.

Področje

Referenčna št. CPC (1)

Referenčna št. CPV

17

Storitve hotelov in restavracij

64

Od 55100000-1 do 55524000-9 in od 98340000-8 do 98341100-6

18

Storitve prevoza po železnici

711

Od 60200000-0 do 60220000-6

19

Storitve prevoza po vodi

72

Od 60600000-4 do 60653000-0 in od 63727000-1 do 63727200-3

20

Podporne in pomožne prevozne storitve

74

Od 63000000-9 do 63734000-3

(razen 63711200-8, 63712700-0, 63712710-3 in od 63727000-1 do 63727200-3) in

98361000-1

21

Pravne storitve

861

Od 79100000-5 do 79140000-7

22

Storitve namestitve in oskrbe osebja (2)

872

Od 79600000-0 do 79635000-4

(razen 79611000-0, 79632000-3, 79633000-0) in od 98500000-8 do 98514000-9

23

Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil

873 (razen 87304)

Od 79700000-1 do 79723000-8

24

Storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja

92

Od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1

25

Storitve zdravstva in socialnega skrbstva

93

79611000-0 in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2

26

Storitve s področja rekreacije, kulture in športa (3)

96

Od 79995000-5 do 79995200-7 in od 92000000-1 do 92700000-8

(razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6

27

Druge storitve

 
 

(1)   Nomenklatura CPC (začasna različica), ki se uporablja za opredelitev področja uporabe Direktive 92/50/EGS.

(2)   Razen pogodb o zaposlitvi.

(3)   Razen pogodb za nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programov s strani radijskih ali televizijskih ustanov ter pogodb za oddajanje programov.

▼M8




PRILOGA III

SEZNAM SUBJEKTOV IN KATEGORIJ SUBJEKTOV JAVNEGA PRAVA IZ DRUGEGA PODODSTAVKA ČLENA 1(9)

I   — BELGIJA

Organi

A

 Agence fédérale pour l'accueil des demandeurs d'asile — Federaal Agentschap voor Opvang van Asielzoekers

 Agence fédérale pour la sécurité de la chaîne alimentaire — Federaal Agentschap voor de Veiligheid van de Voedselketen

 Agence fédérale de contrôle nucléaire — Federaal Agentschap voor nucleaire Controle

 Agence wallonne à l'exportation

 Agence wallonne des télécommunications

 Agence wallonne pour l'intégration des personnes handicapées

 Aquafin

 Arbeitsamt der Deutschsprachigen Gemeinschaft

 Archives générales du Royaume et Archives de l'État dans les provinces –Algemeen Rijksarchief en Rijksarchief in de Provinciën Astrid

B

 Banque nationale de Belgique – Nationale Bank van België

 Belgisches Rundfunk- und Fernsehzentrum der Deutschsprachigen Gemeinschaft

 Berlaymont 2000

 Bibliothèque royale Albert Ier – Koninklijke Bilbliotheek Albert I

 Bruxelles-Propreté – Agence régionale pour la Propreté – Net–Brussel — Gewestelijke Agentschap voor Netheid

 Bureau d'Intervention et de Restitution belge – Belgisch Interventie en Restitutiebureau

 Bureau fédéral du Plan – Federaal Planbureau

C

 Caisse auxiliaire de Paiement des Allocations de Chômage – Hulpkas voor Werkloosheidsuitkeringen

 Caisse de Secours et de Prévoyance en Faveur des Marins – Hulp en Voorzorgskas voor Zeevarenden

 Caisse de Soins de Santé de la Société Nationale des Chemins de Fer Belges – Kas der geneeskundige Verzorging van de Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen

 Caisse nationale des Calamités – Nationale Kas voor Rampenschade

 Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales en Faveur des Travailleurs occupés dans les Entreprises de Batellerie – Bijzondere Verrekenkas voor Gezinsvergoedingen ten Bate van de Arbeiders der Ondernemingen voor Binnenscheepvaart

 Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales en Faveur des Travailleurs occupés dans les Entreprises de Chargement, Déchargement et Manutention de Marchandises dans les Ports, Débarcadères, Entrepôts et Stations (appelée habituellement „Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales des Régions maritimes“) – Bijzondere Verrekenkas voor Gezinsvergoedingen ten Bate van de Arbeiders gebezigd door Ladings — en Lossingsondernemingen en door de Stuwadoors in de Havens, Losplaatsen, Stapelplaatsen en Stations (gewoonlijk genoemd „Bijzondere Compensatiekas voor Kindertoeslagen van de Zeevaartgewesten“)

 Centre d'Etude de l'Energie nucléaire – Studiecentrum voor Kernenergie

 Centre de recherches agronomiques de Gembloux

 Centre hospitalier de Mons

 Centre hospitalier de Tournai

 Centre hospitalier universitaire de Liège

 Centre informatique pour la Région de Bruxelles-Capitale – Centrum voor Informatica voor het Brusselse Gewest

 Centre pour l'Egalité des Chances et la Lutte contre le Racisme – Centrum voor Gelijkheid van Kansen en voor Racismebestrijding

 Centre régional d'Aide aux Communes

 Centrum voor Bevolkings- en Gezinsstudiën

 Centrum voor landbouwkundig Onderzoek te Gent

 Comité de Contrôle de l'Electricité et du Gaz – Controlecomité voor Elekticiteit en Gas

 Comité national de l'Energie – Nationaal Comité voor de Energie

 Commissariat général aux Relations internationales

 Commissariaat-Generaal voor de Bevordering van de lichamelijke Ontwikkeling, de Sport en de Openluchtrecreatie

 Commissariat général pour les Relations internationales de la Communauté française de Belgique

 Conseil central de l'Economie – Centrale Raad voor het Bedrijfsleven

 Conseil économique et social de la Région wallonne

 Conseil national du Travail – Nationale Arbeidsraad

 Conseil supérieur de la Justice – Hoge Raad voor de Justitie

 Conseil supérieur des Indépendants et des petites et moyennes Entreprises — Hoge Raad voor Zelfstandigen en de kleine en middelgrote Ondernemingen

 Conseil supérieur des Classes moyennes

 Coopération technique belge – Belgische technische Coöperatie

D

 Dienststelle der Deutschprachigen Gemeinschaft für Personen mit einer Behinderung

 Dienst voor de Scheepvaart

 Dienst voor Infrastructuurwerken van het gesubsidieerd Onderwijs

 Domus Flandria

E

 Entreprise publique des Technologies nouvelles de l'Information et de la Communication de la Communauté française

 Export Vlaanderen

F

 Financieringsfonds voor Schuldafbouw en Eenmalige Investeringsuitgaven

 Financieringsinstrument voor de Vlaamse Visserij- en Aquicultuursector

 Fonds bijzondere Jeugdbijstand

 Fonds communautaire de Garantie des Bâtiments scolaires

 Fonds culturele Infrastructuur

 Fonds de Participation

 Fonds de Vieillissement – Zilverfonds

 Fonds d'Aide médicale urgente – Fonds voor dringende geneeskundige Hulp

 Fonds de Construction d'Institutions hospitalières et médico-sociales de la Communauté française

 Fonds de Pension pour les Pensions de Retraite du Personnel statutaire de Belgacom – Pensioenfonds voor de Rustpensioenen van het statutair Personeel van Belgacom

 Fonds des Accidents du Travail – Fonds voor Arbeidsongevallen

 Fonds d'Indemnisation des Travailleurs licenciés en cas de Fermeture d'Entreprises

 Fonds tot Vergoeding van de in geval van Sluiting van Ondernemingen ontslagen Werknemers

 Fonds du Logement des Familles nombreuses de la Région de Bruxelles-Capitale – Woningfonds van de grote Gezinnen van het Brusselse hoofdstedelijk Gewest

 Fonds du Logement des Familles nombreuses de Wallonie

 Fonds Film in Vlaanderen

 Fonds national de Garantie des Bâtiments scolaires – Nationaal Warborgfonds voor Schoolgebouwen

 Fonds national de Garantie pour la Réparation des Dégâts houillers – Nationaal Waarborgfonds inzake Kolenmijnenschade

 Fonds piscicole de Wallonie

 Fonds pour le Financement des Prêts à des Etats étrangers – Fonds voor Financiering van de Leningen aan Vreemde Staten

 Fonds pour la Rémunération des Mousses – Fonds voor Scheepsjongens

 Fonds régional bruxellois de Refinancement des Trésoreries communales — Brussels gewestelijk Herfinancieringsfonds van de gemeentelijke Thesaurieën

 Fonds voor flankerend economisch Beleid

 Fonds wallon d'Avances pour la Réparation des Dommages provoqués par des Pompages et des Prises d'Eau souterraine

G

 Garantiefonds der Deutschsprachigen Gemeinschaft für Schulbauten

 Grindfonds

H

 Herplaatsingfonds

 Het Gemeenschapsonderwijs

 Hulpfonds tot financieel Herstel van de Gemeenten

I

 Institut belge de Normalisation – Belgisch Instituut voor Normalisatie

 Institut belge des Services postaux et des Télécommunications – Belgisch Instituut voor Postdiensten en Telecommunicatie

 Institut bruxellois francophone pour la Formation professionnelle

 Institut bruxellois pour la Gestion de l'Environnement – Brussels Instituut voor Milieubeheer

 Institut d'Aéronomie spatiale – Instituut voor Ruimte aëronomie

 Institut de Formation permanente pour les Classes moyennes et les petites et moyennes Entreprises

 Institut des Comptes nationaux – Instituut voor de nationale Rekeningen

 Institut d'Expertise vétérinaire – Instituut voor veterinaire Keuring

 Institut du Patrimoine wallon

 Institut für Aus- und Weiterbildung im Mittelstand und in kleinen und mittleren Unternehmen

 Institut géographique national – Nationaal geografisch Instituut

 Institution pour le Développement de la Gazéification souterraine — Instelling voor de Ontwikkeling van ondergrondse Vergassing

 Institution royale de Messine – Koninklijke Gesticht van Mesen

 Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté flamande – Universitaire instellingen van publiek recht afangende van de Vlaamse Gemeenschap

 Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté française – Universitaire instellingen van publiek recht afhangende van de Franse Gemeenschap

 Institut national des Industries extractives – Nationaal Instituut voor de Extractiebedrijven

 Institut national de Recherche sur les Conditions de Travail – Nationaal Onderzoeksinstituut voor Arbeidsomstandigheden

 Institut national des Invalides de Guerre, anciens Combattants et Victimes de Guerre – Nationaal Instituut voor Oorlogsinvaliden, Oudstrijders en Oorlogsslachtoffers

 Institut national des Radioéléments – Nationaal Instituut voor Radio-Elementen

 Institut national pour la Criminalistique et la Criminologie – Nationaal Instituut voor Criminalistiek en Criminologie

 Institut pour l'Amélioration des Conditions de Travail – Instituut voor Verbetering van de Arbeidsvoorwaarden

 Institut royal belge des Sciences naturelles – Koninklijk Belgisch Instituut voor Natuurwetenschappen

 Institut royal du Patrimoine culturel – Koninklijk Instituut voor het Kunstpatrimonium

 Institut royal météorologique de Belgique – Koninklijk meteorologisch Instituut van België

 Institut scientifique de Service public en Région wallonne

 Institut scientifique de la Santé publique – Louis Pasteur – Wetenschappelijk Instituut Volksgezondheid – Louis Pasteur

 Instituut voor de Aanmoediging van Innovatie door Wetenschap en Technologie in Vlaanderen

 Instituut voor Bosbouw en Wildbeheer

 Instituut voor het archeologisch Patrimonium

 Investeringsdienst voor de Vlaamse autonome Hogescholen

 Investeringsfonds voor Grond- en Woonbeleid voor Vlaams-Brabant

J

 Jardin botanique national de Belgique — Nationale Plantentuin van België

K

 Kind en Gezin

 Koninklijk Museum voor schone Kunsten te Antwerpen

L

 Loterie nationale — Nationale Loterij

M

 Mémorial national du Fort de Breendonk — Nationaal Gedenkteken van het Fort van Breendonk

 Musée royal de l'Afrique centrale — Koninklijk Museum voor Midden- Afrika

 Musées royaux d'art et d'histoire — Koninklijke Musea voor Kunst en Geschiedenis

 Musées royaux des Beaux-arts de Belgique — Koninklijke Musea voor schone Kunsten van België

O

 Observatoire royal de Belgique — Koninklijke Sterrenwacht van België

 Office central d'action sociale et culturelle du ministère de la défense — Centrale Dienst voor sociale en culturele Actie van het Ministerie van Defensie

 Office communautaire et régional de la formation professionnelle et de l'emploi

 Office de contrôle des assurances — Controledienst voor de Verzekeringen

 Office de contrôle des mutualités et des Unions nationales de mutualités — Controledienst voor de Ziekenfondsen en de Landsbonden van Ziekenfondsen

 Office de la naissance et de l'enfance

 Office de promotion du tourisme

 Office de sécurité sociale d'Outre-mer — Dienst voor de overzeese sociale Zekerheid

 Office for Foreign Investors in Wallonia

 Office national d'allocations familiales pour travailleurs salariés — Rijksdienst voor Kinderbijslag voor Werknemers

 Office national de sécurité sociale des administrations provinciales et locales — Rijksdienst voor sociale Zekerheid van de provinciale en plaatselijke Overheidsdiensten

 Office national des vacances annuelles — Rijksdienst voor jaarlijkse Vakantie

 Office national du ducroire — Nationale Delcrederedienst

 Office régional bruxellois de l'emploi — Brusselse gewestelijke Dienst voor Arbeidsbemiddeling

 Office régional de promotion de l'agriculture et de l'horticulture

 Office régional pour le financement des investissements communaux

 Office wallon de la formation professionnelle et de l'emploi

 Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Geel

 Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Rekem

 Openbare Afvalstoffenmaatschappij voor het Vlaams Gewest

 Orchestre national de Belgique — Nationaal Orkest van België

 Organisme national des déchets radioactifs et des matières fissiles — Nationale Instelling voor radioactief Afval en Splijtstoffen

P

 Palais des Beaux-arts — Paleis voor schone Kunsten

 Participatiemaatschappij Vlaanderen

 Pool des marins de la marine marchande — Pool van de Zeelieden der Koopvaardij

R

 Radio et Télévision belge de la Communauté française

 Reproductiefonds voor de Vlaamse Musea

S

 Service d'incendie et d'aide médicale urgente de la Région de Bruxelles-Capitale — Brusselse hoofdstedelijk Dienst voor Brandweer en dringende medische Hulp

 Société belge d'investissement pour les pays en développement — Belgische Investeringsmaatschappij voor Ontwinkkelingslanden

 Société d'assainissement et de rénovation des sites industriels dans l'Ouest du Brabant wallon

 Société de garantie régionale

 Sociaal economische Raad voor Vlaanderen

 Société du logement de la Région bruxelloise et sociétés agréées — Brusselse Gewestelijke Huisvestingsmaatschappij en erkende maatschappijen

 Société publique d'aide à la qualité de l'environnement

 Société publique d'administration des bâtiments scolaires bruxellois

 Société publique d'administration des bâtiments scolaires du Brabant wallon

 Société publique d'administration des bâtiments scolaires du Hainaut

 Société publique d'administration des bâtiments scolaires de Namur

 Société publique d'administration des bâtiments scolaires de Liège

 Société publique d'administration des bâtiments scolaires du Luxembourg

 Société publique de gestion de l'eau

 Société wallonne du logement et sociétés agréées

 Sofibail

 Sofibru

 Sofico

T

 Théâtre national

 Théâtre royal de la Monnaie — De Koninklijke Muntschouwburg

 Toerisme Vlaanderen

 Tunnel Liefkenshoek

U

 Universitair Ziekenhuis Gent

V

 Vlaams Commissariaat voor de Media

 Vlaamse Dienst voor Arbeidsbemiddeling en Beroepsopleiding

 Vlaams Egalisatie Rente Fonds

 Vlaamse Hogescholenraad

 Vlaamse Huisvestingsmaatschappij en erkende maatschappijen

 Vlaamse Instelling voor technologisch Onderzoek

 Vlaamse interuniversitaire Raad

 Vlaamse Landmaatschappij

 Vlaamse Milieuholding

 Vlaamse Milieumaatschappij

 Vlaamse Onderwijsraad

 Vlaamse Opera

 Vlaamse Radio- en Televisieomroep

 Vlaamse Reguleringsinstantie voor de Elektriciteit- en Gasmarkt

 Vlaamse Stichting voor Verkeerskunde

 Vlaams Fonds voor de Lastendelging

 Vlaams Fonds voor de Letteren

 Vlaams Fonds voor de sociale Integratie van Personen met een Handicap

 Vlaams Informatiecentrum over Land- en Tuinbouw

 Vlaams Infrastructuurfonds voor Persoonsgebonden Aangelegenheden

 Vlaams Instituut voor de Bevordering van het wetenschappelijk- en technologisch Onderzoek in de Industrie

 Vlaams Instituut voor Gezondheidspromotie

 Vlaams Instituut voor het Zelfstandig ondernemen

 Vlaams Landbouwinvesteringsfonds

 Vlaams Promotiecentrum voor Agro- en Visserijmarketing

 Vlaams Zorgfonds

 Vlaams Woningsfonds voor de grote Gezinnen

II   — BOLGARIJA

Organi

 Икономически и социален съвет

 Национален осигурителен институт

 Национална здравноосигурителна каса

 Български червен кръст

 Българска академия на науките

 Национален център за аграрни науки

 Български институт за стандартизация

 Българско национално радио

 Българска национална телевизия

Kategorije

Državna podjetja v smislu člena 62(3) Търговския закон (обн., ДВ, бр.48/18.6.1991):

 Национална компания „Железопътна инфраструктура“

 ДП „Пристанищна инфраструктура“

 ДП „Ръководство на въздушното движение“

 ДП „Строителство и възстановяване“

 ДП „Транспортно строителство и възстановяване“

 ДП „Съобщително строителство и възстановяване“

 ДП „Радиоактивни отпадъци“

 ДП „Предприятие за управление на дейностите по опазване на околната среда“

 ДП „Български спортен тотализатор“

 ДП „Държавна парично-предметна лотария“

 ДП „Кабиюк“, Шумен

 ДП „Фонд затворно дело“

 Държавни дивечовъдни станции

Državne univerze, ustanovljene v skladu s členom 13 Закона за висшето образование (обн., ДВ, бр.112/27.12.1995):

 Аграрен университет – Пловдив

 Академия за музикално, танцово и изобразително изкуство – Пловдив

 Академия на Министерството на вътрешните работи

 Великотърновски университет „Св. св. Кирил и Методий“

 Висше военноморско училище „Н. Й. Вапцаров“ – Варна

 Висше строително училище „Любен Каравелов“ – София

 Висше транспортно училище „Тодор Каблешков“ – София

 Военна академия „Г. С. Раковски“ – София

 Национална музикална академия „Проф. Панчо Владигеров“ – София

 Икономически университет – Варна

 Колеж по телекомуникации и пощи – София

 Лесотехнически университет – София

 Медицински университет „Проф. д-р Параскев Иванов Стоянов“ – Варна

 Медицински университет – Плевен

 Медицински университет – Пловдив

 Медицински университет – София

 Минно-геоложки университет „Св. Иван Рилски“ – София

 Национален военен университет „Васил Левски“ – Велико Търново

 Национална академия за театрално и филмово изкуство „Кръстьо Сарафов“ – София

 Национална спортна академия „Васил Левски“ – София

 Национална художествена академия – София

 Пловдивски университет „Паисий Хилендарски“

 Русенски университет „Ангел Кънчев“

 Софийски университет „Св. Климент Охридски“

 Специализирано висше училище по библиотекознание и информационни технологии – София

 Стопанска академия „Д. А. Ценов“ – Свищов

 Технически университет – Варна

 Технически университет – Габрово

 Технически университет – София

 Tракийски университет – Стара Загора

 Университет „Проф. д-р Асен Златаров“ – Бургас

 Университет за национално и световно стопанство – София

 Университет по архитектура, строителство и геодезия – София

 Университет по хранителни технологии – Пловдив

 Химико-технологичен и металургичен университет – София

 Шуменски университет „Епископ Константин Преславски“

 Югозападен университет „Неофит Рилски“ – Благоевград

Državne in občinske šole v smislu Закона за народната просвета (обн., ДВ, бр. 86/18.10.1991)

Kulturne institucije v smislu Закона за закрила и развитие на културата (обн., ДВ, бр.50/1.6.1999):

 Народна библиотека „Св. св. Кирил и Методий“

 Българска национална фонотека

 Българска национална филмотека

 Национален фонд „Култура“

 Национален институт за паметниците на културата

 Театри (gledališča)

 Опери, филхармонии и ансамбли (operne hiše, filharmonični orkestri, ansambli)

 Музеи и галерии (muzeji in galerije)

 Училища по изкуствата и културата (šole za umetnost in kulturo)

 Български културни институти в чужбина (bolgarske kulturne ustanove v tujini)

Državne in/ali občinske zdravstvene ustanove iz člena 3(1) Закона за лечебните заведения (обн., ДВ, бр.62/9.7.1999)

Zdravstvene ustanove iz člena 5(1) Закона за лечебните заведения (обн., ДВ, бр.62/9.7.1999):

 Домове за медико-социални грижи за деца

 Лечебни заведения за стационарна психиатрична помощ

 Центрове за спешна медицинска помощ

 Центрове за трансфузионна хематология

 Болница „Лозенец“

 Военномедицинска академия

 Медицински институт на Министерство на вътрешните работи

 Лечебни заведения към Министерството на правосъдието

 Лечебни заведения към Министерството на транспорта

Pravne osebe, ki niso komercialne narave in so bile ustanovljene za zadovoljevanje potreb splošnega interesa v skladu z Закона за юридическите лица с нестопанска цел (обн., ДВ, бр.81/6.10.2000) ter izpolnjujejo pogoje iz alinee 21 prvega odstavka Закона за обществените поръчки (обн., ДВ, бр. 28/6.4.2004).

III   — ČEŠKA REPUBLIKA

 Pozemkový fond in drugi državni skladi

 Česká národní banka

 Česká televize

 Český rozhlas

 Rada pro rozhlasové a televizní vysílaní

 Všeobecná zdravotní pojišťovna České republiky

 Zdravotní pojišťovna ministerstva vnitra ČR

 Univerze

in drugi pravni subjekti, ustanovljeni s posebnim aktom, ki za svoje delovanje in v skladu s proračunskimi predpisi koristijo denar iz državnega proračuna, državnih skladov, prispevkov ali mednarodnih ustanov, proračuna okrajnih organov ali proračunov samoupravnih ozemeljskih enot.

IV   — DANSKA

Organi

 Danmarks Radio

 Det landsdækkende TV2

 Danmarks Nationalbank

 Sund og Bælt Holding A/S

 A/S Storebælt

 A/S Øresund

 Øresundskonsortiet

 Metroselskabet I/S

 Arealudviklingsselskabet I/S

 Statens og Kommunernes Indkøbsservice

 Arbejdsmarkedets Tillægspension

 Arbejdsmarkedets Feriefond

 Lønmodtagernes Dyrtidsfond

 Naviair

KATEGORIJE

 De Almene Boligorganisationer (organizacije za zagotavljanje socialnih stanovanj),

 Andre forvaltningssubjekter (drugi javni upravni organi)

 Universiteterne, jf. lovbekendtgørelse nr. 1368 af 7. december 2007 af lov om universiteter (univerze, glej prečiščeno besedilo zakona št. 1368 z dne 7. decembra 2007 o univerzah)

V   — NEMČIJA

Kategorije

Pravne osebe zasebnega prava

Organi, ustanove in fundacije, za katere velja javno pravo in so jih ustanovili zvezni, državni ali lokalni organi, zlasti na naslednjih področjih:

(1) Organi

 Wissenschaftliche Hochschulen und verfasste Studentenschaften – (univerze in ustanovljena študentska telesa),

 berufsständische Vereinigungen (Rechtsanwalts-, Notar-, Steuerberater-, Wirtschaftsprüfer-, Architekten-, Ärzte- und Apothekerkammern) (poklicna združenja, ki predstavljajo odvetnike, notarje, davčne svetovalce, računovodje, arhitekte, zdravnike in farmacevte),

 Wirtschaftsvereinigungen (Landwirtschafts-, Handwerks-, Industrie- und Handelskammern, Handwerksinnungen, Handwerkerschaften) (poslovna in gospodarska združenja: kmetijska in obrtna združenja, industrijske in trgovinske zbornice, obrtniški cehi, trgovska združenja),

 Sozialversicherungen (Krankenkassen, Unfall- und Rentenversicherungsträger) (socialno-varstvene ustanove: skladi zdravstvenega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja),

 kassenärztliche Vereinigungen (združenja zdravnikov bolniške blagajne),

 Genossenschaften und Verbände (zadruge in druga združenja).

(2) Ustanove in fundacije

Ustanove in organizacije, ki niso industrijske in komercialne narave in so pod nadzorom države ter delujejo v splošnem družbenem interesu, zlasti na naslednjih področjih:

 Rechtsfähige Bundesanstalten – (zvezne ustanove, ki imajo pravno sposobnost),

 Versorgungsanstalten und Studentenwerke – (organizacije upokojencev in študentska združenja),

 Kultur-, Wohlfahrts- und Hilfsstiftungen – (kulturne ustanove, ustanove za skrbstvo in socialno podporo).

Pravne osebe zasebnega prava

Ustanove, ki niso industrijske in komercialne narave in so pod nadzorom države ter delujejo v splošnem družbenem interesu, vključno s kommunale Versorgungsunternehmen (komunalna infrastruktura):

 Gesundheitswesen (Krankenhäuser, Kurmittelbetriebe, medizinische Forschungseinrichtungen, Untersuchungs- und Tierkörperbeseitigungsanstalten) – [zdravstvo: bolnišnice, zdravilišča, inštituti za medicinske raziskave, ustanove za testiranje in odstranjevanje trupel],

 Kultur (öffentliche Bühnen, Orchester, Museen, Bibliotheken, Archive, zoologische und botanische Gärten) – [kultura: javna gledališča, orkestri, muzeji, knjižnice, arhivi, živalski in botanični vrtovi],

 Soziales (Kindergärten, Kindertagesheime, Erholungseinrichtungen, Kinder-und Jugendheime, Freizeiteinrichtungen, Gemeinschafts-und Bürgerhäuser, Frauenhäuser, Altersheime, Obdachlosenunterkünfte) – [socialno skrbstvo: jasli, male šole, počitniški domovi, počitniški domovi za otroke in mladostnike, zabaviščni centri, občinski in sprejemni centri, centri za pomoč pretepenim ženskam, domovi za starejše občane, namestitev brezdomcev],

 Sport (Schwimmbäder, Sportanlagen und -einrichtungen) – [šport: plavalni bazeni, športni objekti],

 Sicherheit (Feuerwehren, Rettungsdienste) – [varnost: gasilci, druge službe za pomoč pri nesrečah],

 Bildung (Umschulungs-, Aus-, Fort- und Weiterbildungseinrichtungen, Volksschulen) [izobraževanje: ustanove za usposabljanje, nadaljnje in dodatno usposabljanje, večerni tečaji za odrasle],

 Wissenschaft, Forschung und Entwicklung (Großforschungseinrichtungen, wissenschaftliche Gesellschaften und Vereine, Wissenschaftsförderung) – [znanost, raziskave in razvoj: pomembni raziskovalni inštituti, znanstvena društva in združenja, organi za pospeševanje znanosti],

 Entsorgung (Straßenreinigung, Abfall- und Abwasserbeseitigung) – [komunalne storitve: odvoz odpadkov in smeti, čiščenje cest, odvoz in uničevanje odpadkov, čiščenje komunalnih voda],

 Bauwesen und Wohnungswirtschaft (Stadtplanung, Stadtentwicklung, Wohnungsunternehmen soweit im Allgemeininerresse tätig, Wohnraumvermittlung) [gradnja, nizke gradnje in gradnja stanovanj: prostorsko načrtovanje, urbanistični razvoj, stanovanjska podjetja (če delujejo v splošnem družbenem interesu), storitve stanovanjskih agencij],

 Wirtschaft (Wirtschaftsförderungsgesellschaften) – (gospodarstvo: organizacije za pospeševanje gospodarskega razvoja),

 Friedhofs- und Bestattungswesen – (pokopališča in pogrebne storitve),

 Zusammenarbeit mit den Entwicklungsländern (Finanzierung, technische Zusammenarbeit, Entwicklungshilfe, Ausbildung) – [sodelovanje z državami v razvoju: financiranje, tehnično sodelovanje, razvojno-tehnična pomoč, usposabljanje].

VI   — ESTONIJA

 Eesti Kunstiakadeemia;

 Eesti Muusika- ja Teatriakadeemia;

 Eesti Maaülikool;

 Eesti Teaduste Akadeemia;

 Eesti Rahvusringhaaling;

 Tagatisfond;

 Kaitseliit;

 Keemilise ja Bioloogilise Füüsika Instituut;

 Eesti Haigekassa;

 Eesti Kultuurkapital;

 Notarite Koda;

 Rahvusooper Estonia;

 Eesti Rahvusraamatukogu;

 Tallinna Ülikool;

 Tallinna Tehnikaülikool;

 Tartu Ülikool;

 Eesti Advokatuur;

 Audiitorkogu;

 Eesti Töötukassa;

 Eesti Arengufond;

Kategorije

Druge pravne osebe javnega prava ali pravne osebe zasebnega prava v skladu s členom 10(2) zakona o javnih naročilih (RT I 21.7.2007, 15, 76).

VII   — IRSKA

Organi

 Enterprise Ireland [trženje, tehnologija in razvoj podjetništva]

 Forfás [usmeritve in svetovanje za podjetja, trgovino, znanost, tehnologijo in inovacije]

 Urad za industrijski razvoj

 FÁS [poklicno usposabljanje]

 Organ za zdravje in varstvo

 Bord Fáilte Éireann – [razvoj turizma]

 CERT [usposabljanje za gostinstvo in turizem]

 Irski svet za šport

 Nacionalna uprava za ceste

 Údarás na Gaeltachta – [uprava za galsko govoreče regije]

 Teagasc [kmetijske raziskave, usposabljanje in razvoj kmetijstva]

 An Bord Bia – [promocija živilske industrije]

 Irska uprava za konjske dirke

 Bord na gCon – [podpora in razvoj tekmovanj z lovskimi psi]

 Pomorski institut

 Bord Iascaigh Mhara – [razvoj ribištva]

 Urad za enakopravnost

 Urad za pravno pomoč

 Forbas [Forbairt]

Kategorije

 Izvršni odbor za zdravstvo

 Bolnišnice in podobne javne ustanove

 Odbori za poklicno izobraževanje

 Javne višje šole in druge izobraževalne ustanove

 Glavne in regionalne uprave za ribištvo

 Regionalne turistične organizacije

 Državni organi za nadzor in pritožbe [kot npr. v telekomunikacijah, energetiki, načrtovanju itd.]

 Agencije, ustanovljene za izvajanje določenih funkcij ali za potrebe različnih javnih sektorjev [npr. uprava za zdravstvene materiale, agencija za zdravstvene delavce, odbor za računalniško podporo lokalnih organov, agencija za varstvo okolja, svet za nacionalno varnost, inštitut za javno upravo, inštitut za ekonomske in socialne raziskave, nacionalni urad za standardizacijo itd.]

 Drugi javni organi, za katere velja opredelitev organa javnega prava.

VIII   — GRČIJA

Kategorije

 Javna podjetja in javni subjekti.

 Pravne osebe zasebnega prava, ki so v državni lasti ali ki redno prejemajo najmanj 50 % letnega proračuna v obliki državnih subvencij v skladu z veljavnimi pravili ali v katerih ima država najmanj 51 % kapitalski delež.

 Pravne osebe zasebnega prava, ki so v lasti pravnih oseb javnega prava, lokalnih organov na kateri koli ravni, vključno z grškim združenjem lokalnih organov (K.E.Δ.K.E.), lokalnih združenj občin (lokalnih upravnih področij) ali javnih podjetij ali subjektov ali pravnih oseb iz točke (b), ali ki redno prejemajo najmanj 50 % svojega letnega proračuna v obliki subvencij od takih pravnih oseb v skladu z veljavnimi pravili ali svojim statutom ali pravne osebe iz zgornjih točk, ki imajo v takih pravnih osebah javnega prava najmanj 51 % kapitalski delež.

IX   — ŠPANIJA

Kategorije

 Subjekti javnega prava, za katere velja „Ley 30/2007, de 30 de octubre, de Contratos del sector público“ – [španska državna zakonodaja o javnih naročilih] –, in sicer v skladu z njegovim členom 3, poleg tistih, ki so del Administración General del Estado – (splošne državne uprave) –, Administración de las Comunidades Autónomas – (uprave avtonomnih pokrajin) – in Corporaciones Locales (lokalnih organov).

 Entidades Gestoras y los Servicios Comunes de la Seguridad Social (upravni subjekti in skupne službe za socialno-zdravstvene storitve).

X   — FRANCIJA

Organi

 Compagnies et établissements consulaires, chambres de commerce et d'industrie (CCI), chambres des métiers et chambres d'agriculture.

Kategorije

(1) Državni javni organi:

 Académie des Beaux-arts

 Académie française

 Académie des inscriptions et belles-lettres

 Académie des sciences

 Académie des sciences morales et politiques

 Banque de France

 Centre de coopération internationale en recherche agronomique pour le développement

 Ecoles d'architecture

 Institut national de la consommation

 Reunion des musées nationaux

 Thermes nationaux – Aix-les-Bains

 Groupements d'intérêt public; exemples:

 Agence EduFrance

 ODIT France (observation, développement et ingénierie touristique)

 Agence nationale de lutte contre l'illettrisme

(2) Upravni javni organi na regionalni, departmajski ali lokalni ravni:

 Collèges

 Lycées

 Etablissements publics locaux d'enseignement et de formation professionnelle agricole

 Etablissements publics hospitaliers

 Offices publics de l'habitat

(3) Skupine območnih organov:

 Etablissements publics de coopération intercommunale

 Institutions interdépartementales et interrégionales

 Syndicat des transports d'Ile-de-France

XI   — Italija

Organi

 Società Stretto di Messina S.p.A.

 Mostra d'oltremare S.p.A.

 Ente nazionale per l'aviazione civile – ENAC

 Società nazionale per l'assistenza al volo S.p.A. – ENAV

 ANAS S.p.A

Kategorije

 Consorzi per le opere idrauliche (konzorciji za vodne konstrukcijske gradnje)

 Universita statali, gli istituti universitari statali, i consorzi per i lavori interessanti le universita (državne univerze, državni univerzitetni inštituti, konzorciji za razvojno delo na univerzah)

 Istituzioni pubbliche di assistenza e di beneficenza (javne ustanove socialnega skrbstva in dobrodelne ustanove)

 Istituti superiori scientifici e culturali, gli osservatori astronomici, astrofisici, geofisici o vulcanologici (višji znanstveni in kulturni inštituti, astronomski, astrofizikalni, geofizikalni ali vulkanološki observatoriji)

 Enti di ricerca e sperimentazione (organizacije za raziskave in poskuse)

 Enti che gestiscono forme obbligatorie di previdenza e di assistenza (agencije za obvezne oblike socialnega zavarovanja in socialnega varstva)

 Consorzi di bonifica (konzorciji za izboljšanje zemlje)

 Enti di sviluppo o di irrigazione (agencije za razvoj ali namakanje)

 Consorzi per le aree industriali (združenja za industrijska območja)

 Enti preposti a servizi di pubblico interesse (organizacije za storitve družbenega pomena)

 Enti pubblici preposti ad attivita di spettacolo, sportive, turistiche e del tempo libero (javni organi s področja zabave, športa, turizma in aktivnosti v prostem času)

 Enti culturali e di promozione artistica (organizacije za pospeševanje kulturnih in umetniških dejavnosti)

XII   — CIPER

 Αρχή Ραδιοτηλεόρασης Κύπρου

 Επιτροπή Κεφαλαιαγοράς Κύπρου

 Επίτροπος Ρυθμίσεως Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών και Ταχυδρομείων

 Ρυθμιστική Αρχή Ενέργειας Κύπρου

 Εφοριακό Συμβούλιο

 Συμβούλιο Εγγραφής και Ελέγχου Εργοληπτών

 Ανοικτό Πανεπιστήμιο Κύπρου

 Πανεπιστήμιο Κύπρου

 Τεχνολογικό Πανεπιστήμιο Κύπρου

 Ένωση Δήμων

 Ένωση Κοινοτήτων

 Αναπτυξιακή Εταιρεία Λάρνακας

 Ταμείο Κοινωνικής Συνοχής

 Ταμείο Κοινωνικών Ασφαλίσεων

 Ταμείο Πλεονάζοντος Προσωπικού

 Κεντρικό Ταμείο Αδειών

 Αντιναρκωτικό Συμβούλιο Κύπρου

 Ογκολογικό Κέντρο της Τράπεζας Κύπρου

 Οργανισμός Ασφάλισης Υγείας

 Ινστιτούτο Γενετικής και Νευρολογίας

 Κεντρική Τράπεζα της Κύπρου

 Χρηματιστήριο Αξιών Κύπρου

 Οργανισμός Χρηματοδοτήσεως Στέγης

 Κεντρικός Φορέας Ισότιμης Κατανομής Βαρών

 Ίδρυμα Κρατικών Υποτροφιών Κύπρου

 Κυπριακός Οργανισμός Αγροτικών Πληρωμών

 Οργανισμός Γεωργικής Ασφάλισης

 Ειδικό Ταμείο Ανανεώσιμων Πηγών Ενέργειας και Εξοικονόμησης Ενέργειας

 Συμβούλιο Ελαιοκομικών Προϊόντων

 Οργανισμός Κυπριακής Γαλακτοκομικής Βιομηχανίας

 Συμβούλιο Αμπελοοινικών Προϊόντων

 Συμβούλιο Εμπορίας Κυπριακών Πατατών

 Ευρωπαϊκό Ινστιτούτο Κύπρου

 Ραδιοφωνικό Ίδρυμα Κύπρου

 Οργανισμός Νεολαίας Κύπρου

 Κυπριακόν Πρακτορείον Ειδήσεων

 Θεατρικός Οργανισμός Κύπρου

 Κυπριακός Οργανισμός Αθλητισμού

 Αρχή Ανάπτυξης Ανθρώπινου Δυναμικού Κύπρου

 Αρχή Κρατικών Εκθέσεων Κύπρου

 Ελεγκτική Υπηρεσία Συνεργατικών Εταιρειών

 Κυπριακός Οργανισμός Τουρισμού

 Κυπριακός Οργανισμός Αναπτύξεως Γης

 Συμβούλια Αποχετεύσεων (Ta kategorija se nanaša na Συμβούλια Αποχετεύσεων, ki je bil ustanovljen in deluje v skladu z določbami Αποχετευτικών Συστημάτων Νόμου Ν.1(Ι) iz 1971)

 Συμβούλια Σφαγείων (Ta kategorija se nanaša na Κεντρικά και Κοινοτικά Συμβούλια Σφαγείων, ki ga vodijo lokalni organi ter je bil ustanovljen in deluje v skladu z določbami Σφαγείων Νόμου N.26(Ι) iz 2003)

 Σχολικές Εφορείες (Ta kategorija se nanaša na Σχολικές Εφορείες, ki je bil ustanovljen in deluje v skladu z določbami Σχολικών Εφορειών Νόμου N.108 iz 2003)

 Ταμείο Θήρας

 Κυπριακός Οργανισμός Διαχείρισης Αποθεμάτων Πετρελαιοειδών

 Ίδρυμα Τεχνολογίας Κύπρου

 Ίδρυμα Προώθησης Έρευνας

 Ίδρυμα Ενέργειας Κύπρου

 Ειδικό Ταμείο Παραχώρησης Επιδόματος Διακίνησης Αναπήρων

 Ταμείο Ευημερίας Εθνοφρουρού

 Ίδρυμα Πολιτισμού Κύπρου

XIII   — LATVIJA

 Subjekti zasebnega prava, ki nakupujejo v skladu z „Publisko iepirkumu likuma prasībām“

XIV   — LITVA

 Raziskovalne in izobraževalne ustanove (visokošolske institucije, ustanove za znanstveno raziskovanje, reziskovalni in tehnološki parki ter druge ustanove in institucije, ki se ukvarjajo z razvojem ali organizacijo raziskovanja in izobraževanja)

 Izobraževalne ustanove (visokošolske ustanove, višje strokovne šole, splošne šole, predšolske ustanove, institucije za neformalno izobraževanje, posebne izobraževalne ustanove in druge ustanove)

 Kulturne ustanove (gledališča, muzeji, knjižnice in druge ustanove)

 Nacionalne ustanove litovskega sistema za zdravstveno varstvo (posamezne ustanove za zdravstveno varstvo, javne ustanove za zdravstveno varstvo, famacevtske ustanove in druge ustanove za zdravstveno varstvo itd.)

 Ustanove za socialno varstvo

 Ustanove za fizkulturo in šport (športni klubi, športne šole, športni centri, športne zmogljivosti in druge ustanove)

 Ustanove nacionalnega obrambnega sistema

 Ustanove za varstvo okolja

 Ustanove za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda

 Ustanove za civilno zaščito in sistem reševanja

 Izvajalci turističnih storitev (turistično informacijski centri in druge ustanove, ki zagotavljajo turistične storitve)

 Druga javna in zasebna podjetja v skladu s pogoji iz člena 4(2) zakona o javnih naročilih („Valstybės žinios“ (Uradni list) št. 84–2000, 1996; št. 4–102, 2006).

XV   — Luksemburg

 Établissements publics de l'État placés sous la surveillance d'un membre du gouvernement:

 

 Fonds d'Urbanisation et d'Aménagement du Plateau de Kirchberg

 Fonds de Rénovation de Quatre Ilôts de la Vieille Ville de Luxembourg

 Fonds Belval

 Établissements publics placés sous la surveillance des communes.

 Syndicats de communes créés en vertu de la loi du 23 février 2001 concernant les syndicats de communes.

XVI   — MADŽARSKA

Organi

 Egyes költségvetési szervek (določeni proračunski organi)

 Az elkülönített állami pénzalapok kezelője (upravni organi ločenega državnega sklada)

 A közalapítványok (javne fundacije)

 A Magyar Nemzeti Bank

 A Magyar Nemzeti Vagyonkezelő Zrt.

 A Magyar Fejlesztési Bank Részvénytársaság

 A Magyar Távirati Iroda Részvénytársaság

 A közszolgálati műsorszolgáltatók (izvajalci storitev javne radiofuzije)

 Azok a közműsor-szolgáltatók, amelyek működését többségi részben állami, illetve önkormányzati költségvetésből finanszírozzák (izvajalci javne radiofuzije, ki se večinoma financirajo iz javnega proračuna)

 Az Országos Rádió és Televízió Testület

Kategorije

 Organizacije, ki so bile ustanovljene za zadovoljevanje potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave in jih nadzorujejo ali večinoma financirajo javni subjekti (iz javnega proračuna)

 Organizacije, ki so bile ustanovljene z zakonom, ki določa njihove javne naloge in delovanje ter jih nadzorujejo ali večinom finacirajo javni subjekti (iz javnega proračuna)

 Organizacije, ki so jih ustanovili za izvajanje določenih osnovnih dejavnosti in jih nadzorujejo javni subjekti

XVII   — MALTA

 Uffiċċju tal-Prim Ministru (Office of the Prime Minister)

 

 Kunsill Malti Għall-Iżvilupp Ekonomiku u Soċjali (Malta Council for Economic and Social Development).

 Awtorità tax-Xandir (Broadcasting Authority).

 Industrial Projects and Services Ltd.

 Kunsill ta' Malta għax-Xjenza u Teknoloġija (Malta Council for Science and Technology)

 Ministeru tal-Finanzi (Ministry of Finance)

 

 Awtorità għas-Servizzi Finanzjarji ta' Malta (Malta Financial Services Authority).

 Borża ta' Malta (Malta Stock Exchange).

 Awtorità dwar Lotteriji u l-Loghob (Lotteries and Gaming Authority).

 Awtorità tal-Istatistika ta' Malta (Malta Statistics Authority).

 Sezzjoni ta' Konformità mat-Taxxa (Tax Compliance Unit).

 Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (Ministry for Justice & Home Affairs)

 

 Ċentru Malti tal-Arbitraġġ (Malta Arbitration Centre).

 Kunsilli Lokali (Local Councils).

 Ministeru tal-Edukazzjoni, Żgħażagħ u Impjiegi (Ministry of Education, Youth and Employment)

 

 Junior College.

 Kulleġġ Malti għall-Arti, Xjenza u Teknoloġija (Malta College of Arts Science and Technology).

 Università' ta' Malta (University of Malta).

 Fondazzjoni għall-Istudji Internazzjonali (Foundation for International Studies).

 Fondazzjoni għall-Iskejjel ta' Għada (Foundation for Tomorrow's Schools).

 Fondazzjoni għal Servizzi Edukattivi (Foundation for Educational Services).

 Korporazzjoni tal-Impjieg u t-Taħriġ (Employment and Training Corporation).

 Awtorità' tas-Saħħa u s-Sigurtà (Occupational Health and Safety Authority).

 Istitut għalStudji Turistiċi (Institute for Tourism Studies).

 Kunsill Malti għall-Isport.

 Bord tal-Koperattivi (Cooperatives Board).

 Pixxina Nazzjonali tal-Qroqq (National Pool tal-Qroqq).

 Ministeru tat-Turiżmu u Kultura (Ministry for Tourism and Culture)

 

 Awtorità Maltija-għat-Turiżmu (Malta Tourism Authority).

 Heritage Malta.

 Kunsill Malti għall-Kultura u l-Arti (National Council for Culture and the Arts).

 Ċentru għall-Kreativita fil-Kavallier ta' San Ġakbu (St. James Cavalier Creativity Centre).

 Orkestra Nazzjonali (National Orchestra).

 Teatru Manoel (Manoel Theatre).

 Ċentru tal- Konferenzi tal-Mediterran (Mediterranean Conference Centre).

 Ċentru Malti għar-Restawr (Malta Centre for Restoration).

 Sovrintendenza tal-Patrimonju Kulturali (Superintendence of Cultural Heritage).

 Fondazzjoni Patrimonju Malti.

 Ministeru tal-Kompetittività u l-Komunikazzjoni (Ministry for Competitiveness and Communications)

 

 Awtorità' ta' Malta dwar il-Komuikazzjoni (Malta Communications Authority).

 Awtorità' ta' Malta dwar l-Istandards (Malta Standards Authority).

 Ministeru tar-Riżorsi u Infrastruttura (Ministry for Resources and Infrastructure)

 

 Awtorità' ta' Malta dwar ir-Riżorsi (Malta Resources Authority).

 Kunsill Konsultattiv dwar l-Industija tal-Bini (Building Industry Consultative Council).

 Ministeru għal Għawdex (Ministry for Gozo)

 Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Komunità (Ministry of Health, the Elderly and Community Care)

 

 Fondazzjoni għas-Servizzi Mediċi (Foundation for Medical Services).

 Sptar Zammit Clapp (Zammit Clapp Hospital).

 Sptar Mater Dei (Mater Dei Hospital).

 Sptar Monte Carmeli (Mount Carmel Hospital).

 Awtorità dwar il-Mediċini (Medicines Authority).

 Kumitat tal-Welfare (Welfare Committee).

 Ministeru għall-Investiment, Industrija u Teknologija ta' Informazzjoni (Ministry for Investment, Industry and Information Technology)

 

 Laboratorju Nazzjonali ta' Malta (Malta National Laboratory).

 MGI/Mimcol.

 Gozo Channel Co. Ltd.

 Kummissjoni dwar il-Protezzjoni tad-Data (Data Protection Commission).

 MITTS

 Sezzjoni tal-Privatizzazzjoni (Privatization Unit).

 Sezzjoni għan-Negozjati Kollettivi (Collective Bargaining Unit).

 Malta Enterprise.

 Malta Industrial Parks.

 Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (Ministry for Rural Affairs and the Environment)

 

 Awtorità ta' Malta għall-Ambjent u l-Ippjanar (Malta Environment and Planning Authority).

 Wasteserv Malta Ltd.

 Ministeru għall-Iżvilupp Urban u Toroq (Ministry for Urban Development and Roads)

 Ministeru għall-Familja u Solidarjetà Socjali (Ministry for the Family and Social Solidarity)

 

 Awtorità tad-Djar (Housing Authority).

 Fondazzjoni għas-Servizzi Soċjali (Foundation for Social Welfare Services).

 Sedqa.

 Appoġġ.

 Kummissjoni Nazzjonali Għal Persuni b'Diżabilità (National Commission for Disabled Persons).

 Sapport.

 Ministeru għall-Affarijiet Barranin (Ministry of Foreign Affairs)

 

 Istitut Internazzjonali tal-Anzjani (International Institute on Ageing).

XVIII   — NIZOZEMSKA

Organi

 Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties

 

 Nederlands Instituut voor Brandweer en rampenbestrijding (NIBRA)

 Nederlands Bureau Brandweer Examens (NBBE)

 Landelijk Selectie- en Opleidingsinstituut Politie (LSOP)

 25 afzonderlijke politieregio's – (25 posamičnih policijskih regij)

 Stichting ICTU

 Voorziening tot samenwerking Politie Nederland

 Ministerie van Economische Zaken

 

 Stichting Syntens

 Van Swinden Laboratorium B.V.

 Nederlands Meetinstituut B.V.

 Nederland Instituut voor Vliegtuigontwikkeling en Ruimtevaart (NIVR)

 Nederlands Bureau voor Toerisme en Congressen

 Samenwerkingsverband Noord Nederland (SNN)

 Ontwikkelingsmaatschappij Oost Nederland N.V.(Oost N.V.)

 LIOF (Limburg Investment Development Company LIOF)

 Noordelijke Ontwikkelingsmaatschappij (NOM)

 Brabantse Ontwikkelingsmaatschappij (BOM)

 Onafhankelijke Post en Telecommunicatie Autoriteit (Opta)

 Centraal Bureau voor de Statistiek (CBS)

 Energieonderzoek Centrum Nederland (ECN)

 Stichting PUM (Programma Uitzending Managers)

 Stichting Kenniscentrum Maatschappelijk Verantwoord Ondernemen (MVO)

 Kamer van Koophandel Nederland

 Ministerie van Financiën

 

 De Nederlandse Bank N.V.

 Autoriteit Financiële Markten

 Pensioen- & Verzekeringskamer

 Ministerie van Justitie

 

 Stichting Reclassering Nederland (SRN)

 Stichting VEDIVO

 Voogdij-en gezinsvoogdij instellingen – (Ustanove za skrbništvo in rejništvo)

 Stichting Halt Nederland (SHN)

 Particuliere Internaten – (Zasebni domovi)

 Particuliere Jeugdinrichtingen – (Kazenski zavodi za mladoletnike)

 Schadefonds Geweldsmisdrijven

 Centraal Orgaan opvang asielzoekers (COA)

 Landelijk Bureau Inning Onderhoudsbijdragen (LBIO)

 Landelijke organisaties slachtofferhulp

 College Bescherming Persoongegevens

 Raden voor de Rechtsbijstand

 Stichting Rechtsbijstand Asiel

 Stichtingen Rechtsbijstand

 Landelijk Bureau Racisme bestrijding (LBR)

 Clara Wichman Instituut

 Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

 

 Bureau Beheer Landbouwgronden

 Faunafonds

 Staatsbosbeheer

 Stichting Voorlichtingsbureau voor de Voeding

 Universiteit Wageningen

 Stichting DLO

 (Hoofd)productschappen – (Uradi za proizvode)

 Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschap

 Pristojni organi:

 

 javnih šol ali zasebnih šol primarnega izobraževanja, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet op her primair onderwijs (zakon o primarnem izobraževanju);

 javnih šol ali zasebnih šol specializiranega primarnega izobraževanja, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet op her primair onderwijs (zakon o primarnem izobraževanju);

 javnih šol ali zasebnih šol, ki se financirajo z javnimi sredstvi, in ustanov specializiranega in sekundarnega izobraževanja v smislu Wet op de expertisecentra (zakon o centrih za vire);

 javnih šol ali zasebnih šol, ki se financirajo z javnimi sredstvi, ali ustanov sekundarnega izobraževanja v smislu Wet op het voortgezet onderwijs (zakon o sekundarnem izobraževanju);

 javnih ustanov ali zasebnih ustanov, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet Educatie en Beroepsonderwijs (zakon o izobraževanju in poklicnem usposabljanju);

 javnih univerz in visokošolskih ustanov, odprte univerze in univerzitetne bolnišnice v smislu Wet op het hoger onderwijs en wetenschappelijk onderzoek (zakon o visokošolskem izobraževanju in znanstvenem raziskovanju);

 šolskih svetovalnih služb v smislu Wet op het primair onerwijs (zakon o primarnem izobraževanju) in Wet op de expertisecentra (zakon o centrih za vire);

 nacionalnih učiteljskih centrov v smislu Wet subsidiëring landelijke onderwijsondersteunende activiteiten (zakon o subvencijah za dodatne pedagoške izobraževalne dejavnosti);

 RTV organizacije v smislu Mediawet (zakon o medijih), če organizacije prejemajo več kot 50 % sredstev od ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost;

 storitve v smislu Wet Verzelfstandiging Rijksmuseale Diensten (zakon o privatizaciji nacionalnih storitev);

 druge organizacije in ustanove na področju izobraževanja, kulture in znanosti, ki prejemajo več kot 50 % sredstev od ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost.

 Vse organizacije, pri katerih več kot 50 % sredstev prispeva Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschap, npr.:

 

 Bedrijfsfonds voor de Pers (BvdP);

 Commissariaat voor de Media (CvdM);

 Informatie Beheer Groep (IB-Groep);

 Koninklijke Bibliotheek (KB);

 Koninklijke Nederlandse Academie van Wetenschappen (KNAW);

 Vereniging voor Landelijke organen voor beroepsonderwijs (COLO);

 Nederlands Vlaams Accreditatieorgaan Hoger Onderwijs (NVAO);

 Fonds voor beeldende kunsten, vormgeving en bouwkunst;

 Fonds voor Amateurkunsten en Podiumkunsten;

 Fonds voor de scheppende toonkunst;

 Mondriaanstichting;

 Nederlands fonds voor de film;

 Stimuleringsfonds voor de architectuur;

 Fonds voor Podiumprogrammering- en marketing;

 Fonds voor de letteren;

 Nederlands Literair Productie- en Vertalingsfonds;

 Nederlandse Omroepstichting (NOS);

 Nederlandse Organisatie voor Toegepast Natuurwetenschappelijk Onderwijs (TNO);

 Nederlandse Organisatie voor Wetenschappelijk Onderzoek (NWO);

 Stimuleringsfonds Nederlandse culturele omroepproducties (STIFO);

 Vervangingsfonds en bedrijfsgezondheidszorg voor het onderwijs (VF);

 Nederlandse organisatie voor internationale samenwerking in het hoger onderwijs (Nuffic);

 Europees Platform voor het Nederlandse Onderwijs;

 Nederlands Instituut voor Beeld en Geluid (NIBG);

 Stichting ICT op school;

 Stichting Anno;

 Stichting Educatieve Omroepcombinatie (EduCom);

 Stichting Kwaliteitscentrum Examinering (KCE);

 Stichting Kennisnet;

 Stichting Muziek Centrum van de Omroep;

 Stichting Nationaal GBIF Kennisknooppunt (NL-BIF);

 Stichting Centraal Bureau voor Genealogie;

 Stichting Ether Reclame (STER);

 Stichting Nederlands Instituut Architectuur en Stedenbouw;

 Stichting Radio Nederland Wereldomroep;

 Stichting Samenwerkingsorgaan Beroepskwaliteit Leraren (SBL);

 Stichting tot Exploitatie van het Rijksbureau voor Kunsthistorische documentatie (RKD);

 Stichting Sectorbestuur Onderwijsarbeidsmarkt;

 Stichting Nationaal Restauratiefonds;

 Stichting Forum voor Samenwerking van het Nederlands Archiefwezen en Documentaire Informatie;

 Rijksacademie voor Beeldende Kunst en Vormgeving;

 Stichting Nederlands Onderwijs in het Buitenland;

 Stichting Nederlands Instituut voor Fotografie;

 Nederlandse Taalunie.

 Stichting Participatiefonds voor het onderwijs

 Stichting Uitvoering Kinderopvangregelingen/Kintent

 Stichting voor Vluchteling-Studenten UAF

 Stichting Nederlands Interdisciplinair Demografisch Instituut

 College van Beroep voor het Hoger Onderwijs

 Vereniging van openbare bibliotheken NBLC

 Stichting Muziek Centrum van de Omroep

 Nederlandse Programmastichting

 Stichting Stimuleringsfonds Nederlandse Culturele Omroepproducties

 Stichting Lezen

 Centrum voor innovatie van opleidingen

 Instituut voor Leerplanontwikkeling

 Landelijk Dienstverlenend Centrum voor studie- en beroepskeuzevoorlichting

 Max Goote Kenniscentrum voor Beroepsonderwijs en Volwasseneneducatie

 Stichting Vervangingsfonds en Bedrijfsgezondheidszorg voor het Onderwijs

 BVE-Raad

 Colo, Vereniging kenniscentra beroepsonderwijs bedrijfsleven

 Stichting kwaliteitscentrum examinering beroepsonderwijs

 Vereniging Jongerenorganisatie Beroepsonderwijs

 Combo, Stichting Combinatie Onderwijsorganisatie

 Stichting Financiering Struktureel Vakbondsverlof Onderwijs

 Stichting Samenwerkende Centrales in het COPWO

 Stichting SoFoKles

 Europees Platform

 Stichting mobiliteitsfonds HBO

 Nederlands Audiovisueel Archiefcentrum

 Stichting minderheden Televisie Nederland

 Stichting omroep allochtonen

 Stichting Multiculturele Activiteiten Utrecht

 School der Poëzie

 Nederlands Perscentrum

 Nederlands Letterkundig Museum en documentatiecentrum

 Bibliotheek voor varenden

 Christelijke bibliotheek voor blinden en slechtzienden

 Federatie van Nederlandse Blindenbibliotheken

 Nederlandse luister- en braillebibliotheek

 Federatie Slechtzienden- en Blindenbelang

 Bibliotheek Le Sage Ten Broek

 Doe Maar Dicht Maar

 ElHizjra

 Fonds Bijzondere Journalistieke Projecten

 Fund for Central and East European Bookprojects

 Jongeren Onderwijs Media

 Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

 

 Sociale Verzekeringsbank

 Sociaal Economische Raad (SER)

 Raad voor Werk en Inkomen (RWI)

 Centrale organisatie voor werk en inkomen

 Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen

 Ministerie van Verkeer en Waterstaat

 

 RDW, Dienst Wegverkeer

 Luchtverkeersleiding Nederland (LVNL)

 Nederlandse Loodsencorporatie (NLC)

 Regionale Loodsencorporatie (RLC)

 Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer

 

 Kadaster

 Centraal Fonds voor de Volkshuisvesting

 Stichting Bureau Architectenregister

 Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport

 

 Commissie Algemene Oorlogsongevallenregeling Indonesië (COAR)

 College ter beoordeling van de Geneesmiddelen (CBG)

 Commissies voor gebiedsaanwijzing

 College sanering Ziekenhuisvoorzieningen

 Zorgonderzoek Nederland (ZON)

 Inspection bodies under the Wet medische hulpmiddelen

 N.V. KEMA/Stichting TNO Certification

 College Bouw Ziekenhuisvoorzieningen (CBZ)

 College voor Zorgverzekeringen (CVZ)

 Nationaal Comité 4 en 5 mei

 Pensioen- en Uitkeringsraad (PUR)

 College Tarieven Gezondheidszorg (CTG)

 Stichting Uitvoering Omslagregeling Wet op de Toegang Ziektekostenverzekering (SUO)

 Stichting tot bevordering van de Volksgezondheid en Milieuhygiëne (SVM)

 Stichting Facilitair Bureau Gemachtigden Bouw VWS

 Stichting Sanquin Bloedvoorziening

 College van Toezicht op de Zorgverzekeringen organen ex artikel 14, lid 2c, Wet BIG

 Ziekenfondsen

 Nederlandse Transplantatiestichting (NTS)

 Regionale Indicatieorganen (RIO's)

XIX   — AVSTRIJA

 Vsi organi, ki jih nadzira „Rechnungshof“ (Računsko sodišče), razen organov, ki imajo industrijsko ali komercialno naravo.

XX   — POLJSKA

(1)   Javne univerze in akademske šole

 Uniwersytet w Białymstoku

 Uniwersytet w Gdańsku

 Uniwersytet Śląski

 Uniwersytet Jagielloński w Krakowie

 Uniwersytet Kardynała Stefana Wyszyńskiego

 Katolicki Uniwersytet Lubelski

 Uniwersytet Marii Curie-Skłodowskiej

 Uniwersytet Łódzki

 Uniwersytet Opolski

 Uniwersytet im. Adama Mickiewicza

 Uniwersytet Mikołaja Kopernika

 Uniwersytet Szczeciński

 Uniwersytet Warmińsko-Mazurski w Olsztynie

 Uniwersytet Warszawski

 Uniwersytet Rzeszowski

 Uniwersytet Wrocławski

 Uniwersytet Zielonogórski

 Uniwersytet Kazimierza Wielkiego w Bydgoszczy

 Akademia Techniczno-Humanistyczna w Bielsku-Białej

 Akademia Górniczo-Hutnicza im, St Staszica w Krakowie

 Politechnika Białostocka

 Politechnika Częstochowska

 Politechnika Gdańska

 Politechnika Koszalińska

 Politechnika Krakowska

 Politechnika Lubelska

 Politechnika Łódzka

 Politechnika Opolska

 Politechnika Poznańska

 Politechnika Radomska im, Kazimierza Pułaskiego

 Politechnika Rzeszowska im. Ignacego Łukasiewicza

 Politechnika Szczecińska

 Politechnika Śląska

 Politechnika Świętokrzyska

 Politechnika Warszawska

 Politechnika Wrocławska

 Akademia Morska w Gdyni

 Wyższa Szkoła Morska w Szczecinie

 Akademia Ekonomiczna im. Karola Adamieckiego w Katowicach

 Akademia Ekonomiczna w Krakowie

 Akademia Ekonomiczna w Poznaniu

 Szkoła Główna Handlowa

 Akademia Ekonomiczna im. Oskara Langego we Wrocławiu

 Akademia Pedagogiczna im. KEN w Krakowie

 Akademia Pedagogiki Specjalnej Im. Marii Grzegorzewskiej

 Akademia Podlaska w Siedlcach

 Akademia Świętokrzyska im. Jana Kochanowskiego w Kielcach

 Pomorska Akademia Pedagogiczna w Słupsku

 Akademia Pedagogiczna im. Jana Długosza w Częstochowie

 Wyższa Szkoła Filozoficzno-Pedagogiczna „Ignatianum“ w Krakowie

 Wyższa Szkoła Pedagogiczna w Rzeszowie

 Akademia Techniczno-Rolnicza im. J. J. Śniadeckich w Bydgoszczy

 Akademia Rolnicza im. Hugona Kołłątaja w Krakowie

 Akademia Rolnicza w Lublinie

 Akademia Rolnicza im. Augusta Cieszkowskiego w Poznaniu

 Akademia Rolnicza w Szczecinie

 Szkoła Główna Gospodarstwa Wiejskiego w Warszawie

 Akademia Rolnicza we Wrocławiu

 Akademia Medyczna w Białymstoku

 Akademia Medyczna imt Ludwika Rydygiera w Bydgoszczy

 Akademia Medyczna w Gdańsku

 Śląska Akademia Medyczna w Katowicach

 Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego w Krakowie

 Akademia Medyczna w Lublinie

 Uniwersytet Medyczny w Łodzi

 Akademia Medyczna im. Karola Marcinkowskiego w Poznaniu

 Pomorska Akademia Medyczna w Szczecinie

 Akademia Medyczna w Warszawie

 Akademia Medyczna im, Piastów Śląskich we Wrocławiu

 Centrum Medyczne Kształcenia Podyplomowego

 Chrześcijańska Akademia Teologiczna w Warszawie

 Papieski Fakultet Teologiczny we Wrocławiu

 Papieski Wydział Teologiczny w Warszawie

 Instytut Teologiczny im. Błogosławionego Wincentego Kadłubka w Sandomierzu

 Instytut Teologiczny im. Świętego Jana Kantego w Bielsku-Białej

 Akademia Marynarki Wojennej im. Bohaterów Westerplatte w Gdyni

 Akademia Obrony Narodowej

 Wojskowa Akademia Techniczna im. Jarosława Dąbrowskiego w Warszawie

 Wojskowa Akademia Medyczna im. Gen. Dyw. Bolesława Szareckiego w Łodzi

 Wyższa Szkoła Oficerska Wojsk Lądowych im. Tadeusza Kościuszki we Wrocławiu

 Wyższa Szkoła Oficerska Wojsk Obrony Przeciwlotniczej im. Romualda Traugutta

 Wyższa Szkoła Oficerska im. gen. Józefa Bema w Toruniu

 Wyższa Szkoła Oficerska Sił Powietrznych w Dęblinie

 Wyższa Szkoła Oficerska im. Stefana Czarnieckiego w Poznaniu

 Wyższa Szkoła Policji w Szczytnie

 Szkoła Główna Służby Pożarniczej w Warszawie

 Akademia Muzyczna im. Feliksa Nowowiejskiego w Bydgoszczy

 Akademia Muzyczna im. Stanisława Moniuszki w Gdańsku

 Akademia Muzyczna im. Karola Szymanowskiego w Katowicach

 Akademia Muzyczna w Krakowie

 Akademia Muzyczna im. Grażyny i Kiejstuta Bacewiczów w Łodzi

 Akademia Muzyczna im, Ignacego Jana Paderewskiego w Poznaniu

 Akademia Muzyczna im. Fryderyka Chopina w Warszawie

 Akademia Muzyczna im. Karola Lipińskiego we Wrocławiu

 Akademia Wychowania Fizycznego i Sportu im. Jędrzeja Śniadeckiego w Gdańsku

 Akademia Wychowania Fizycznego w Katowicach

 Akademia Wychowania Fizycznego im. Bronisława Czecha w Krakowie

 Akademia Wychowania Fizycznego im. Eugeniusza Piaseckiego w Poznaniu

 Akademia Wychowania Fizycznego Józefa Piłsudskiego w Warszawie

 Akademia Wychowania Fizycznego we Wrocławiu

 Akademia Sztuk Pięknych w Gdańsku

 Akademia Sztuk Pięknych Katowicach

 Akademia Sztuk Pięknych im, Jana Matejki w Krakowie

 Akademia Sztuk Pięknych im, Władysława Strzemińskiego w Łodzi

 Akademia Sztuk Pięknych w Poznaniu

 Akademia Sztuk Pięknych w Warszawie

 Akademia Sztuk Pięknych we Wrocławiu

 Państwowa Wyższa Szkoła Teatralna im. Ludwika Solskiego w Krakowie

 Państwowa Wyższa Szkoła Filmowa, Telewizyjna i Teatralna im, Leona Schillera w Łodzi

 Akademia Teatralna im. Aleksandra Zelwerowicza w Warszawie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Jana Pawła II w Białej Podlaskiej

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Chełmie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Ciechanowie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Elblągu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Głogowie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Gorzowie Wielkopolskim

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im. Ks, Bronisława Markiewicza w Jarosławiu

 Kolegium Karkonoskie w Jeleniej Górze

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im. Prezydenta Stanisława Wojciechowskiego w Kaliszu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Koninie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Krośnie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Witelona w Legnicy

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Jana Amosa Kodeńskiego w Lesznie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Nowym Sączu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Nowym Targu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Nysie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Stanisława Staszica w Pile

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Płocku

 Państwowa Wyższa Szkoła Wschodnioeuropejska w Przemyślu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Raciborzu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Jana Gródka w Sanoku

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Sulechowie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Prof. Stanisława Tarnowskiego w Tarnobrzegu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Tarnowie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im. Angelusa Silesiusa w Wałbrzychu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa we Włocławku

 Państwowa Medyczna Wyższa Szkoła Zawodowa w Opolu

 Państwowa Wyższa Szkoła Informatyki i Przedsiębiorczości w Łomży

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Gnieźnie

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Suwałkach

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Wałczu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Oświęcimiu

 Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Zamościu

(2)   Kulturne institucije regionalne in lokalne samouprave

(3)   Nacionalni parki

 Babiogórski Park Narodowy

 Białowieski Park Narodowy

 Biebrzański Park Narodowy

 Bieszczadzki Park Narodowy

 Drawieński Park Narodowy

 Gorczański Park Narodowy

 Kampinoski Park Narodowy

 Karkonoski Park Narodowy

 Magurski Park Narodowy

 Narwiański Park Narodowy

 Ojcowski Park Narodowy

 Park Narodowy „Bory Tucholskie“

 Park Narodowy Gór Stołowych

 Park Narodowy „Ujście Warty“

 Pieniński Park Narodowy

 Poleski Park Narodowy

 Roztoczański Park Narodowy

 Słowiński Park Narodowy

 Świętokrzyski Park Narodowy

 Tatrzański Park Narodowy

 Wielkopolski Park Narodowy

 Wigierski Park Narodowy

 Woliński Park Narodowy

(4)   Javne osnovne in srednje šole

(5)   Javne radijske in televizijske radiodifuzijske hiše

 Telewizja Polska S. A. (poljska TV)

 Polskie Radio S. A. (poljski radio)

(6)   Javni muzeji, gledališča, knjižnice in druge javne kulturne institucije

 Muzeum Narodowe w Krakowie

 Muzeum Narodowe w Poznaniu

 Muzeum Narodowe w Warszawie

 Zamek Królewski w Warszawie

 Zamek Królewski na Wawelu – Państwowe Zbiory Sztuki

 Muzeum Żup Krakowskich

 Państwowe Muzeum Auschwitz-Birkenau

 Państwowe Muzeum na Majdanku

 Muzeum Stutthof w Sztutowie

 Muzeum Zamkowe w Malborku

 Centralne Muzeum Morskie

 Muzeum „Łazienki Królewskie“

 Muzeum Pałac w Wilanowie

 Muzeum Łowiectwa i Jeździectwa w Warszawie

 Muzeum Wojska Polskiego

 Teatr Narodowy

 Narodowy Stary Teatr Kraków

 Teatr Wielki – Opera Narodowa

 Filharmonia Narodowa

 Galeria Zachęta

 Centrum Sztuki Współczesnej

 Centrum Rzeźby Polskiej w Orońsku

 Międzynarodowe Centrum Kultury w Krakowie

 Instytut im, Adama Mickiewicza

 Dom Pracy Twórczej w Wigrach

 Dom Pracy Twórczej w Radziejowicach

 Instytut Dziedzictwa Narodowego

 Biblioteka Narodowa

 Instytut Książki

 Polski Instytut Sztuki Filmowej

 Instytut Teatralny

 Filmoteka Narodowa

 Narodowe Centrum Kultury

 Muzeum Sztuki Nowoczesnej w Warszawie

 Muzeum Historii Polski w Warszawie

 Centrum Edukacji Artystycznej

(7)   Javne raziskovalne institucije, institucije za raziskave in razvoj ter druge raziskovalne institucije

(8)   Javne avtonomne upravne enote za zdravstveno varstvo, ki jih ustanovijo regionalne ali lokalne samouprave ali njihova združenja

(9)   Drugo

 Panstwowa Agencja Informacji i Inwestycji Zagranicznych

XXI   — PORTUGALSKA

 Institutos públicos sem carácter comercial ou industrial – (javne ustanove, ki niso komercialne ali industrijske narave)

 Serviços públicos personalizados – (javne službe, ki so pravne osebe)

 Fundaçőes públicas – (javne fundacije)

 Estabelecimentos públicos de ensino, investigaçăo científica e saúde – (javne ustanove za izobraževanje, znanstvene raziskave in zdravstvo)

 INGA (Nacionalni inštitut za kmetijske intervencije in garancije/Instituto Nacional de Intervenção e Garantia Agrícola)

 Instituto do Consumidor

 Instituto de Meteorologia

 Instituto da Conservação da Natureza

 Instituto da Agua

 ICEP / Instituto de Comércio Externo de Portugal

 Instituto do Sangue

XXII   — ROMUNIJA

 Academia Română

 Biblioteca Națională a României

 Arhivele Naționale

 Institutul Diplomatic Român

 Institutul Cultural Român

 Institutul European din România

 Institutul de Investigare a Crimelor Comunismului

 Institutul de Memorie Culturală

 Agenția Națională pentru Programe Comunitare în Domeniul Educației și Formării Profesionale

 Centrul European UNESCO pentru Invățământul Superior

 Comisia Națională a României pentru UNESCO

 Societatea Română de Radiodifuziune

 Societatea Română de Televiziune

 Societatea Națională pentru Radiocomunicații

 Centrul Național al Cinematografiei

 Studioul de Creație Cinematografică

 Arhiva Națională de Filme

 Muzeul Național de Artă Contemporană

 Palatul Național al Copiilor

 Centrul Național pentru Burse de Studii în Străinătate

 Agenția pentru Sprijinirea Studenților

 Comitetul Olimpic și Sportiv Român

 Agenția pentru Cooperare Europeană în domeniul Tineretului (EUROTIN)

 Agenția Națională pentru Sprijinirea Inițiativelor Tinerilor (ANSIT)

 Institutul Național de Cercetare pentru Sport

 Consiliul Național pentru Combaterea Discriminării

 Secretariatul de Stat pentru Problemele Revoluționarilor din Decembrie 1989

 Secretariatul de Stat pentru Culte

 Agenția Națională pentru Locuințe

 Casa Națională de Pensii și alte Drepturi de Asigurări Sociale

 Casa Națională de Asigurări de Sănătate

 Inspecția Muncii

 Oficiul Central de Stat pentru Probleme Speciale

 Inspectoratul General pentru Situații de Urgență

 Agenția Națională de Consultanță Agrícola

 Agenția Națională pentru Ameliorare și Reproducție în Zootehnie

 Laboratorul Central pentru Carantină Fitosanitară

 Laboratorul Central pentru Calitatea Semințelor și a Materialului Săditor

 Insitutul pentru Controlul produselor Biologice și Medicamentelor de Uz Veterinar

 Institutul de Igienă și Sănătate Publică și Veterinară

 Institutul de Diagnostic și Sănătate Animală

 Institutul de Stat pentru Testarea și Inregistrarea Soiurilor

 Banca de Resurse GeneticeVegetale

 Agenția Națională pentru Dezvoltarea și Implementarea Programelor de Reconstrucție a Zonele Miniere

 Agenția Națională pentru Substanțe și Preparate Chimice Periculoase

 Agenția Națională de Controlul Exporturilor Strategice și al Interzicerii Armelor Chimice

 Administrația Rezervației Biosferei „Delta Dunării“ Tulcea

 Regia Națională a Pădurilor (ROMSILVA)

 Administrația Națională a Rezervelor de Stat

 Administrația Națională Apele Române

 Administrația Națională de Meteorologie

 Comisia Națională pentru Reciclarea Materialelor

 Comisia Națională pentru Controlul Activităților Nucleare

 Agenția Manageriala de Cercetare Stiințifică, Inovare și Transfer Tehnologic

 Oficiul pentru Administrare și Operare al Infrastructurii de Comunicații de Date „RoEduNet“

 Inspecția de Stat pentru Controlul Cazanelor, Recipientelor sub Presiune și Instalațiilor de Ridicat

 Centrul Român pentru Pregătirea și Perfecționarea Personalului din Transporturi Navale

 Inspectoratul Navigației Civile (INC)

 Regia Autonomă Registrul Auto Român

 Agenția Spațială Română

 Scoala Superioară de Aviație Civilă

 Regia Autonomă „Autoritatea Aeronautică Civilă Română“

 Aeroclubul României

 Centrul de Pregătire pentru Personalul din Industrie Bușteni

 Centrul Român de Comerț Exterior

 Centrul de Formare și Management București

 Agenția de Cercetare pentru Tehnică și Tehnologii militare

 Agenția Română de Intervenții și Salvare Navală-ARSIN

 Asociația Română de Standardizare (ASRO)

 Asociația de Acreditare din România (RENAR)

 Comisia Națională de Prognoză (CNP)

 Institutul Național de Statistică (INS)

 Comisia Națională a Valorilor Mobiliare (CNVM)

 Comisia de Supraveghere a Asigurărilor (CSA)

 Comisia de Supraveghere a Sistemului de Pensii Private

 Consiliul Economic și Social (CES)

 Agenția Domeniilor Statului

 Oficiul Național al Registrului Comerțului

 Autoritatea pentru Valorificarea Activelor Statului (AVAS)

 Consiliul Național pentru Studierea Arhivelor Securității

 Avocatul Poporului

 Institutul Național de Administrație (INA)

 Inspectoratul Național pentru Evidența Persoanelor

 Oficiul de Stat pentru Invenții și Mărci (OSIM)

 Oficiul Român pentru Drepturile de Autor (ORDA)

 Oficiul Național al Monumentelor Istorice

 Oficiul Național de Prevenire și Combatere a Spălării banilor (ONPCSB)

 Biroul Român de Metrologie Legală

 Inspectoratul de Stat în Construcții

 Compania Națională de Investiții

 Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale

 Agenția Națională de Cadastru și Publicitate Imobiliară

 Administrația Națională a Imbunătățirilor Funciare

 Garda Financiară

 Garda Națională de Mediu

 Institutul Național de Expertize Criminalistice

 Institutul Național al Magistraturii

 Scoala Nationala de Grefieri

 Administrația Generală a Penitenciarelor

 Oficiul Registrului Național al Informațiilor Secrete de Stat

 Autoritatea Națională a Vămilor

 Banca Națională a României

 Regia Autonomă „Monetăria Statului“

 Regia Autonomă „Imprimeria Băncii Naționale“

 Regia Autonomă „Monitorul Oficial“

 Oficiul Național pentru Cultul Eroilor

 Oficiul Român pentru Adopții

 Oficiul Român pentru Imigrări

 Compania Națională „Loteria Română“

 Compania Națională „ROMTEHNICA“

 Compania Națională „ROMARM“

 Agenția Națională pentru Locuințe

 Agenția Națională de Presă „ROMPRESS“

 Regia Autonomă „Administrația Patrimoniului Protocolului de Stat“

 Institute și Centre de Cercetare (raziskovalne ustanove in centri))

 Instituții de Invățământ de Stat (državne izobraževalne ustanove)

 Universități de Stat (državne univerze)

 Muzee (muzeji)

 Biblioteci de stat (državne knjižnice)

 Teatre de Stat, Opere, Operete, filarmonica, centre și case de Cultură, (državna gledališča, operne hiše, filharmonični orkestri, kulturni domovi in centri)

 Reviste (revije)

 Edituri (založbe)

 Inspectorate Scolare, de Cultură, de Culte (inšpektorati za šolstvo, kulturo in kulte)

 Complexuri, Federații și Cluburi Sportive (športne zveze in klubi)

 Spitale, Sanatorii, Policlinici, Dispensare, Centre Medicale, Institute medico-Legale, Stații Ambulanță (bolnišnice, sanatoriji, klinike, zdravstvene enote, zdravstvno-pravne ustanove, reševalne postaje)

 Unități de Asistență Socială (enote za socialno pomoč)

 Tribunale (sodišča)

 Judecătorii (sodniki)

 Curți de Apel (pritožbena sodišča)

 Penitenciare (kazenske ustanove)

 Parchetele de pe lângă Instanțele Judecătorești (urad državnega tožilstva)

 Unități Militare (vojaške enote)

 Instanțe Militare (vojaška sodišča)

 Inspectorate de Poliție (policijski inšpektorati)

 Centre de odihnă (počitniški domovi).

XXIII   — SLOVENIJA

 Javni zavodi s področja vzgoje, izobraževanja ter športa (public institutes in the area of child care, education and sport)

 Javni zavodi s področja zdravstva (public institutes in the area of health care)

 Javni zavodi s področja socialnega varstva (public institutes in the area of social security)

 Javni zavodi s področja kulture (public institutes in the area of culture)

 Javni zavodi s področja raziskovalne dejavnosti (public institutes in the area of science and research)

 Javni zavodi s področja kmetijstva in gozdarstva (public institutes in the area of agriculture and forestry)

 Javni zavodi s področja okolja in prostora (public institutes in the area of environment and spatial planning)

 Javni zavodi s področja gospodarskih dejavnosti (public institutes in the area of economic activities)

 Javni zavodi s področja malega gospodarstva in turizma (public institutes in the area of small enterprises and tourism)

 Javni zavodi s področja javnega reda in varnosti (public institutes in the area of public order and security)

 Agencije (agencies)

 Skladi socialnega zavarovanja (social security funds)

 Javni skladi na ravni države in na ravni občin (public funds at the level of the central government and local communities)

 Družba za avtoceste v RS

 Subjekti, ki jh ustanovi država ali lokalni organi in spadajo pod proračun Republike Slovenije ali lokalnih organov

 Druge pravne osebe, ki ustrezajo opredelitvi državnih oseb iz drugega odstavka člena 3 ZJN-2.

XXIV   — SLOVAŠKA

 Kakršna koli pravna oseba, ki je ustanovljena s posebnim predpisom ali upravnim ukrepom za zadovoljevanje potreb splošnega interesa, ki ni industrijske ali komercialne narave in hkrati izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

 

 v celoti ali deloma jo financira naročnik, tj. vladni organ, občina, samoupravna regija ali druga pravna oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz člena 1(9), črka (a), (b) ali (c) Direktive 2004/18/ES Evropskega paralmenta in Sveta,

 upravlja ali nadzoruje jo naročnik, tj. vladni organ, občina, samoupravna regija ali drug organ javnega prava, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz črke (a), (b) ali (c) člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega paralmenta in Sveta,

 naročnik, tj. vladni organ, občina, samoupravna regija ali druga pravna oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz črke (a), (b) ali (c) člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega paralmenta in Sveta, imenuje ali izvoli več kot polovico članov vodstvenega ali nadzornega odbora.

Takšne osebe so organi javnega prava, ki izvajajo dejavnosti, kot npr.

 v skladu z zakonom št. 16/2004 zb. o slovaški televiziji,

 v skladu z zakonom št. 619/2003 zb. o slovaškem radiu,

 v skladu z zakonom št. 581/2004 zb. o podjetjih za zdravstveno zavarovanje po besedilu zakona št. 719/2004 zb. o zagotavljanju javnega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom št. 580/2004 zb. o zdravstvenem zavarovanju po besedilu zakona št. 718/2004 zb.,

 v skladu z zakonom št. 121/2005 zb., s katerim je bilo razglašeno konsolidirano besedilo zakona št. 461/2003 zb. o socialnem zavarovanju, kakor je bilo spremenjeno.

XXV   — FINSKA

Javni organi ali organi in podjetja pod javnim nadzorom, razen tistih, ki so industrijske ali komercialne narave.

XXVI   — ŠVEDSKA

Vsi organi, ki niso komercialne narave in katerih javna naročila nadzira švedski organ za varstvo konkurence.

XXVII   — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Organi

 Design Council

 Health and Safety Executive

 National Research Development Corporation

 Public Health Laboratory Service Board

 Advisory, Conciliation and Arbitration Service

 Commission for the New Towns

 National Blood Authority

 National Rivers Authority

 Scottish Enterprise

 Ordnance Survey

 Financial Services Authority

Kategorije

 vzdrževane šole

 univerze in višje šole, ki jih večinoma financirajo drugi naročniki

 nacionalni muzeji in galerije

 sveti za raziskave

 požarni uradi

 National Health Service Strategic Health Authorities

 policijski organi

 družbe za razvoj novih mest

 družbe za urbanistični razvoj




PRILOGA IV

CENTRALNI VLADNI ORGANI ( 31 )

BELGIJA



1.  Services publics fédéraux (ministrstva):

1.  Federale Overheidsdiensten (ministrstva):

SPF Chancellerie du Premier Ministre;

FOD Kanselarij van de Eerste Minister;

SPF Personnel et Organisation;

FOD Kanselarij Personeel en Organisatie;

SPF Budget et Contrôle de la Gestion;

FOD Budget en Beheerscontrole;

SPF Technologie de l'Information et de la Communication (Fedict);

FOD Informatie- en Communicatietechnologie (Fedict);

SPF Affaires étrangères, Commerce extérieur et Coopération au Développement;

FOD Buitenlandse Zaken, Buitenlandse Handel en Ontwikkelingssamenwerking;

SPF Intérieur;

FOD Binnenlandse Zaken;

SPF Finances;

FOD Financiën;

SPF Mobilité et Transports;

FOD Mobiliteit en Vervoer;

SPF Emploi, Travail et Concertation sociale;

FOD Werkgelegenheid, Arbeid en sociaal overleg

SPF Sécurité Sociale et Institutions publiques de Sécurité Sociale;

FOD Sociale Zekerheid en Openbare Instellingen van sociale Zekerheid

SPF Santé publique, Sécurité de la Chaîne alimentaire et Environnement;

FOD Volksgezondheid, Veiligheid van de Voedselketen en Leefmilieu;

SPF Justice;

FOD Justitie;

SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie;

FOD Economie, KMO, Middenstand en Energie;

Ministère de la Défense;

Ministerie van Landsverdediging;

Service public de programmation Intégration sociale, Lutte contre la pauvreté et Economie sociale;

Programmatorische Overheidsdienst Maatschappelijke Integratie, Armoedsbestrijding en sociale Economie;

Service public fédéral de Programmation Développement durable;

Programmatorische federale Overheidsdienst Duurzame Ontwikkeling;

Service public fédéral de Programmation Politique scientifique;

Programmatorische federale Overheidsdienst Wetenschapsbeleid;

2.  Régie des Bâtiments;

2.  Regie der Gebouwen;

Office national de Sécurité sociale;

Rijksdienst voor sociale Zekerheid;

Institut national d'Assurance sociales pour travailleurs indépendants

Rijksinstituut voor de sociale Verzekeringen der Zelfstandigen;

Institut national d'Assurance Maladie-Invalidité;

Rijksinstituut voor Ziekte- en Invaliditeitsverzekering;

Office national des Pensions;

Rijksdienst voor Pensioenen;

Caisse auxiliaire d'Assurance Maladie-Invalidité;

Hulpkas voor Ziekte-en Invaliditeitsverzekering;

Fond des Maladies professionnelles;

Fonds voor Beroepsziekten;

Office national de l'Emploi;

Rijksdienst voor Arbeidsvoorziening

BOLGARIJA

 Администрация на Народното събрание

 Aдминистрация на Президента

 Администрация на Министерския съвет

 Конституционен съд

 Българска народна банка

 Министерство на външните работи

 Министерство на вътрешните работи

 Министерство на държавната администрация и административната реформа

 Министерство на извънредните ситуации

 Министерство на земеделието и храните

 Министерство на здравеопазването

 Министерство на икономиката и енергетиката

 Министерство на културата

 Министерство на образованието и науката

 Министерство на околната среда и водите

 Министерство на отбраната

 Министерство на правосъдието

 Министерство на регионалното развитие и благоустройството

 Министерство на транспорта

 Министерство на труда и социалната политика

 Министерство на финансите

Državne agencije, državne komisije, izvršilne agencije in drugi državni organi, ustanovljeni z zakonom ali uredbo sveta ministrov, katerih vloga je povezana z izvajanjem izvršilne oblasti:

 Агенция за ядрено регулиране

 Висшата атестационна комисия

 Държавна комисия за енергийно и водно регулиране

 Държавна комисия по сигурността на информацията

 Комисия за защита на конкуренцията

 Комисия за защита на личните данни

 Комисия за защита от дискриминация

 Комисия за регулиране на съобщенията

 Комисия за финансов надзор

 Патентно ведомство на Република България

 Сметна палата на Република България

 Агенция за приватизация

 Агенция за следприватизационен контрол

 Български институт по метрология

 Държавна агенция „Архиви“

 Държавна агенция „Държавен резерв и военновременни запаси“

 Държавна агенция „Национална сигурност“

 Държавна агенция за бежанците

 Държавна агенция за българите в чужбина

 Държавна агенция за закрила на детето

 Държавна агенция за информационни технологии и съобщения

 Държавна агенция за метрологичен и технически надзор

 Държавна агенция за младежта и спорта

 Държавна агенция по горите

 Държавна агенция по туризма

 Държавна комисия по стоковите борси и тържища

 Институт по публична администрация и европейска интеграция

 Национален статистически институт

 Национална агенция за оценяване и акредитация

 Националната агенция за професионално образование и обучение

 Национална комисия за борба с трафика на хора

 Агенция „Митници“

 Агенция за държавна и финансова инспекция

 Агенция за държавни вземания

 Агенция за социално подпомагане

 Агенция за хората с увреждания

 Агенция по вписванията

 Агенция по геодезия, картография и кадастър

 Агенция по енергийна ефективност

 Агенция по заетостта

 Агенция по обществени поръчки

 Българска агенция за инвестиции

 Главна дирекция „Гражданска въздухоплавателна администрация“

 Дирекция „Материално-техническо осигуряване и социално обслужване“ на Министерство на вътрешните работи

 Дирекция „Оперативно издирване“ на Министерство на вътрешните работи

 Дирекция „Финансово-ресурсно осигуряване“ на Министерство на вътрешните работи

 Дирекция за национален строителен контрол

 Държавна комисия по хазарта

 Изпълнителна агенция „Автомобилна администрация“

 Изпълнителна агенция „Борба с градушките“

 Изпълнителна агенция „Българска служба за акредитация“

 Изпълнителна агенция „Военни клубове и информация“

 Изпълнителна агенция „Главна инспекция по труда“

 Изпълнителна агенция „Държавна собственост на Министерството на отбраната“

 Изпълнителна агенция „Железопътна администрация“

 Изпълнителна агенция „Изпитвания и контролни измервания на въоръжение, техника и имущества“

 Изпълнителна агенция „Морска администрация“

 Изпълнителна агенция „Национален филмов център“

 Изпълнителна агенция „Пристанищна администрация“

 Изпълнителна агенция „Проучване и поддържане на река Дунав“

 Изпълнителна агенция „Социални дейности на Министерството на отбраната“

 Изпълнителна агенция за икономически анализи и прогнози

 Изпълнителна агенция за насърчаване на малките и средни предприятия

 Изпълнителна агенция по лекарствата

 Изпълнителна агенция по лозата и виното

 Изпълнителна агенция по околна среда

 Изпълнителна агенция по почвените ресурси

 Изпълнителна агенция по рибарство и аквакултури

 Изпълнителна агенция по селекция и репродукция в животновъдството

 Изпълнителна агенция по сортоизпитване, апробация и семеконтрол

 Изпълнителна агенция по трансплантация

 Изпълнителна агенция по хидромелиорации

 Комисията за защита на потребителите

 Контролно-техническата инспекция

 Национален център за информация и документация

 Национален център по радиобиология и радиационна защита

 Национална агенция за приходите

 Национална ветеринарномедицинска служба

 Национална служба „Полиция“

 Национална служба „Пожарна безопасност и защита на населението“

 Национална служба за растителна защита

 Национална служба за съвети в земеделието

 Национална служба по зърното и фуражите

 Служба „Военна информация“

 Служба „Военна полиция“

 Фонд „Републиканска пътна инфраструктура“

 Авиоотряд 28

ČEŠKA REPUBLIKA

 Ministerstvo dopravy

 Ministerstvo financí

 Ministerstvo kultury

 Ministerstvo obrany

 Ministerstvo pro místní rozvoj

 Ministerstvo práce a sociálních věcí

 Ministerstvo průmyslu a obchodu

 Ministerstvo spravedlnosti

 Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy

 Ministerstvo vnitra

 Ministerstvo zahraničních věcí

 Ministerstvo zdravotnictví

 Ministerstvo zemědělství

 Ministerstvo životního prostředí

 Poslanecká sněmovna PČR

 Senát PČR

 Kancelář prezidenta

 Český statistický úřad

 Český úřad zeměměřičský a katastrální

 Úřad průmyslového vlastnictví

 Úřad pro ochranu osobních údajů

 Bezpečnostní informační služba

 Národní bezpečnostní úřad

 Česká akademie věd

 Vězeňská služba

 Český báňský úřad

 Úřad pro ochranu hospodářské soutěže

 Správa státních hmotných rezerv

 Státní úřad pro jadernou bezpečnost

 Česká národní banka

 Energetický regulační úřad

 Úřad vlády České republiky

 Ústavní soud

 Nejvyšší soud

 Nejvyšší správní soud

 Nejvyšší státní zastupitelství

 Nejvyšší kontrolní úřad

 Kancelář Veřejného ochránce práv

 Grantová agentura České republiky

 Státní úřad inspekce práce

 Český telekomunikační úřad

DANSKA

 Folketinget

 Rigsrevisionen

 Statsministeriet

 Udenrigsministeriet

 Beskæftigelsesministeriet

 5 styrelser og institutioner (5 agencij in ustanov)

 Domstolsstyrelsen

 Finansministeriet

 5 styrelser og institutioner (5 agencij in ustanov)

 Forsvarsministeriet

 5 styrelser og institutioner (5 agencij in ustanov)

 Ministeriet for Sundhed og Forebyggelse

 Adskillige styrelser og institutioner, herunder Statens Serum Institut (več agencij in ustanov, vključno s Statens Serum Institut)

 Justitsministeriet

 Rigspolitichefen, anklagemyndigheden samt 1 direktorat og et antal styrelser (policijski komisar, državni tožilec, 1 direktorat in več agencij)

 Kirkeministeriet

 10 stiftsøvrigheder (10 škofijskih uradov)

 Kulturministeriet – ministrstvo za kulturo

 4 styrelser samt et antal statsinstitutioner (4 oddelki in več ustanov)

 Miljøministeriet

 5 styrelser (5 agencij)

 Ministeriet for Flygtninge, Invandrere og Integration

 1 styrelser (1 agencija)

 Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri

 4 direktoraterog institutioner (4 direktorati in ustanove)

 Ministeriet for Videnskab, Teknologi og Udvikling

 Adskillige styrelser og institutioner, Forskningscenter Risø og Statens uddannelsesbygninger (več agencij in ustanov, vključno z državnim laboratorijem Risoe in danskimi državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami)

 Skatteministeriet

 1 styrelse og institutioner (1 agencija in več ustanov)

 Velfærdsministeriet

 3 styrelser og institutioner (3 agencije in več ustanov)

 Transportministeriet

 7 styrelser og institutioner, herunder Øresundsbrokonsortiet (7 agencij in ustanov, vključno z Øresundsbrokonsortiet)

 Undervisningsministeriet

 3 styrelser, 4 undervisningsinstitutioner og 5 andre institutioner (3 agencije, 4 izobraževalne ustanove, 5 drugih institucij)

 Økonomi- og Erhvervsministeriet

 Adskilligestyrelser og institutioner (več agencij in ustanov)

 Klima- og Energiministeriet

 3 styrelse og institutioner (3 agencije in ustanove)

NEMČIJA

 Auswärtiges Amt

 Bundeskanzleramt

 Bundesministerium für Arbeit und Soziales

 Bundesministerium für Bildung und Forschung

 Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Verbraucherschutz

 Bundesministerium der Finanzen

 Bundesministerium des Innern (samo civilno blago)

 Bundesministerium für Gesundheit

 Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend

 Bundesministerium der Justiz

 Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung

 Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

 Bundesministerium für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung

 Bundesministerium der Verteidigung (nobenega vojaškega blaga)

 Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit

ESTONIJA

 Vabariigi Presidendi Kantselei;

 Eesti Vabariigi Riigikogu;

 Eesti Vabariigi Riigikohus;

 Riigikontroll;

 Õiguskantsler;

 Riigikantselei;

 Rahvusarhiiv;

 Haridus- ja Teadusministeerium;

 Justiitsministeerium;

 Kaitseministeerium;

 Keskkonnaministeerium;

 Kultuuriministeerium;

 Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium;

 Põllumajandusministeerium;

 Rahandusministeerium;

 Siseministeerium;

 Sotsiaalministeerium;

 Välisministeerium;

 Keeleinspektsioon;

 Riigiprokuratuur;

 Teabeamet;

 Maa-amet;

 Keskkonnainspektsioon;

 Metsakaitse- ja Metsauuenduskeskus;

 Muinsuskaitseamet;

 Patendiamet;

 Tarbijakaitseamet;

 Riigihangete Amet;

 Taimetoodangu Inspektsioon;

 Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet;

 Veterinaar- ja Toiduamet

 Konkurentsiamet;

 Maksu –ja Tolliamet;

 Statistikaamet;

 Kaitsepolitseiamet;

 Kodakondsus- ja Migratsiooniamet;

 Piirivalveamet;

 Politseiamet;

 Eesti Kohtuekspertiisi Instituut;

 Keskkriminaalpolitsei;

 Päästeamet;

 Andmekaitse Inspektsioon;

 Ravimiamet;

 Sotsiaalkindlustusamet;

 Tööturuamet;

 Tervishoiuamet;

 Tervisekaitseinspektsioon;

 Tööinspektsioon;

 Lennuamet;

 Maanteeamet;

 Veeteede Amet;

 Julgestuspolitsei;

 Kaitseressursside Amet;

 Kaitseväe Logistikakeskus;

 Tehnilise Järelevalve Amet.

IRSKA

 President's Establishment

 Houses of the Oireachtas – [Parliament]

 Department of theTaoiseach – [Prime Minister]

 Central Statistics Office

 Department of Finance

 Office of the Comptroller and Auditor General

 Office of the Revenue Commissioners

 Office of Public Works

 State Laboratory

 Office of the Attorney General

 Office of the Director of Public Prosecutions

 Valuation Office

 Office of the Commission for Public Service Appointments

 Public Appointments Service

 Office of the Ombudsman

 Chief State Solicitor's Office

 Department of Justice, Equality and Law Reform

 Courts Service

 Prisons Service

 Office of the Commissioners of Charitable Donations and Bequests

 Department of the Environment, Heritage and Local Government

 Department of Education and Science

 Department of Communications, Energy and Natural Resources

 Department of Agriculture, Fisheries and Food

 Department of Transport

 Department of Health and Children

 Department of Enterprise, Trade and Employment

 Department of Arts, Sports and Tourism

 Department of Defence

 Department of Foreign Affairs

 Department of Social and Family Affairs

 Department of Community, Rural and Gaeltacht – [Gaelic speaking regions] Affairs

 Arts Council

 National Gallery.

GRČIJA

 Υπουργείο Εσωτερικών;

 Υπουργείο Εξωτερικών;

 Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών;

 Υπουργείο Ανάπτυξης;

 Υπουργείο Δικαιοσύνης;

 Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων;

 Υπουργείο Πολιτισμού;

 Υπουργείο Υγείας και Κοινωνικής Αλληλεγγύης;

 Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων;

 Υπουργείο Απασχόλησης και Κοινωνικής Προστασίας;

 Υπουργείο Μεταφορών και Επικοινωνιών;

 Υπουργείο Αγροτικής Ανάπτυξης και Τροφίμων;

 Υπουργείο Εμπορικής Ναυτιλίας, Αιγαίου και Νησιωτικής Πολιτικής;

 Υπουργείο Μακεδονίας- Θράκης;

 Γενική Γραμματεία Επικοινωνίας;

 Γενική Γραμματεία Ενημέρωσης;

 Γενική Γραμματεία Νέας Γενιάς;

 Γενική Γραμματεία Ισότητας;

 Γενική Γραμματεία Κοινωνικών Ασφαλίσεων;

 Γενική Γραμματεία Απόδημου Ελληνισμού;

 Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας;

 Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας;

 Γενική Γραμματεία Αθλητισμού;

 Γενική Γραμματεία Δημοσίων Έργων;

 Γενική Γραμματεία Εθνικής Στατιστικής Υπηρεσίας Ελλάδος;

 Εθνικό Συμβούλιο Κοινωνικής Φροντίδας;

 Οργανισμός Εργατικής Κατοικίας;

 Εθνικό Τυπογραφείο;

 Γενικό Χημείο του Κράτους;

 Ταμείο Εθνικής Οδοποιίας;

 Εθνικό Καποδιστριακό Πανεπιστήμιο Αθηνών;

 Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης;

 Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης;

 Πανεπιστήμιο Αιγαίου;

 Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων;

 Πανεπιστήμιο Πατρών;

 Πανεπιστήμιο Μακεδονίας;

 Πολυτεχνείο Κρήτης;

 Σιβιτανίδειος Δημόσια Σχολή Τεχνών και Επαγγελμάτων;

 Αιγινήτειο Νοσοκομείο;

 Αρεταίειο Νοσοκομείο;

 Εθνικό Κέντρο Δημόσιας Διοίκησης;

 Οργανισμός Διαχείρισης Δημοσίου Υλικού;

 Οργανισμός Γεωργικών Ασφαλίσεων;

 Οργανισμός Σχολικών Κτιρίων;

 Γενικό Επιτελείο Στρατού;

 Γενικό Επιτελείο Ναυτικού;

 Γενικό Επιτελείο Αεροπορίας;

 Ελληνική Επιτροπή Ατομικής Ενέργειας;

 Γενική Γραμματεία Εκπαίδευσης Ενηλίκων;

 Υπουργείο Εθνικής Άμυνας;

 Γενική Γραμματεία Εμπορίου.

ŠPANIJA

 Presidencia de Gobierno

 Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación

 Ministerio de Justicia

 Ministerio de Defensa

 Ministerio de Economía y Hacienda

 Ministerio del Interior

 Ministerio de Fomento

 Ministerio de Educación, Política Social y Deportes

 Ministerio de Industria, Turismo y Comercio

 Ministerio de Trabajo e Inmigración

 Ministerio de la Presidencia

 Ministerio de Administraciones Públicas

 Ministerio de Cultura

 Ministerio de Sanidad y Consumo

 Ministerio de Medio Ambiente y Medio Rural y Marino

 Ministerio de Vivienda

 Ministerio de Ciencia e Innovación

 Ministerio de Igualdad

FRANCIJA

(1) Ministrstva

 Services du Premier ministre

 Ministère chargé de la santé, de la jeunesse et des sports

 Ministère chargé de l'intérieur, de l'outre-mer et des collectivités territoriales

 Ministère chargé de la justice

 Ministère chargé de la défense

 Ministère chargé des affaires étrangères et européennes

 Ministère chargé de l'éducation nationale

 Ministère chargé de l'économie, des finances et de l'emploi

 Secrétariat d'Etat aux transports

 Secrétariat d'Etat aux entreprises et au commerce extérieur

 Ministère chargé du travail, des relations sociales et de la solidarité

 Ministère chargé de la culture et de la communication

 Ministère chargé du budget, des comptes publics et de la fonction publique

 Ministère chargé de l'agriculture et de la pêche

 Ministère chargé de l'enseignement supérieur et de la recherche

 Ministère chargé de l'écologie, du développement et de l'aménagement durables

 Secrétariat d'Etat à la fonction publique

 Ministère chargé du logement et de la ville

 Secrétariat d'Etat à la coopération et à la francophonie

 Secrétariat d'Etat à l'outre-mer

 Secrétariat d'Etat à la jeunesse, des sports et de la vie associative

 Secrétariat d'Etat aux anciens combattants

 Ministère chargé de l'immigration, de l'intégration, de l'identité nationale et du co-développement

 Secrétariat d'Etat en charge de la prospective et de l'évaluation des politiques publiques

 Secrétariat d'Etat aux affaires européennes,

 Secrétariat d'Etat aux affaires étrangères et aux droits de l'homme

 Secrétariat d'Etat à la consommation et au tourisme

 Secrétariat d'Etat à la politique de la ville

 Secrétariat d'Etat à la solidarité

 Secrétariat d'Etat en charge de l'industrie et de la consommation

 Secrétariat d'Etat en charge de l'emploi

 Secrétariat d'Etat en charge du commerce, de l'artisanat, des PME, du tourisme et des services

 Secrétariat d'Etat en charge de l'écologie

 Secrétariat d'Etat en charge du développement de la région-capitale

 Secrétariat d'Etat en charge de l'aménagement du territoire

(2) Ustanove, neodvisni organi in jurisdikcije

 Présidence de la République

 Assemblée Nationale

 Sénat

 Conseil constitutionnel

 Conseil économique et social

 Conseil supérieur de la magistrature

 Agence française contre le dopage

 Autorité de contrôle des assurances et des mutuelles

 Autorité de contrôle des nuisances sonores aéroportuaires

 Autorité de régulation des communications électroniques et des postes

 Autorité de sûreté nucléaire

 Autorité indépendante des marchés financiers

 Comité national d'évaluation des établissements publics à caractère scientifique, culturel et professionnel

 Commission d'accès aux documents administratifs

 Commission consultative du secret de la défense nationale

 Commission nationale des comptes de campagne et des financements politiques

 Commission nationale de contrôle des interceptions de sécurité

 Commission nationale de déontologie de la sécurité

 Commission nationale du débat public

 Commission nationale de l'informatique et des libertés

 Commission des participations et des transferts

 Commission de régulation de l'énergie

 Commission de la sécurité des consommateurs

 Commission des sondages

 Commission de la transparence financière de la vie politique

 Conseil de la concurrence

 Conseil des ventes volontaires de meubles aux enchères publiques

 Conseil supérieur de l'audiovisuel

 Défenseur des enfants

 Haute autorité de lutte contre les discriminations et pour l'égalité

 Haute autorité de santé

 Médiateur de la République

 Cour de justice de la République

 Tribunal des Conflits

 Conseil d'Etat

 Cours administratives d'appel

 Tribunaux administratifs

 Cour des Comptes

 Chambres régionales des Comptes

 Cours et tribunaux de l'ordre judiciaire (Cour de Cassation, Cours d'Appel, Tribunaux d'instance et Tribunaux de grande instance)

(3) Državne javne ustanove

 Académie de France à Rome

 Académie de marine

 Académie des sciences d'outre-mer

 Académie des technologies

 Agence centrale des organismes de sécurité sociale (ACOSS)

 Agence de biomédicine

 Agence pour l'enseignement du français à l'étranger

 Agence française de sécurité sanitaire des aliments

 Agence française de sécurité sanitaire de l'environnement et du travail

 Agence Nationale pour la cohésion sociale et l'égalité des chances

 Agence nationale pour la garantie des droits des mineurs

 Agences de l'eau

 Agence Nationale de l'Accueil des Etrangers et des migrations

 Agence nationale pour l'amélioration des conditions de travail (ANACT)

 Agence nationale pour l'amélioration de l'habitat (ANAH)

 Agence Nationale pour la Cohésion Sociale et l'Egalité des Chances

 Agence nationale pour l'indemnisation des français d'outre-mer (ANIFOM)

 Assemblée permanente des chambres d'agriculture (APCA)

 Bibliothèque publique d'information

 Bibliothèque nationale de France

 Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg

 Caisse des Dépôts et Consignations

 Caisse nationale des autoroutes (CNA)

 Caisse nationale militaire de sécurité sociale (CNMSS)

 Caisse de garantie du logement locatif social

 Casa de Velasquez

 Centre d'enseignement zootechnique

 Centre d'études de l'emploi

 Centre d'études supérieures de la sécurité sociale

 Centres de formation professionnelle et de promotion agricole

 Centre hospitalier des Quinze-Vingts

 Centre international d'études supérieures en sciences agronomiques (Montpellier Sup Agro)

 Centre des liaisons européennes et internationales de sécurité sociale

 Centre des Monuments Nationaux

 Centre national d'art et de culture Georges Pompidou

 Centre national des arts plastiques

 Centre national de la cinématographie

 Centre National d'Etudes et d'expérimentation du machinisme agricole, du génie rural, des eaux et des forêts (CEMAGREF)

 Centre national du livre

 Centre national de documentation pédagogique

 Centre national des œuvres universitaires et scolaires (CNOUS)

 Centre national professionnel de la propriété forestière

 Centre National de la Recherche Scientifique (C.N.R.S)

 Centres d'éducation populaire et de sport (CREPS)

 Centres régionaux des œuvres universitaires (CROUS)

 Collège de France

 Conservatoire de l'espace littoral et des rivages lacustres

 Conservatoire National des Arts et Métiers

 Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Paris

 Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Lyon

 Conservatoire national supérieur d'art dramatique

 Ecole centrale de Lille

 Ecole centrale de Lyon

 École centrale des arts et manufactures

 École française d'archéologie d'Athènes

 École française d'Extrême-Orient

 École française de Rome

 École des hautes études en sciences sociales

 Ecole du Louvre

 École nationale d'administration

 École nationale de l'aviation civile (ENAC)

 École nationale des Chartes

 École nationale d'équitation

 Ecole Nationale du Génie de l'Eau et de l'environnement de Strasbourg

 Écoles nationales d'ingénieurs

 Ecole nationale d'ingénieurs des industries des techniques agricoles et alimentaires de Nantes

 Écoles nationales d'ingénieurs des travaux agricoles

 École nationale de la magistrature

 Écoles nationales de la marine marchande

 École nationale de la santé publique (ENSP)

 École nationale de ski et d'alpinisme

 École nationale supérieure des arts décoratifs

 École nationale supérieure des arts et techniques du théâtre

 École nationale supérieure des arts et industries textiles Roubaix

 Écoles nationales supérieures d'arts et métiers

 École nationale supérieure des beaux-arts

 École nationale supérieure de céramique industrielle

 École nationale supérieure de l'électronique et de ses applications (ENSEA)

 Ecole nationale supérieure du paysage de Versailles

 Ecole Nationale Supérieure des Sciences de l'information et des bibliothécaires

 Ecole nationale supérieure de la sécurité sociale

 Écoles nationales vétérinaires

 École nationale de voile

 Écoles normales supérieures

 École polytechnique

 École technique professionnelle agricole et forestière de Meymac (Corrèze)

 École de sylviculture Crogny (Aube)

 École de viticulture et d'œnologie de la Tour- Blanche (Gironde)

 École de viticulture – Avize (Marne)

 Etablissement national d'enseignement agronomique de Dijon

 Établissement national des invalides de la marine (ENIM)

 Établissement national de bienfaisance Koenigswarter

 Établissement public du musée et du domaine national de Versailles

 Fondation Carnegie

 Fondation Singer-Polignac

 Haras nationaux

 Hôpital national de Saint-Maurice

 Institut des hautes études pour la science et la technologie

 Institut français d'archéologie orientale du Caire

 Institut géographique national

 Institut National de l'origine et de la qualité

 Institut national des hautes études de sécurité

 Institut de veille sanitaire

 Institut National d'enseignement supérieur et de recherche agronomique et agroalimentaire de Rennes

 Institut National d'Etudes Démographiques (I.N.E.D)

 Institut National d'Horticulture

 Institut National de la jeunesse et de l'éducation populaire

 Institut national des jeunes aveugles — Paris

 Institut national des jeunes sourds — Bordeaux

 Institut national des jeunes sourds — Chambéry

 Institut national des jeunes sourds — Metz

 Institut national des jeunes sourds — Paris

 Institut national de physique nucléaire et de physique des particules (I.N.P.N.P.P)

 Institut national de la propriété industrielle

 Institut National de la Recherche Agronomique (I.N.R.A)

 Institut National de la Recherche Pédagogique (I.N.R.P)

 Institut National de la Santé et de la Recherche Médicale (I.N.S.E.R.M)

 Institut national d'histoire de l'art (I.N.H.A.)

 Institut national de recherches archéologiques préventives

 Institut National des Sciences de l'Univers

 Institut National des Sports et de l'Education Physique

 Institut national supérieur de formation et de recherche pour l'éducation des jeunes handicapés et les enseignements inadaptés

 Instituts nationaux polytechniques

 Instituts nationaux des sciences appliquées

 Institut national de recherche en informatique et en automatique (INRIA)

 Institut national de recherche sur les transports et leur sécurité (INRETS)

 Institut de Recherche pour le Développement

 Instituts régionaux d'administration

 Institut des Sciences et des Industries du vivant et de l'environnement (Agro Paris Tech)

 Institut supérieur de mécanique de Paris

 Institut Universitaires de Formation des Maîtres

 Musée de l'armée

 Musée Gustave-Moreau

 Musée national de la marine

 Musée national J.-J.-Henner

 Musée du Louvre

 Musée du Quai Branly

 Muséum National d'Histoire Naturelle

 Musée Auguste-Rodin

 Observatoire de Paris

 Office français de protection des réfugiés et apatrides

 Office National des Anciens Combattants et des Victimes de Guerre (ONAC)

 Office national de la chasse et de la faune sauvage

 Office National de l'eau et des milieux aquatiques

 Office national d'information sur les enseignements et les professions (ONISEP)

 Office universitaire et culturel français pour l'Algérie

 Ordre national de la Légion d'honneur

 Palais de la découverte

 Parcs nationaux

 Universités

(4) Drugi nacionalni javni organi

 Union des groupements d'achats publics (UGAP)

 Agence Nationale pour l'emploi (A.N.P.E)

 Caisse Nationale des Allocations Familiales (CNAF)

 Caisse Nationale d'Assurance Maladie des Travailleurs Salariés (CNAMS)

 Caisse Nationale d'Assurance-Vieillesse des Travailleurs Salariés (CNAVTS)

ITALIJA

(1) Naročniki

 Presidenza del Consiglio dei Ministri

 Ministero degli Affari Esteri

 Ministero dell'Interno

 Ministero della Giustizia e Uffici giudiziari (esclusi i giudici di pace)

 Ministero della Difesa

 Ministero dell'Economia e delle Finanze

 Ministero dello Sviluppo Economico

 Ministero delle Politiche Agricole, Alimentari e Forestali

 Ministero dell'Ambiente e Tutela del Territorio e del Mare

 Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti

 Ministero del Lavoro, della Salute e delle Politiche Sociali

 Ministero dell'Università e Ricerca

 Ministero per i Beni e le Attività culturali, comprensivo delle sue articolazioni periferiche

(2) Drugi nacionalni javni organi:

 CONSIP (Concessionaria Servizi Informatici Pubblici)

CIPER

 Προεδρία και Προεδρικό Μέγαρο

 

 Γραφείο Συντονιστή Εναρμόνισης

 Υπουργικό Συμβούλιο

 Βουλή των Αντιπροσώπων

 Δικαστική Υπηρεσία

 Νομική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

 Ελεγκτική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

 Επιτροπή Δημόσιας Υπηρεσίας

 Επιτροπή Εκπαιδευτικής Υπηρεσίας

 Γραφείο Επιτρόπου Διοικήσεως

 Επιτροπή Προστασίας Ανταγωνισμού

 Υπηρεσία Εσωτερικού Ελέγχου

 Γραφείο Προγραμματισμού

 Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας

 Γραφείο Επιτρόπου Προστασίας Δεδομένων Προσωπικού Χαρακτήρα

 Γραφείο Εφόρου Δημοσίων Ενισχύσεων

 Αναθεωρητική Αρχή Προσφορών

 Υπηρεσία Εποπτείας και Ανάπτυξης Συνεργατικών Εταιρειών

 Αναθεωρητική Αρχή Προσφύγων

 Υπουργείο Άμυνας

 Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος

 

 Τμήμα Γεωργίας

 Κτηνιατρικές Υπηρεσίες

 Τμήμα Δασών

 Τμήμα Αναπτύξεως Υδάτων

 Τμήμα Γεωλογικής Επισκόπησης

 Μετεωρολογική Υπηρεσία

 Τμήμα Αναδασμού

 Υπηρεσία Μεταλλείων

 Ινστιτούτο Γεωργικών Ερευνών

 Τμήμα Αλιείας και Θαλάσσιων Ερευνών

 Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως

 

 Αστυνομία

 Πυροσβεστική Υπηρεσία Κύπρου

 Τμήμα Φυλακών

 Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

 

 Τμήμα Εφόρου Εταιρειών και Επίσημου Παραλήπτη

 Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων

 

 Τμήμα Εργασίας

 Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων

 Τμήμα Υπηρεσιών Κοινωνικής Ευημερίας

 Κέντρο Παραγωγικότητας Κύπρου

 Ανώτερο Ξενοδοχειακό Ινστιτούτο Κύπρου

 Ανώτερο Τεχνολογικό Ινστιτούτο

 Τμήμα Επιθεώρησης Εργασίας

 Τμήμα Εργασιακών Σχέσεων

 Υπουργείο Εσωτερικών

 

 Επαρχιακές Διοικήσεις

 Τμήμα Πολεοδομίας και Οικήσεως

 Τμήμα Αρχείου Πληθυσμού και Μεταναστεύσεως

 Τμήμα Κτηματολογίου και Χωρομετρίας

 Γραφείο Τύπου και Πληροφοριών

 Πολιτική Άμυνα

 Υπηρεσία Μέριμνας και Αποκαταστάσεων Εκτοπισθέντων

 Υπηρεσία Ασύλου

 Υπουργείο Εξωτερικών

 Υπουργείο Οικονομικών

 

 Τελωνεία

 Τμήμα Εσωτερικών Προσόδων

 Στατιστική Υπηρεσία

 Τμήμα Κρατικών Αγορών και Προμηθειών

 Τμήμα Δημόσιας Διοίκησης και Προσωπικού

 Κυβερνητικό Τυπογραφείο

 Τμήμα Υπηρεσιών Πληροφορικής

 Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού

 Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων

 

 Τμήμα Δημοσίων Έργων

 Τμήμα Αρχαιοτήτων

 Τμήμα Πολιτικής Αεροπορίας

 Τμήμα Εμπορικής Ναυτιλίας

 Τμήμα Οδικών Μεταφορών

 Τμήμα Ηλεκτρομηχανολογικών Υπηρεσιών

 Τμήμα Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών

 Υπουργείο Υγείας

 

 Φαρμακευτικές Υπηρεσίες

 Γενικό Χημείο

 Ιατρικές Υπηρεσίες και Υπηρεσίες Δημόσιας Υγείας

 Οδοντιατρικές Υπηρεσίες

 Υπηρεσίες Ψυχικής Υγείας

LATVIJA

(1) Ministrstva, sekretariati ministrstev za posebne naloge in njim podrejene ustanove

 Aizsardzības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Ārlietu ministrija un tas padotībā esošās iestādes

 Bērnu un ģimenes lietu ministrija un tās padotībā esošas iestādes

 Ekonomikas ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Finanšu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Iekšlietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Izglītības un zinātnes ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Kultūras ministrija un tas padotībā esošās iestādes

 Labklājības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Reģionālās attīstības un pašvaldības lietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Satiksmes ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Tieslietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Veselības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Vides ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Zemkopības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

 Īpašu uzdevumu ministra sekretariāti un to padotībā esošās iestādes

 Satversmes aizsardzības birojs

(2) Druge državne institucije

 Augstākā tiesa

 Centrālā vēlēšanu komisija

 Finanšu un kapitāla tirgus komisija

 Latvijas Banka

 Prokuratūra un tās pārraudzībā esošās iestādes

 Saeimas kanceleja un tās padotībā esošās iestādes

 Satversmes tiesa

 Valsts kanceleja un tās padotībā esošās iestādes

 Valsts kontrole

 Valsts prezidenta kanceleja

 Tiesībsarga birojs

 Nacionālā radio un televīzijas padome

 Citas valsts iestādes, kuras nav ministriju padotībā (druge državne ustanove, ki niso podrejene ministrstvom)

LITVA

 Prezidentūros kanceliarija

 Seimo kanceliarija

 Ustanove, odgovorne Seimas [parlament]:

 

 Lietuvos mokslo taryba;

 Seimo kontrolierių įstaiga;

 Valstybės kontrolė;

 Specialiųjų tyrimų tarnyba;

 Valstybės saugumo departamentas;

 Konkurencijos taryba;

 Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras;

 Vertybinių popierių komisija;

 Ryšių reguliavimo tarnyba;

 Nacionalinė sveikatos taryba;

 Etninės kultūros globos taryba;

 Lygių galimybių kontrolieriaus tarnyba;

 Valstybinė kultūros paveldo komisija;

 Vaiko teisių apsaugos kontrolieriaus įstaiga;

 Valstybinė kainų ir energetikos kontrolės komisija;

 Valstybinė lietuvių kalbos komisija;

 Vyriausioji rinkimų komisija;

 Vyriausioji tarnybinės etikos komisija;

 Žurnalistų etikos inspektoriaus tarnyba.

 Vyriausybės kanceliarija

 Ustanove, odgovorne Vyriausybės [vlada]:

 

 Ginklų fondas;

 Informacinės visuomenės plėtros komitetas;

 Kūno kultūros ir sporto departamentas;

 Lietuvos archyvų departamentas;

 Mokestinių ginčų komisija;

 Statistikos departamentas;

 Tautinių mažumų ir išeivijos departamentas;

 Valstybinė tabako ir alkoholio kontrolės tarnyba;

 Viešųjų pirkimų tarnyba;

 Narkotikų kontrolės departamentas;

 Valstybinė atominės energetikos saugos inspekcija;

 Valstybinė duomenų apsaugos inspekcija;

 Valstybinė lošimų priežiūros komisija;

 Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba;

 Vyriausioji administracinių ginčų komisija;

 Draudimo priežiūros komisija;

 Lietuvos valstybinis mokslo ir studijų fondas;

 Lietuvių grįžimo į Tėvynę informacijos centras

 Konstitucinis Teismas

 Lietuvos bankas

 Aplinkos ministerija

 Ustanove pod Aplinkos ministerija [ministrstvo za okolje]:

 

 Generalinė miškų urėdija;

 Lietuvos geologijos tarnyba;

 Lietuvos hidrometeorologijos tarnyba;

 Lietuvos standartizacijos departamentas;

 Nacionalinis akreditacijos biuras;

 Valstybinė metrologijos tarnyba;

 Valstybinė saugomų teritorijų tarnyba;

 Valstybinė teritorijų planavimo ir statybos inspekcija.

 Finansų ministerija

 Ustanove pod Finansų ministerija [ministrstvo za finance]:

 

 Muitinės departamentas;

 Valstybės dokumentų technologinės apsaugos tarnyba;

 Valstybinė mokesčių inspekcija;

 Finansų ministerijos mokymo centras.

 Krašto apsaugos ministerija

 Ustanove pod Krašto apsaugos ministerijos [ministrstvo za nacionalno obrambo]:

 

 Antrasis operatyvinių tarnybų departamentas;

 Centralizuota finansų ir turto tarnyba;

 Karo prievolės administravimo tarnyba;

 Krašto apsaugos archyvas;

 Krizių valdymo centras;

 Mobilizacijos departamentas;

 Ryšių ir informacinių sistemų tarnyba;

 Infrastruktūros plėtros departamentas;

 Valstybinis pilietinio pasipriešinimo rengimo centras.

 Lietuvos kariuomenė

 Krašto apsaugos sistemos kariniai vienetai ir tarnybos

 Kultūros ministerija

 Ustanove pod Kultūros ministerijos [ministrstvo za kulturo]:

 

 Kultūros paveldo departamentas;

 Valstybinė kalbos inspekcija.

 Socialinės apsaugos ir darbo ministerija

 Ustanove pod Socialinės apsaugos ir darbo ministerijos [ministrstvo za socialno varnost in delo]:

 

 Garantinio fondo administracija;

 Valstybės vaiko teisių apsaugos ir įvaikinimo tarnyba;

 Lietuvos darbo birža;

 Lietuvos darbo rinkos mokymo tarnyba;

 Trišalės tarybos sekretoriatas;

 Socialinių paslaugų priežiūros departamentas;

 Darbo inspekcija;

 Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba;

 Neįgalumo ir darbingumo nustatymo tarnyba;

 Ginčų komisija;

 Techninės pagalbos neįgaliesiems centras;

 Neįgaliųjų reikalų departamentas.

 Susisiekimo ministerija

 Ustanove pod Susisiekimo ministerijos [ministrstvo za promet in zveze]:

 

 Lietuvos automobilių kelių direkcija;

 Valstybinė geležinkelio inspekcija;

 Valstybinė kelių transporto inspekcija;

 Pasienio kontrolės punktų direkcija.

 Sveikatos apsaugos ministerija

 Ustanove pod Sveikatos apsaugos ministerijos [ministrstvo za zdravstvo]:

 

 Valstybinė akreditavimo sveikatos priežiūros veiklai tarnyba;

 Valstybinė ligonių kasa;

 Valstybinė medicininio audito inspekcija;

 Valstybinė vaistų kontrolės tarnyba;

 Valstybinė teismo psichiatrijos ir narkologijos tarnyba;

 Valstybinė visuomenės sveikatos priežiūros tarnyba;

 Farmacijos departamentas;

 Sveikatos apsaugos ministerijos Ekstremalių sveikatai situacijų centras;

 Lietuvos bioetikos komitetas;

 Radiacinės saugos centras.

 Švietimo ir mokslo ministerija

 Ustanove pod Švietimo ir mokslo ministerijos [ministrstvo za izobraževanje in znanost]:

 

 Nacionalinis egzaminų centras;

 Studijų kokybės vertinimo centras.

 Teisingumo ministerija

 Ustanove pod Teisingumo ministerijos [pravosodno ministrstvo]:

 

 Kalėjimų departamentas;

 Nacionalinė vartotojų teisių apsaugos taryba;

 Europos teisės departamentas

 Ūkio ministerija

 Įstaigos prie the Ūkio ministerijos [ministrstvo za gospodarstvo]:

 

 Įmonių bankroto valdymo departamentas;

 Valstybinė energetikos inspekcija;

 Valstybinė ne maisto produktų inspekcija;

 Valstybinis turizmo departamentas

 Užsienio reikalų ministerija

 Diplomatinės atstovybės ir konsulinės įstaigos užsienyje bei atstovybės prie tarptautinių organizacijų

 Vidaus reikalų ministerija

 Ustanove pod Vidaus reikalų ministerijos [notranje ministrstvo]:

 

 Asmens dokumentų išrašymo centras;

 Finansinių nusikaltimų tyrimo tarnyba;

 Gyventojų registro tarnyba;

 Policijos departamentas;

 Priešgaisrinės apsaugos ir gelbėjimo departamentas;

 Turto valdymo ir ūkio departamentas;

 Vadovybės apsaugos departamentas;

 Valstybės sienos apsaugos tarnyba;

 Valstybės tarnybos departamentas;

 Informatikos ir ryšių departamentas;

 Migracijos departamentas;

 Sveikatos priežiūros tarnyba;

 Bendrasis pagalbos centras.

 Žemės ūkio ministerija

 Ustanove pod Žemės ūkio ministerijos [ministrstvo za kmetijstvo]:

 

 Nacionalinė mokėjimo agentūra;

 Nacionalinė žemės tarnyba;

 Valstybinė augalų apsaugos tarnyba;

 Valstybinė gyvulių veislininkystės priežiūros tarnyba;

 Valstybinė sėklų ir grūdų tarnyba;

 Žuvininkystės departamentas

 Teismai [sodišča]:

 

 Lietuvos Aukščiausiasis Teismas;

 Lietuvos apeliacinis teismas;

 Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas;

 apygardų teismai;

 apygardų administraciniai teismai;

 apylinkių teismai;

 Nacionalinė teismų administracija

 Generalinė prokuratūra

 Drugi centralni javni upravni subjekti (institucijos [institucije], įstaigos [ustanove], tarnybos[agencije])

 

 Aplinkos apsaugos agentūra;

 Valstybinė aplinkos apsaugos inspekcija;

 Aplinkos projektų valdymo agentūra;

 Miško genetinių išteklių, sėklų ir sodmenų tarnyba;

 Miško sanitarinės apsaugos tarnyba;

 Valstybinė miškotvarkos tarnyba;

 Nacionalinis visuomenės sveikatos tyrimų centras;

 Lietuvos AIDS centras;

 Nacionalinis organų transplantacijos biuras;

 Valstybinis patologijos centras;

 Valstybinis psichikos sveikatos centras;

 Lietuvos sveikatos informacijos centras;

 Slaugos darbuotojų tobulinimosi ir specializacijos centras;

 Valstybinis aplinkos sveikatos centras;

 Respublikinis mitybos centras;

 Užkrečiamųjų ligų profilaktikos ir kontrolės centras;

 Trakų visuomenės sveikatos priežiūros ir specialistų tobulinimosi centras;

 Visuomenės sveikatos ugdymo centras;

 Muitinės kriminalinė tarnyba;

 Muitinės informacinių sistemų centras;

 Muitinės laboratorija;

 Muitinės mokymo centras;

 Valstybinis patentų biuras;

 Lietuvos teismo ekspertizės centras;

 Centrinė hipotekos įstaiga;

 Lietuvos metrologijos inspekcija;

 Civilinės aviacijos administracija;

 Lietuvos saugios laivybos administracija;

 Transporto investicijų direkcija;

 Valstybinė vidaus vandenų laivybos inspekcija;

 Pabėgėlių priėmimo centras

LUKSEMBURG

 Ministère d'Etat

 Ministère des Affaires Etrangères et de l'Immigration

 Ministère de l'Agriculture, de la Viticulture et du Développement Rural

 Ministère des Classes moyennes, du Tourisme et du Logement

 Ministère de la Culture, de l'Enseignement Supérieur et de la Recherche

 Ministère de l'Economie et du Commerce extérieur

 Ministère de l'Education nationale et de la Formation professionnelle

 Ministère de l'Egalité des chances

 Ministère de l'Environnement

 Ministère de la Famille et de l'Intégration

 Ministère des Finances

 Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative

 Ministère de l'Intérieur et de l'Aménagement du territoire

 Ministère de la Justice

 Ministère de la Santé

 Ministère de la Sécurité sociale

 Ministère des Transports

 Ministère du Travail et de l'Emploi

 Ministère des Travaux publics

MADŽARSKA

 Egészségügyi Minisztérium

 Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium

 Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

 Honvédelmi Minisztérium

 Igazságügyi és Rendészeti Minisztérium

 Környezetvédelmi és Vízügyi Minisztérium

 Külügyminisztérium

 Miniszterelnöki Hivatal

 Oktatási és Kulturális Minisztérium

 Önkormányzati és Területfejlesztési Minisztérium

 Pénzügyminisztérium

 Szociális és Munkaügyi Minisztérium

 Központi Szolgáltatási Főigazgatóság

MALTA

 Uffiċċju tal-Prim Ministru (Office of the Prime Minister)

 Ministeru għall-Familja u Solidarjeta' Soċjali (Ministry for the Family and Social Solidarity)

 Ministeru ta' l-Edukazzjoni Zghazagh u Impjieg (Ministry for Education Youth and Employment)

 Ministeru tal-Finanzi (Ministry of Finance)

 Ministeru tar-Riżorsi u l-Infrastruttura (Ministry for Resources and Infrastructure)

 Ministeru tat-Turiżmu u Kultura (Ministry for Tourism and Culture)

 Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (Ministry for Justice and Home Affairs)

 Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (Ministry for Rural Affairs and the Environment)

 Ministeru għal Għawdex (Ministry for Gozo)

 Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Kommunita' (Ministry of Health, the Elderly and Community Care)

 Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin (Ministry of Foreign Affairs)

 Ministeru għall-Investimenti, Industrija u Teknologija ta' Informazzjoni (Ministry for Investment, Industry and Information Technology)

 Ministeru għall-Kompetittivà u Komunikazzjoni (Ministry for Competitiveness and Communications)

 Ministeru għall-Iżvilupp Urban u Toroq (Ministry for Urban Development and Roads)

NIZOZEMSKA

 Ministerie van Algemene Zaken

 

 Bestuursdepartement

 Bureau van de Wetenschappelijke Raad voor het Regeringsbeleid

 Rijksvoorlichtingsdienst

 Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties

 

 Bestuursdepartement

 Centrale Archiefselectiedienst (CAS)

 Algemene Inlichtingen- en Veiligheidsdienst (AIVD)

 Agentschap Basisadministratie Persoonsgegevens en Reisdocumenten (BPR)

 Agentschap Korps Landelijke Politiediensten

 Ministerie van Buitenlandse Zaken

 

 Directoraat-generaal Regiobeleid en Consulaire Zaken (DGRC)

 Directoraat-generaal Politieke Zaken (DGPZ)

 Directoraat-generaal Internationale Samenwerking (DGIS)

 Directoraat-generaal Europese Samenwerking (DGES)

 Centrum tot Bevordering van de Import uit Ontwikkelingslanden (CBI)

 Centrale diensten ressorterend onder S/PlvS (podporne službe, ki spadajo pod generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja)

 Buitenlandse Posten (ieder afzonderlijk)

 Ministerie van Defensie – (obrambno ministrstvo)

 

 Bestuursdepartement

 Commando Diensten Centra (CDC)

 Defensie Telematica Organisatie (DTO)

 Centrale directie van de Defensie Vastgoed Dienst

 De afzonderlijke regionale directies van de Defensie Vastgoed Dienst

 Defensie Materieel Organisatie (DMO)

 Landelijk Bevoorradingsbedrijf van de Defensie Materieel Organisatie

 Logistiek Centrum van de Defensie Materieel Organisatie

 Marinebedrijf van de Defensie Materieel Organisatie

 Defensie Pijpleiding Organisatie (DPO)

 Ministerie van Economische Zaken

 

 Bestuursdepartement

 Centraal Planbureau (CPB)

 SenterNovem

 Staatstoezicht op de Mijnen (SodM)

 Nederlandse Mededingingsautoriteit (NMa)

 Economische Voorlichtingsdienst (EVD)

 Agentschap Telecom

 Kenniscentrum Professioneel & Innovatief Aanbesteden, Netwerk voor Overheidsopdrachtgevers (PIANOo)

 Regiebureau Inkoop Rijksoverheid

 Octrooicentrum Nederland

 Consumentenautoriteit

 Ministerie van Financiën

 

 Bestuursdepartement

 Belastingdienst Automatiseringscentrum

 Belastingdienst

 de afzonderlijke Directies der Rijksbelastingen (različni oddelki davčne in carinske uprave na celotnem ozemlju Nizozemske)

 Fiscale Inlichtingen- en Opsporingsdienst (incl. Economische Controle dienst (ECD))

 Belastingdienst Opleidingen

 Dienst der Domeinen

 Ministerie van Justitie

 

 Bestuursdepartement

 Dienst Justitiële Inrichtingen

 Raad voor de Kinderbescherming

 Centraal Justitie Incasso Bureau

 Openbaar Ministerie

 Immigratie en Naturalisatiedienst

 Nederlands Forensisch Instituut

 Dienst Terugkeer & Vertrek

 Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

 

 Bestuursdepartement

 Dienst Regelingen (DR)

 Agentschap Plantenziektenkundige Dienst (PD)

 Algemene Inspectiedienst (AID)

 Dienst Landelijk Gebied (DLG)

 Voedsel en Waren Autoriteit (VWA)

 Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschappen

 

 Bestuursdepartement

 Inspectie van het Onderwijs

 Erfgoedinspectie

 Centrale Financiën Instellingen

 Nationaal Archief

 Adviesraad voor Wetenschaps- en Technologiebeleid

 Onderwijsraad

 Raad voor Cultuur

 Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

 

 Bestuursdepartement

 Inspectie Werk en Inkomen

 Agentschap SZW

 Ministerie van Verkeer en Waterstaat

 

 Bestuursdepartement

 Directoraat-Generaal Transport en Luchtvaart

 Directoraat-generaal Personenvervoer

 Directoraat-generaal Water

 Centrale Diensten (centralne službe)

 Shared services Organisatie Verkeer en Watersaat

 Koninklijke Nederlandse Meteorologisch Instituut KNMI

 Rijkswaterstaat, Bestuur

 De afzonderlijke regionale Diensten van Rijkswaterstaat (posamezne regionalne službe generalnega direktorata za javna dela in upravljanje z vodo)

 De afzonderlijke specialistische diensten van Rijkswaterstaat (posamezne specializirane službe generalnega direktorata za javna dela in upravljanje z vodo)

 Adviesdienst Geo-Informatie en ICT

 Adviesdienst Verkeer en Vervoer (AVV)

 Bouwdienst

 Corporate Dienst

 Data ICT Dienst

 Dienst Verkeer en Scheepvaart

 Dienst Weg- en Waterbouwkunde (DWW)

 Rijksinstituut voor Kunst en Zee (RIKZ)

 Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling (RIZA)

 Waterdienst

 Inspectie Verkeer en Waterstaat, Hoofddirectie

 Port state Control

 Directie Toezichtontwikkeling Communicatie en Onderzoek (TCO)

 Toezichthouder Beheer Eenheid Lucht

 Toezichthouder Beheer Eenheid Water

 Toezichthouder Beheer Eenheid Land

 Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer

 

 Bestuursdepartement

 Directoraat-generaal Wonen, Wijken en Integratie

 Directoraat-generaal Ruimte

 Directoraat-general Milieubeheer

 Rijksgebouwendienst

 VROM Inspectie

 Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport

 

 Bestuursdepartement

 Inspectie Gezondheidsbescherming, Waren en Veterinaire Zaken

 Inspectie Gezondheidszorg

 Inspectie Jeugdhulpverlening en Jeugdbescherming

 Rijksinstituut voor de Volksgezondheid en Milieu (RIVM)

 Sociaal en Cultureel Planbureau

 Agentschap t.b.v. het College ter Beoordeling van Geneesmiddelen

 Tweede Kamer der Staten-Generaal

 Eerste Kamer der Staten-Generaal

 Raad van State

 Algemene Rekenkamer

 Nationale Ombudsman

 Kanselarij der Nederlandse Orden

 Kabinet der Koningin

 Raad voor de rechtspraak en de Rechtbanken

AVSTRIJA

 Bundeskanzleramt

 Bundesministerium für europäische und internationale Angelegenheiten

 Bundesministerium für Finanzen

 Bundesministerium für Gesundheit, Familie und Jugend

 Bundesministerium für Inneres

 Bundesministerium für Justiz

 Bundesministerium für Landesverteidigung

 Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

 Bundesministerium für Soziales und Konsumentenschutz

 Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur

 Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie

 Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

 Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung

 Österreichische Forschungs- und Prüfzentrum Arsenal Gesellschaft m.b.H

 Bundesbeschaffung G.m.b.H

 Bundesrechenzentrum G.m.b.H

POLJSKA

 Kancelaria Prezydenta RP

 Kancelaria Sejmu RP

 Kancelaria Senatu RP

 Kancelaria Prezesa Rady Ministrów

 Sąd Najwyższy

 Naczelny Sąd Administracyjny

 Wojewódzkie sądy administracyjne

 Sądy powszechne – rejonowe, okręgowe i apelacyjne

 Trybunat Konstytucyjny

 Najwyższa Izba Kontroli

 Biuro Rzecznika Praw Obywatelskich

 Biuro Rzecznika Praw Dziecka

 Biuro Ochrony Rządu

 Biuro Bezpieczeństwa Narodowego

 Centralne Biuro Antykorupcyjne

 Ministerstwo Pracy i Polityki Społecznej

 Ministerstwo Finansów

 Ministerstwo Gospodarki

 Ministerstwo Rozwoju Regionalnego

 Ministerstwo Kultury i Dziedzictwa Narodowego

 Ministerstwo Edukacji Narodowej

 Ministerstwo Obrony Narodowej

 Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi

 Ministerstwo Skarbu Państwa

 Ministerstwo Sprawiedliwości

 Ministerstwo Infrastruktury

 Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego

 Ministerstwo Środowiska

 Ministerstwo Spraw Wewnętrznych i Administracji

 Ministerstwo Spraw Zagranicznych

 Ministerstwo Zdrowia

 Ministerstwo Sportu i Turystyki

 Urząd Komitetu Integracji Europejskiej

 Urząd Patentowy Rzeczypospolitej Polskiej

 Urząd Regulacji Energetyki

 Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych

 Urząd Transportu Kolejowego

 Urząd Dozoru Technicznego

 Urząd Rejestracji Produktów Leczniczych, Wyrobów Medycznych i Produktów Biobójczych

 Urząd do Spraw Repatriacji i Cudzoziemców

 Urząd Zamówień Publicznych

 Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów

 Urząd Lotnictwa Cywilnego

 Urząd Komunikacji Elektronicznej

 Wyższy Urząd Górniczy

 Główny Urząd Miar

 Główny Urząd Geodezji i Kartografii

 Główny Urząd Nadzoru Budowlanego

 Główny Urząd Statystyczny

 Krajowa Rada Radiofonii i Telewizji

 Generalny Inspektor Ochrony Danych Osobowych

 Państwowa Komisja Wyborcza

 Państwowa Inspekcja Pracy

 Rządowe Centrum Legislacji

 Narodowy Fundusz Zdrowia

 Polska Akademia Nauk

 Polskie Centrum Akredytacji

 Polskie Centrum Badań i Certyfikacji

 Polska Organizacja Turystyczna

 Polski Komitet Normalizacyjny

 Zakład Ubezpieczeń Społecznych

 Komisja Nadzoru Finansowego

 Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych

 Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego

 Generalna Dyrekcja Dróg Krajowych i Autostrad

 Państwowa Inspekcja Ochrony Roślin i Nasiennictwa

 Komenda Główna Państwowej Straży Pożarnej

 Komenda Główna Policji

 Komenda Główna Straży Granicznej

 Inspekcja Jakości Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych

 Główny Inspektorat Ochrony Środowiska

 Główny Inspektorat Transportu Drogowego

 Główny Inspektorat Farmaceutyczny

 Główny Inspektorat Sanitarny

 Główny Inspektorat Weterynarii

 Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego

 Agencja Wywiadu

 Agencja Mienia Wojskowego

 Wojskowa Agencja Mieszkaniowa

 Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa

 Agencja Rynku Rolnego

 Agencja Nieruchomości Rolnych

 Państwowa Agencja Atomistyki

 Polska Agencja Żeglugi Powietrznej

 Polska Agencja Rozwiązywania Problemów Alkoholowych

 Agencja Rezerw Materiałowych

 Narodowy Bank Polski

 Narodowy Fundusz Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej

 Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych

 Instytut Pamięci Narodowej – Komisja Ścigania Zbrodni Przeciwko Narodowi Polskiemu

 Rada Ochrony Pamięci Walk i Męczeństwa

 Służba Celna Rzeczypospolitej Polskiej

 Państwowe Gospodarstwo Leśne „Lasy Państwowe“

 Polska Agencja Rozwoju Przedsiębiorczości

 Urzędy wojewódzkie

 Samodzielne Publiczne Zakłady Opieki Zdrowotnej, jeśli ich organem założycielskim jest minister, centralny organ administracji rządowej lub wojewoda

PORTUGALSKA

 Presidência do Conselho de Ministros

 Ministério das Finanças e da Administração Pública

 Ministério da Defesa Nacional

 Ministério dos Negócios Estrangeiros

 Ministério da Administração Interna

 Ministério da Justiça

 Ministério da Economia e da Inovação

 Ministério da Agricultura, Desenvolvimento Rural e Pescas

 Ministério da Educação

 Ministério da Ciência, Tecnologia e do Ensino Superior

 Ministério da Cultura

 Ministério da Saúde

 Ministério do Trabalho e da Solidariedade Social

 Ministério das Obras Públicas, Transportes e Comunicações

 Ministério do Ambiente, do Ordenamento do Território e do Desenvolvimento Regional

 Presidença da Republica

 Tribunal Constitucional

 Tribunal de Contas

 Provedoria de Justiça

ROMUNIJA

 Administrația Prezidențială

 Senatul României

 Camera Deputaților

 Inalta Curte de Casație și Justiție

 Curtea Constituțională

 Consiliul Legislativ

 Curtea de Conturi

 Consiliul Superior al Magistraturii

 Parchetul de pe lângă Inalta Curte de Casație și Justiție

 Secretariatul General al Guvernului

 Cancelaria primului ministru

 Ministerul Afacerilor Externe

 Ministerul Economiei și Finanțelor

 Ministerul Justiției

 Ministerul Apărării

 Ministerul Internelor și Reformei Administrative

 Ministerul Muncii, Familiei și Egalității de Sanse

 Ministerul pentru Intreprinderi Mici și Mijlocii, Comerț, Turism și Profesii Liberale

 Ministerul Agriculturii și Dezvoltării Rurale

 Ministerul Transporturilor

 Ministerul Dezvoltării, Lucrărilor Publice și Locuinței

 Ministerul Educației Cercetării și Tineretului

 Ministerul Sănătății Publice

 Ministerul Culturii și Cultelor

 Ministerul Comunicațiilor și Tehnologiei Informației

 Ministerul Mediului și Dezvoltării Durabile

 Serviciul Român de Informații

 Serviciul de Informații Externe

 Serviciul de Protecție și Pază

 Serviciul de Telecomunicații Speciale

 Consiliul Național al Audiovizualului

 Consiliul Concurenței (CC)

 Direcția Națională Anticorupție

 Inspectoratul General de Poliție

 Autoritatea Națională pentru Reglementarea și Monitorizarea Achizițiilor Publice

 Consiliul Național de Soluționare a Contestațiilor

 Autoritatea Națională de Reglementare pentru Serviciile Comunitare de Utilități Publice(ANRSC)

 Autoritatea Națională Sanitară Veterinară și pentru Siguranța Alimentelor

 Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor

 Autoritatea Navală Română

 Autoritatea Feroviară Română

 Autoritatea Rutieră Română

 Autoritatea Națională pentru Protecția Drepturilor Copilului

 Autoritatea Națională pentru Persoanele cu Handicap

 Autoritatea Națională pentru Turism

 Autoritatea Națională pentru Restituirea Proprietăților

 Autoritatea Națională pentru Tineret

 Autoritatea Națională pentru Cercetare Stiințifica

 Autoritatea Națională pentru Reglementare în Comunicații și Tehnologia Informației

 Autoritatea Națională pentru Serviciile Societății Informaționale

 Autoritatea Electorală Permanente

 Agenția pentru Strategii Guvernamentale

 Agenția Națională a Medicamentului

 Agenția Națională pentru Sport

 Agenția Națională pentru Ocuparea Forței de Muncă

 Agenția Națională de Reglementare în Domeniul Energiei

 Agenția Română pentru Conservarea Energiei

 Agenția Națională pentru Resurse Minerale

 Agenția Română pentru Investiții Străine

 Agenția Națională pentru Intreprinderi Mici și Mijlocii și Cooperație

 Agenția Națională a Funcționarilor Publici

 Agenția Națională de Administrare Fiscală

 Agenția de Compensare pentru Achiziții de Tehnică Specială

 Agenția Națională Anti-doping

 Agenția Nucleară

 Agenția Națională pentru Protecția Familiei

 Agenția Națională pentru Egalitatea de Sanse între Bărbați și Femei

 Agenția Națională pentru Protecția Mediului

 Agenția națională Antidrog

SLOVENIJA

 Predsednik Republike Slovenije

 Državni zbor Republike Slovenije

 Državni svet Republike Slovenije

 Varuh človekovih pravic

 Ustavno sodišče Republike Slovenije

 Računsko sodišče Republike Slovenije

 Državna revizijska komisja za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

 Slovenska akademija znanosti in umetnosti

 Vladne službe

 Ministrstvo za finance

 Ministrstvo za notranje zadeve

 Ministrstvo za zunanje zadeve

 Ministrstvo za obrambo

 Ministrstvo za pravosodje

 Ministrstvo za gospodarstvo

 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 Ministrstvo za promet

 Ministrstvo za okolje in, prostor

 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

 Ministrstvo za zdravje

 Ministrstvo za javno upravo

 Ministrstvo za šolstvo in šport

 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

 Ministrstvo za kulturo

 Vrhovno sodišče Republike Slovenije

 Višja sodišča

 Okrožna sodišča

 Okrajna sodišča

 Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije

 Okrožna državna tožilstva

 Državno pravobranilstvo

 Upravno sodišče Republike Slovenije

 Višje delovno in socialno sodišče

 Delovna sodišča

 Davčna uprava Republike Slovenije

 Carinska uprava Republike Slovenije

 Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja

 Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo

 Uprava Republike Slovenije za javna plačila

 Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna

 Policija

 Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve

 General štab Slovenske vojske

 Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

 Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo

 Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

 Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij

 Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence

 Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov

 Tržni inšpektorat Republike Slovenije

 Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

 Inšpektorat Republike Slovenije za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto

 Inšpektorat za energetiko in rudarstvo

 Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

 Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano

 Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

 Veterinarska uprava Republike Slovenije

 Uprava Republike Slovenije za pomorstvo

 Direkcija Republike Slovenije za ceste

 Prometni inšpektorat Republike Slovenije

 Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

 Agencija Republike Slovenije za okolje

 Geodetska uprava Republike Slovenije

 Uprava Republike Slovenije za jedrsko varstvo

 Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

 Inšpektorat Republike Slovenije za delo

 Zdravstveni inšpektorat

 Urad Republike Slovenije za kemikalije

 Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji

 Urad Republike Slovenije za meroslovje

 Urad za visoko šolstvo

 Urad Republike Slovenije za mladino

 Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport

 Arhiv Republike Slovenije

 Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije

 Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije

 Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije

 Služba vlade za zakonodajo

 Služba vlade za evropske zadeve

 Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko

 Urad vlade za komuniciranje

 Urad za enake možnosti

 Urad za verske skupnosti

 Urad za narodnosti

 Urad za makroekonomske analize in razvoj

 Statistični urad Republike Slovenije

 Slovenska obveščevalno-varnostna agencija

 Protokol Republike Slovenije

 Urad za varovanje tajnih podatkov

 Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

 Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj

 Informacijski pooblaščenec

 Državna volilna komisija

SLOVAŠKA

Ministrstva in drugi centralni vladni organi iz zakona št. 575/2001 zb. o strukturi dejavnosti vlade in centralnih državnih upravnih organov po besedilu naslednjih predpisov:

 Kancelária Prezidenta Slovenskej republiky

 Národná rada Slovenskej republiky

 Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

 Ministerstvo financií Slovenskej republiky

 Ministerstvo dopravy, pôšt a telekomunikácií Slovenskej republiky

 Ministerstvo pôdohospodárstva Slovenskej republiky

 Ministerstvo výstavby a regionálneho rozvoja Slovenskej republiky

 Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky

 Ministerstvo obrany Slovenskej republiky

 Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky

 Ministerstvo zahraničných vecí Slovenskej republiky

 Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky

 Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky

 Ministerstvo školstva Slovenskej republiky

 Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky

 Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky

 Úrad vlády Slovenskej republiky

 Protimonopolný úrad Slovenskej republiky

 Štatistický úrad Slovenskej republiky

 Úrad geodézie, kartografie a katastra Slovenskej republiky

 Úrad jadrového dozoru Slovenskej republiky

 Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo Slovenskej republiky

 Úrad pre verejné obstarávanie

 Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky

 Správa štátnych hmotných rezerv Slovenskej republiky

 Národný bezpečnostný úrad

 Ústavný súd Slovenskej republiky

 Najvyšši súd Slovenskej republiky

 Generálna prokuratura Slovenskej republiky

 Najvyšši kontrolný úrad Slovenskej republiky

 Telekomunikačný úrad Slovenskej republiky

 Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky

 Úrad pre finančný trh

 Úrad na ochranu osobn ý ch udajov

 Kancelária verejneho ochranu prav

FINSKA

 Oikeuskanslerinvirasto – Justitiekanslersämbetet

 Liikenne- Ja Viestintäministeriö – Kommunikationsministeriet

 

 Ajoneuvohallintokeskus AKE – Fordonsförvaltningscentralen AKE

 Ilmailuhallinto – Luftfartsförvaltningen

 Ilmatieteen laitos – Meteorologiska institutet

 Merenkulkulaitos – Sjöfartsverket

 Merentutkimuslaitos – Havsforskningsinstitutet

 Ratahallintokeskus RHK – Banförvaltningscentralen RHK

 Rautatievirasto – Järnvägsverket

 Tiehallinto – Vägförvaltningen

 Viestintävirasto – Kommunikationsverket

 Maa- Ja Metsätalousministeriö – Jord- Och Skogsbruksministeriet

 

 Elintarviketurvallisuusvirasto – Livsmedelssäkerhetsverket

 Maanmittauslaitos – Lantmäteriverket

 Maaseutuvirasto – Landsbygdsverket

 Oikeusministeriö – Justitieministeriet

 

 Tietosuojavaltuutetun toimisto – Dataombudsmannens byrå

 Tuomioistuimet – domstolar

 Korkein oikeus – Högsta domstolen

 Korkein hallinto-oikeus – Högsta förvaltningsdomstolen

 Hovioikeudet – hovrätter

 Käräjäoikeudet – tingsrätter

 Hallinto-oikeudet –förvaltningsdomstolar

 Markkinaoikeus – Marknadsdomstolen

 Työtuomioistuin – Arbetsdomstolen

 Vakuutusoikeus – Försäkringsdomstolen

 Kuluttajariitalautakunta – Konsumenttvistenämnden

 Vankeinhoitolaitos – Fångvårdsväsendet

 HEUNI – Yhdistyneiden Kansakuntien yhteydessä toimiva Euroopan kriminaalipolitiikan instituutti – HEUNI – Europeiska institutet för kriminalpolitik, verksamt i anslutning till Förenta Nationerna

 Konkurssiasiamiehen toimisto – Konkursombudsmannens byrå

 Kuluttajariitalautakunta – Konsumenttvistenämnden

 Oikeushallinnon palvelukeskus – Justitieförvaltningens servicecentral

 Oikeushallinnon tietotekniikkakeskus – Justitieförvaltningens datateknikcentral

 Oikeuspoliittinen tutkimuslaitos (Optula) – Rättspolitiska forskningsinstitutet

 Oikeusrekisterikeskus – Rättsregistercentralen

 Onnettomuustutkintakeskus – Centralen för undersökning av olyckor

 Rikosseuraamusvirasto – Brottspåföljdsverket

 Rikosseuraamusalan koulutuskeskus – Brottspåföljdsområdets utbildningscentral

 Rikoksentorjuntaneuvosto Rådet för brottsförebyggande

 Saamelaiskäräjät – Sametinget

 Valtakunnansyyttäjänvirasto – Riksåklagarämbetet

 Vankeinhoitolaitos – Fångvårdsväsendet

 Opetusministeriö – Undervisningsministeriet

 

 Opetushallitus – Utbildningsstyrelsen

 Valtion elokuvatarkastamo – Statens filmgranskningsbyrå

 Puolustusministeriö – Försvarsministeriet

 

 Puolustusvoimat – Försvarsmakten

 Sisäasiainministeriö – Inrikesministeriet

 

 Väestörekisterikeskus – Befolkningsregistercentralen

 Keskusrikospoliisi – Centralkriminalpolisen

 Liikkuva poliisi – Rörliga polisen

 Rajavartiolaitos – Gränsbevakningsväsendet

 Lääninhallitukset – Länstyrelserna

 Suojelupoliisi – Skyddspolisen

 Poliisiammattikorkeakoulu – Polisyrkeshögskolan

 Poliisin tekniikkakeskus – Polisens teknikcentral

 Poliisin tietohallintokeskus – Polisens datacentral

 Helsingin kihlakunnan poliisilaitos – Polisinrättningen i Helsingfors

 Pelastusopisto – Räddningsverket

 Hätäkeskuslaitos – Nödcentralsverket

 Maahanmuuttovirasto – Migrationsverket

 Sisäasiainhallinnon palvelukeskus – Inrikesförvaltningens servicecentral

 Sosiaali- Ja Terveysministeriö – Social- Och Hälsovårdsministeriet

 Työttömyysturvan muutoksenhakulautakunta – Besvärsnämnden för utkomstskyddsärenden

 Sosiaaliturvan muutoksenhakulautakunta – Besvärsnämnden för socialtrygghet

 Lääkelaitos – Läkemedelsverket

 Terveydenhuollon oikeusturvakeskus – Rättsskyddscentralen för hälsovården

 Säteilyturvakeskus – Strålsäkerhetscentralen

 Kansanterveyslaitos – Folkhälsoinstitutet

 Lääkehoidon kehittämiskeskus ROHTO – Utvecklingscentralen för läkemedelsbe-handling

 Sosiaali- ja terveydenhuollon tuotevalvontakeskus – Social- och hälsovårdens produkttill-synscentral

 Sosiaali- ja terveysalan tutkimus- ja kehittämiskeskus Stakes – Forsknings- och utvecklingscentralen för social- och hälsovården Stakes

 Vakuutusvalvontavirasto – Försäkringsinspektionen

 Työ- Ja Elinkeinoministeriö – Arbets- Och Näringsministeriet

 Kuluttajavirasto – Konsumentverket

 Kilpailuvirasto – Konkurrensverket

 Patentti- ja rekisterihallitus – Patent- och registerstyrelsen

 Valtakunnansovittelijain toimisto – Riksförlikningsmännens byrå

 Valtion turvapaikanhakijoiden vastaanottokeskukset– Statliga förläggningar för asylsökande

 Energiamarkkinavirasto - Energimarknadsverket

 Geologian tutkimuskeskus – Geologiska forskningscentralen

 Huoltovarmuuskeskus – Försörjningsberedskapscentralen

 Kuluttajatutkimuskeskus – Konsumentforskningscentralen

 Matkailun edistämiskeskus (MEK) – Centralen för turistfrämjande

 Mittatekniikan keskus (MIKES) – Mätteknikcentralen

 Tekes – teknologian ja innovaatioiden kehittämiskeskus -Tekes – utvecklingscentralen för teknologi och innovationer

 Turvatekniikan keskus (TUKES) – Säkerhetsteknikcentralen

 Valtion teknillinen tutkimuskeskus (VTT) – Statens tekniska forskningscentral

 Syrjintälautakunta – Nationella diskrimineringsnämnden

 Työneuvosto – Arbetsrådet

 Vähemmistövaltuutetun toimisto – Minoritetsombudsmannens byrå

 Ulkoasiainministeriö – Utrikesministeriet

 Valtioneuvoston Kanslia – Statsrådets Kansli

 Valtiovarainministeriö – Finansministeriet

 

 Valtiokonttori – Statskontoret

 Verohallinto – Skatteförvaltningen

 Tullilaitos – Tullverket

 Tilastokeskus – Statistikcentralen

 Valtiontaloudellinen tutkimuskeskus – Statens ekonomiska forskiningscentral

 Ympäristöministeriö – Miljöministeriet

 

 Suomen ympäristökeskus – Finlands miljöcentral

 Asumisen rahoitus- ja kehityskeskus – Finansierings- och utvecklingscentralen för boendet

 Valtiontalouden Tarkastusvirasto – Statens Revisionsverk

ŠVEDSKA

A

 Affärsverket svenska kraftnät

 Akademien för de fria konsterna

 Alkohol- och läkemedelssortiments-nämnden

 Allmänna pensionsfonden

 Allmänna reklamationsnämnden

 Ambassader

 Ansvarsnämnd, statens

 Arbetsdomstolen

 Arbetsförmedlingen

 Arbetsgivarverk, statens

 Arbetslivsinstitutet

 Arbetsmiljöverket

 Arkitekturmuseet

 Arrendenämnder

 Arvsfondsdelegationen

 Arvsfondsdelegationen

B

 Banverket

 Barnombudsmannen

 Beredning för utvärdering av medicinsk metodik, statens

 Bergsstaten

 Biografbyrå, statens

 Biografiskt lexikon, svenskt

 Birgittaskolan

 Blekinge tekniska högskola

 Bokföringsnämnden

 Bolagsverket

 Bostadsnämnd, statens

 Bostadskreditnämnd, statens

 Boverket

 Brottsförebyggande rådet

 Brottsoffermyndigheten

C

 Centrala studiestödsnämnden

D

 Danshögskolan

 Datainspektionen

 Departementen

 Domstolsverket

 Dramatiska institutet

E

 Ekeskolan

 Ekobrottsmyndigheten

 Ekonomistyrningsverket

 Ekonomiska rådet

 Elsäkerhetsverket

 Energimarknadsinspektionen

 Energimyndighet, statens

 EU/FoU-rådet

 Exportkreditnämnden

 Exportråd, Sveriges

F

 Fastighetsmäklarnämnden

 Fastighetsverk, statens

 Fideikommissnämnden

 Finansinspektionen

 Finanspolitiska rådet

 Finsk-svenska gränsälvskommissionen

 Fiskeriverket

 Flygmedicincentrum

 Folkhälsoinstitut, statens

 Fonden för fukt- och mögelskador

 Forskningsrådet för miljö, areella näringar och samhällsbyggande, Formas

 Folke Bernadotte Akademin

 Forskarskattenämnden

 Forskningsrådet för arbetsliv och socialvetenskap

 Fortifikationsverket

 Forum för levande historia

 Försvarets materielverk

 Försvarets radioanstalt

 Försvarets underrättelsenämnd

 Försvarshistoriska museer, statens

 Försvarshögskolan

 Försvarsmakten

 Försäkringskassan

G

 Gentekniknämnden

 Geologiska undersökning

 Geotekniska institut, statens

 Giftinformationscentralen

 Glesbygdsverket

 Grafiska institutet och institutet för högre kommunikation- och reklamutbildning

 Granskningsnämnden för radio och TV

 Granskningsnämnden för försvarsuppfinningar

 Gymnastik- och Idrottshögskolan

 Göteborgs universitet

H

 Handelsflottans kultur- och fritidsråd

 Handelsflottans pensionsanstalt

 Handelssekreterare

 Handelskamrar, auktoriserade

 Handikappombudsmannen

 Handikappråd, statens

 Harpsundsnämnden

 Haverikommission, statens

 Historiska museer, statens

 Hjälpmedelsinstitutet

 Hovrätterna

 Hyresnämnder

 Häktena

 Hälso- och sjukvårdens ansvarsnämnd

 Högskolan Dalarna

 Högskolan i Borås

 Högskolan i Gävle

 Högskolan i Halmstad

 Högskolan i Kalmar

 Högskolan i Karlskrona/Ronneby

 Högskolan i Kristianstad

 Högskolan i Skövde

 Högskolan i Trollhättan/Uddevalla

 Högskolan på Gotland

 Högskolans avskiljandenämnd

 Högskoleverket

 Högsta domstolen

I

 ILO kommittén

 Inspektionen för arbetslöshetsförsäkringen

 Inspektionen för strategiska produkter

 Institut för kommunikationsanalys, statens

 Institut för psykosocial medicin, statens

 Institut för särskilt utbildningsstöd, statens

 Institutet för arbetsmarknadspolitisk utvärdering

 Institutet för rymdfysik

 Institutet för tillväxtpolitiska studier

 Institutionsstyrelse, statens

 Insättningsgarantinämnden

 Integrationsverket

 Internationella programkontoret för utbildningsområdet

J

 Jordbruksverk, statens

 Justitiekanslern

 Jämställdhetsombudsmannen

 Jämställdhetsnämnden

 Järnvägar, statens

 Järnvägsstyrelsen

K

 Kammarkollegiet

 Kammarrätterna

 Karlstads universitet

 Karolinska Institutet

 Kemikalieinspektionen

 Kommerskollegium

 Konjunkturinstitutet

 Konkurrensverket

 Konstfack

 Konsthögskolan

 Konstnärsnämnden

 Konstråd, statens

 Konsulat

 Konsumentverket

 Krigsvetenskapsakademin

 Krigsförsäkringsnämnden

 Kriminaltekniska laboratorium, statens

 Kriminalvården

 Krisberedskapsmyndigheten

 Kristinaskolan

 Kronofogdemyndigheten

 Kulturråd, statens

 Kungl. Biblioteket

 Kungl. Konsthögskolan

 Kungl. Musikhögskolan i Stockholm

 Kungl. Tekniska högskolan

 Kungl. Vitterhets-, historie- och antikvitetsakademien

 Kungl Vetenskapsakademin

 Kustbevakningen

 Kvalitets- och kompetensråd, statens

 Kärnavfallsfondens styrelse

L

 Lagrådet

 Lantbruksuniversitet, Sveriges

 Lantmäteriverket

 Linköpings universitet

 Livrustkammaren, Skoklosters slott och Hallwylska museet

 Livsmedelsverk, statens

 Livsmedelsekonomiska institutet

 Ljud- och bildarkiv, statens

 Lokala säkerhetsnämnderna vid kärnkraftverk

 Lotteriinspektionen

 Luftfartsverket

 Luftfartsstyrelsen

 Luleå tekniska universitet

 Lunds universitet

 Läkemedelsverket

 Läkemedelsförmånsnämnden

 Länsrätterna

 Länsstyrelserna

 Lärarhögskolan i Stockholm

M

 Malmö högskola

 Manillaskolan

 Maritima muséer, statens

 Marknadsdomstolen

 Medlingsinstitutet

 Meteorologiska och hydrologiska institut, Sveriges

 Migrationsverket

 Militärhögskolor

 Mittuniversitetet

 Moderna museet

 Museer för världskultur, statens

 Musikaliska Akademien

 Musiksamlingar, statens

 Myndigheten för handikappolitisk samordning

 Myndigheten för internationella adoptionsfrågor

 Myndigheten för skolutveckling

 Myndigheten för kvalificerad yrkesutbildning

 Myndigheten för nätverk och samarbete inom högre utbildning

 Myndigheten för Sveriges nätuniversitet

 Myndigheten för utländska investeringar i Sverige

 Mälardalens högskola

N

 Nationalmuseum

 Nationellt centrum för flexibelt lärande

 Naturhistoriska riksmuseet

 Naturvårdsverket

 Nordiska Afrikainstitutet

 Notarienämnden

 Nämnd för arbetstagares uppfinningar, statens

 Nämnden för statligt stöd till trossamfund

 Nämnden för styrelserepresentationsfrågor

 Nämnden mot diskriminering

 Nämnden för elektronisk förvaltning

 Nämnden för RH anpassad utbildning

 Nämnden för hemslöjdsfrågor

O

 Oljekrisnämnden

 Ombudsmannen mot diskriminering på grund av sexuell läggning

 Ombudsmannen mot etnisk diskriminering

 Operahögskolan i Stockholm

P

 Patent- och registreringsverket

 Patentbesvärsrätten

 Pensionsverk, statens

 Personregisternämnd statens, SPAR-nämnden

 Pliktverk, Totalförsvarets

 Polarforskningssekretariatet

 Post- och telestyrelsen

 Premiepensionsmyndigheten

 Presstödsnämnden

R

 Radio- och TV–verket

 Rederinämnden

 Regeringskansliet

 Regeringsrätten

 Resegarantinämnden

 Registernämnden

 Revisorsnämnden

 Riksantikvarieämbetet

 Riksarkivet

 Riksbanken

 Riksdagsförvaltningen

 Riksdagens ombudsmän

 Riksdagens revisorer

 Riksgäldskontoret

 Rikshemvärnsrådet

 Rikspolisstyrelsen

 Riksrevisionen

 Rikstrafiken

 Riksutställningar, Stiftelsen

 Riksvärderingsnämnden

 Rymdstyrelsen

 Rådet för Europeiska socialfonden i Sverige

 Räddningsverk, statens

 Rättshjälpsmyndigheten

 Rättshjälpsnämnden

 Rättsmedicinalverket

S

 Samarbetsnämnden för statsbidrag till trossamfund

 Sameskolstyrelsen och sameskolor

 Sametinget

 SIS, Standardiseringen i Sverige

 Sjöfartsverket

 Skatterättsnämnden

 Skatteverket

 Skaderegleringsnämnd, statens

 Skiljenämnden i vissa trygghetsfrågor

 Skogsstyrelsen

 Skogsvårdsstyrelserna

 Skogs och lantbruksakademien

 Skolverk, statens

 Skolväsendets överklagandenämnd

 Smittskyddsinstitutet

 Socialstyrelsen

 Specialpedagogiska institutet

 Specialskolemyndigheten

 Språk- och folkminnesinstitutet

 Sprängämnesinspektionen

 Statistiska centralbyrån

 Statskontoret

 Stockholms universitet

 Stockholms internationella miljöinstitut

 Strålsäkerhetsmyndigheten

 Styrelsen för ackreditering och teknisk kontroll

 Styrelsen för internationellt utvecklingssamarbete, SIDA

 Styrelsen för Samefonden

 Styrelsen för psykologiskt försvar

 Stängselnämnden

 Svenska institutet

 Svenska institutet för europapolitiska studier

 Svenska ESF rådet

 Svenska Unescorådet

 Svenska FAO kommittén

 Svenska Språknämnden

 Svenska Skeppshypotekskassan

 Svenska institutet i Alexandria

 Sveriges författarfond

 Säkerhetspolisen

 Säkerhets- och integritetsskyddsnämnden

 Södertörns högskola

T

 Taltidningsnämnden

 Talboks- och punktskriftsbiblioteket

 Teaterhögskolan i Stockholm

 Tingsrätterna

 Tjänstepensions och grupplivnämnd, statens

 Tjänsteförslagsnämnden för domstolsväsendet

 Totalförsvarets forskningsinstitut

 Totalförsvarets pliktverk

 Tullverket

 Turistdelegationen

U

 Umeå universitet

 Ungdomsstyrelsen

 Uppsala universitet

 Utlandslönenämnd, statens

 Utlänningsnämnden

 Utrikesförvaltningens antagningsnämnd

 Utrikesnämnden

 Utsädeskontroll, statens

V

 Valideringsdelegationen

 Valmyndigheten

 Vatten- och avloppsnämnd, statens

 Vattenöverdomstolen

 Verket för förvaltningsutveckling

 Verket för högskoleservice

 Verket för innovationssystem (VINNOVA)

 Verket för näringslivsutveckling (NUTEK)

 Vetenskapsrådet

 Veterinärmedicinska anstalt, statens

 Veterinära ansvarsnämnden

 Väg- och transportforskningsinstitut, statens

 Vägverket

 Vänerskolan

 Växjö universitet

 Växtsortnämnd, statens

Å

 Åklagarmyndigheten

 Åsbackaskolan

Ö

 Örebro universitet

 Örlogsmannasällskapet

 Östervångsskolan

 Överbefälhavaren

 Överklagandenämnden för högskolan

 Överklagandenämnden för nämndemanna-uppdrag

 Överklagandenämnden för studiestöd

 Överklagandenämnden för totalförsvaret

ZDRUŽENO KRALJESTVO

 Cabinet Office

 

 Office of the Parliamentary Counsel

 Central Office of Information

 Charity Commission

 Crown Estate Commissioners (Vote Expenditure Only)

 Crown Prosecution Service

 Department for Business, Enterprise and Regulatory Reform

 

 Competition Commission

 Gas and Electricity Consumers' Council

 Office of Manpower Economics

 Department for Children, Schools and Families

 Department of Communities and Local Government

 

 Rent Assessment Panels

 Department for Culture, Media and Sport

 

 British Library

 British Museum

 Commission for Architecture and the Built Environment

 The Gambling Commission

 Historic Buildings and Monuments Commission for England (English Heritage)

 Imperial War Museum

 Museums, Libraries and Archives Council

 National Gallery

 National Maritime Museum

 National Portrait Gallery

 Natural History Museum

 Science Museum

 Tate Gallery

 Victoria and Albert Museum

 Wallace Collection

 Department for Environment, Food and Rural Affairs

 

 Agricultural Dwelling House Advisory Committees

 Agricultural Land Tribunals

 Agricultural Wages Board and Committees

 Cattle Breeding Centre

 Countryside Agency

 Plant Variety Rights Office

 Royal Botanic Gardens, Kew

 Royal Commission on Environmental Pollution

 Department of Health

 

 Dental Practice Board

 National Health Service Strategic Health Authorities

 NHS Trusts

 Prescription Pricing Authority

 Department for Innovation, Universities and Skills

 

 Higher Education Funding Council for England

 National Weights and Measures Laboratory

 Patent Office

 Department for International Development

 Department of the Procurator General and Treasury Solicitor

 

 Legal Secretariat to the Law Officers

 Department for Transport

 

 Maritime and Coastguard Agency

 Department for Work and Pensions

 

 Disability Living Allowance Advisory Board

 Independent Tribunal Service

 Medical Boards and Examining Medical Officers (War Pensions)

 Occupational Pensions Regulatory Authority

 Regional Medical Service

 Social Security Advisory Committee

 Export Credits Guarantee Department

 Foreign and Commonwealth Office

 

 Wilton Park Conference Centre

 Government Actuary's Department

 Government Communications Headquarters

 Home Office

 

 HM Inspectorate of Constabulary

 House of Commons

 House of Lords

 Ministry of Defence

 

 Defence Equipment & Support

 Meteorological Office

 Ministry of Justice

 

 Boundary Commission for England

 Combined Tax Tribunal

 Council on Tribunals

 Court of Appeal – Criminal

 Employment Appeals Tribunal

 Employment Tribunals

 HMCS Regions, Crown, County and Combined Courts (England and Wales)

 Immigration Appellate Authorities

 Immigration Adjudicators

 Immigration Appeals Tribunal

 Lands Tribunal

 Law Commission

 Legal Aid Fund (England and Wales)

 Office of the Social Security Commissioners

 Parole Board and Local Review Committees

 Pensions Appeal Tribunals

 Public Trust Office

 Supreme Court Group (England and Wales)

 Transport Tribunal

 The National Archives

 National Audit Office

 National Savings and Investments

 National School of Government

 Northern Ireland Assembly Commission

 Northern Ireland Court Service

 

 Coroners Courts

 County Courts

 Court of Appeal and High Court of Justice in Northern Ireland

 Crown Court

 Enforcement of Judgements Office

 Legal Aid Fund

 Magistrates' Courts

 Pensions Appeals Tribunals

 Northern Ireland, Department for Employment and Learning

 Northern Ireland, Department for Regional Development

 Northern Ireland, Department for Social Development

 Northern Ireland, Department of Agriculture and Rural Development

 Northern Ireland, Department of Culture, Arts and Leisure

 Northern Ireland, Department of Education

 Northern Ireland, Department of Enterprise, Trade and Investment

 Northern Ireland, Department of the Environment

 Northern Ireland, Department of Finance and Personnel

 Northern Ireland, Department of Health, Social Services and Public Safety

 Northern Ireland, Office of the First Minister and Deputy First Minister

 Northern Ireland Office

 

 Crown Solicitor's Office

 Department of the Director of Public Prosecutions for Northern Ireland

 Forensic Science Laboratory of Northern Ireland

 Office of the Chief Electoral Officer for Northern Ireland

 Police Service of Northern Ireland

 Probation Board for Northern Ireland

 State Pathologist Service

 Office of Fair Trading

 Office for National Statistics

 

 National Health Service Central Register

 Office of the Parliamentary Commissioner for Administration and Health Service Commissioners

 Paymaster General's Office

 Postal Business of the Post Office

 Privy Council Office

 Public Record Office

 HM Revenue and Customs

 

 The Revenue and Customs Prosecutions Office

 Royal Hospital, Chelsea

 Royal Mint

 Rural Payments Agency

 Scotland, Auditor-General

 Scotland, Crown Office and Procurator Fiscal Service

 Scotland, General Register Office

 Scotland, Queen's and Lord Treasurer's Remembrancer

 Scotland, Registers of Scotland

 The Scotland Office

 The Scottish Ministers

 

 Architecture and Design Scotland

 Crofters Commission

 Deer Commission for Scotland

 Lands Tribunal for Scotland

 National Galleries of Scotland

 National Library of Scotland

 National Museums of Scotland

 Royal Botanic Garden, Edinburgh

 Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Scotland

 Scottish Further and Higher Education Funding Council

 Scottish Law Commission

 Community Health Partnerships

 Special Health Boards

 Health Boards

 The Office of the Accountant of Court

 High Court of Justiciary

 Court of Session

 HM Inspectorate of Constabulary

 Parole Board for Scotland

 Pensions Appeal Tribunals

 Scottish Land Court

 Sheriff Courts

 Scottish Police Services Authority

 Office of the Social Security Commissioners

 The Private Rented Housing Panel and Private Rented Housing Committees

 Keeper of the Records of Scotland

 The Scottish Parliamentary Body Corporate

 HM Treasury

 

 Office of Government Commerce

 United Kingdom Debt Management Office

 The Wales Office (Office of the Secretary of State for Wales)

 The Welsh Ministers

 

 Higher Education Funding Council for Wales

 Local Government Boundary Commission for Wales

 The Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales

 Valuation Tribunals (Wales)

 Welsh National Health Service Trusts and Local Health Boards

 Welsh Rent Assessment Panels

▼B




PRILOGA V

SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 7 GLEDE NA NAROČILA, KI JIH ODDAJO NAROČNIKI NA PODROČJU OBRAMBE ( 32 )



Poglavje 25:

Sol, žveplo, zemljine in kamen, sadra, apno in cement

Poglavje 26:

Kovinske rude, žlindra in pepel

Poglavje 27:

Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi, nastali pri njihovi destilaciji, bituminozne snovi, mineralni voski,

razen:

ex 27.10: posebni motorni bencini

Poglavje 28:

Anorganski kemični proizvodi; anorganske ali organske spojine plemenitih kovin, radioaktivnih elementov, redkih zemeljskih kovin in izotopov,

razen:

ex 28.09: razstreliva

ex 28.13: razstreliva

ex 28.14: solzilec

ex 28.28: razstreliva

ex 28.32: razstreliva

ex 28.39: razstreliva

ex 28.50: strupeni proizvodi

ex 28.51: strupeni proizvodi

ex 28.54: razstreliva

Poglavje 29:

Organski kemijski proizvodi,

razen:

ex 29.03: razstreliva

ex 29.04: razstreliva

ex 29.07: razstreliva

ex 29.08: razstreliva

ex 29.11: razstreliva

ex 29.12: razstreliva

ex 29.13: strupeni proizvodi

ex 29.14: strupeni proizvodi

ex 29.15: strupeni proizvodi

ex 29.21: strupeni proizvodi

ex 29.22: strupeni proizvodi

ex 29.23: strupeni proizvodi

ex 29.26: razstreliva

ex 29.27: strupeni proizvodi

ex 29.29: razstreliva

Poglavje 30:

Farmacevtski izdelki

Poglavje 31:

Gnojila

Poglavje 32:

Ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati, barve in druga barvila, premazna sredstva in laki, kiti polnila in druge tesnilne mase, črnila

Poglavje 33:

Eterična olja in rezinoidi, parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki

Poglavje 34:

Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje in čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“

Poglavje 35:

Beljakovinske snovi, lepila, encimi

Poglavje 37:

Proizvodi za fotografske in kinematografske namene

Poglavje 38:

Razni proizvodi kemijske industrije,

razen:

ex 38.19: strupeni proizvodi

Poglavje 39:

Umetne smole in plastične mase, celulozni estri in etri, izdelki iz njih,

razen:

ex 39.03: razstreliva

Poglavje 40:

Kavčuk, sintetični kavčuk, faktis in izdelki iz njih,

razen:

ex 40.11: neprebojne pnevmatike

Poglavje 41:

Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje

Poglavje 42:

Izdelki iz usnja, sedlarski in jermenarski izdelki, predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki, izdelki iz živalskih črev (razen iz sviloprejkine niti)

Poglavje 43:

Naravno in umetno krzno, krzneni izdelki

Poglavje 44:

Les in lesni izdelki, oglje

Poglavje 45:

Pluta in izdelki iz plute

Poglavje 46:

Izdelki iz slame, esparta in drugih pletarskih materialov, košarski in pletarski izdelki

Poglavje 47:

Materiali za proizvodnjo papirja

Poglavje 48:

Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona

Poglavje 49:

Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti

Poglavje 65:

Klobuki, kape in druga pokrivala ter njihovi deli

Poglavje 66:

Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači in njihovi deli

Poglavje 67:

Preparirano perje in puh in izdelki iz perja in puha, umetno cvetje, lasuljarski izdelki

Poglavje 68:

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta, sljude ali podobnih materialov

Poglavje 69:

Keramični izdelki

Poglavje 70:

Steklo in stekleni izdelki

Poglavje 71:

Biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in izdelki iz njih; imitacije nakita

Poglavje 73:

Železo in jeklo in izdelki iz železa in jekla

Poglavje 74:

Baker in bakreni izdelki

Poglavje 75:

Nikelj in nikljevi izdelki

Poglavje 76:

Aluminij in aluminijasti izdelki

Poglavje 77:

Magnezij in berilij ter magnezijevi in berilijevi izdelki

Poglavje 78:

Svinec in svinčeni izdelki

Poglavje 79:

Cink in cinkovi izdelki

Poglavje 80:

Kositer in kositrni izdelki

Poglavje 81:

Druge navadne kovine, ki se uporabljajo v metalurgiji, in izdelki iz njih

Poglavje 82:

Orodje, nožarski proizvodi, žlice in vilice, iz navadnih kovin, njihovi deli,

razen:

ex 82.05: orodje

ex 82.07: orodje, deli

Poglavje 83:

Razni proizvodi iz navadnih kovin

Poglavje 84:

Kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli,

razen:

ex 84.06: motorji

ex 84.08: drugi motorji

ex 84.45: stroji

ex 84.53: digitalni stroji za avtomatsko obdelavo podatkov

ex 84.55: deli strojev iz tar. št. 84.53

ex 84.59: jedrski reaktorji

Poglavje 85:

Električni stroji in oprema, njihovi deli,

razen:

ex 85.13: telekomunikacijska oprema

ex 85.15: oddajniki

Poglavje 86:

Tirne lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor, signalna oprema za promet vseh vrst (brez električnega pogona),

razen:

ex 86.02: oklepne lokomotive, električne

ex 86.03: druge oklepne lokomotive

ex 86.05: oklepni vagoni

ex 86.06: vagoni za popravila

ex 86.07: vagoni

Poglavje 87:

Vozila, razen železniških in tramvajskih vozil ter njihovi deli,

razen:

ex 87.08: tanki in druga oklepna vozila

ex 87.01: traktorji

ex 87.02: vojaška vozila

ex 87.03: samonakladalna vozila za prevoz pokvarjenih vozil

ex 87.09: motorna kolesa

ex 87.14: priklopniki

Poglavje 89:

Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije,

razen:

ex 89.01Α: bojne ladje

Poglavje 90:

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski in kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli,

razen:

ex 90.05: daljnogledi

ex 90.13: razni inštrumenti, laserji

ex 90.14: telemetri

ex 90.28: električni in elektronski merilni inštrumenti

ex 90.11: mikroskopi

ex 90.17: medicinski instrumenti

ex 90.18: aparati za mehanoterapijo

ex 90.19: ortopedski pripomočki

ex 90.20: rentgenske naprave

Poglavje 91:

Proizvodnja ur

Poglavje 92:

Glasbeni instrumenti, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, deli in pribor za te izdelke

Poglavje 94:

Pohištvo in deli pohištva, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki,

razen:

ex 94.01Α: letalski sedeži

Poglavje 95:

Izdelki iz materialov za rezljanje ali oblikovanje

Poglavje 96:

Metle, krtače, čopiči za puder in sita

Poglavje 98:

Razni proizvodi




PRILOGA VI

DEFINICIJA NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

Za namene te direktive:

1. 

(a) „tehnične specifikacije“ v primeru javnih naročil gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za gradnje, material, proizvod ali blago, ki omogoča takšen opis gradnje, materiala, proizvoda ali blaga, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje naročnik, dosežen. Ti tehnični predpisi vključujejo stopnje okoljske uspešnosti, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem ali uporabo nalepk. Vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, preskus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na materiale ali dele, katere vključujejo;

(b) „tehnična specifikacija“ v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomeni specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti;

2. „standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se instalno uporabo, s katerim usklajenost načeloma ni obvezna in ki ne sodi v nobeno izmed naslednjih kategorij:

mednarodni standard : standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti,

evropski standard : standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti,

nacionalni standard : standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti;

3. „evropski tehnični atest“ pomeni ugodno tehnično oceno ustreznosti proizvoda za uporabo na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za visoke gradnje zaradi ustreznih lastnosti proizvoda in opredeljenih pogojev za uporabo. Evropski atest izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica;

4. „enotna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo – določeno v skladu s postopkom, katerega priznavajo države članice – ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;

5. „tehnična referenca“: kateri koli proizvod, ki so ga pripravili evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov, v skladu s postopkom, sprejetim zaradi novih potreb trga.




PRILOGA VII

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH




PRILOGA VII A

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH

OBVESTILO O OBJAVI PREDHODNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA

1.

Država naročnika

2.

Ime naročnika

3.

Internetni naslov „profila kupca“ (URL)

4.

Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV

PREDHODNO INFORMATIVNO OBVESTILO

1.

Ime, naslov, številka faksa in elektronski naslov naročnika in, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe ter v primeru naročil storitev in gradenj podatki služb, npr. ustrezni vladni internetni naslov, na katerem se lahko pridobijo informacije v zvezi s splošnim ureditvenim okvirom za davke, varovanje okolja, zaščitena delovna mesta in delovnimi pogoji, ki veljajo v kraju izvedbe naročila.

2.

Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice ali če je omejena na izvedbo v okviru programov zaščitenih delovnih mest.

3.

V primeru javnih naročil gradenj: značilnosti in obseg gradenj ter kraj izvedbe; če je gradnja razdeljena v več faz, bistvene značilnosti teh faz gradnje; če je na voljo, ocena stroškov predlaganih gradenj; referenčna številka oziroma številke nomenklature.

V primeru javnih naročil blaga: značilnosti in količina ali vrednost proizvodov, ki ji je treba dobaviti, referenčna številka oziroma številke nomenklature.

V primeru javnih naročil storitev: skupna vrednost predlaganih nakupov v vsaki kategoriji storitev iz Priloge II A, referenčna številka oziroma številke nomenklature.

4.

Predvideni datum za začetek postopka oddaje glede naročila ali naročil v primeru javnih naročil storitev po kategorijah.

5.

Če je to primerno, navesti, ali je sklenjen okvirni sporazum.

6.

Če je to primerno, druge informacije.

7.

Datum odpošiljanja obvestila ali odpošiljanja obvestila o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca.

8.

Navesti, ali je naročilo zajeto v Sporazumu.

OBVESTILO O NAROČILU

Odprti in omejeni postopki, konkurenčni dialogi, postopki, postopki s pogajanji:

1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, elektronski naslov naročnika.

2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice ali če je omejena na izvedbo v okviru programov zaščitenih delovnih mest.

3. 

(a) Izbrani postopek oddaje naročila.

(b) Če je to primerno, obrazložitev uporabe pospešenega postopka (pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji).

(c) Če je to primerno, navesti, ali je sklenjen okvirni sporazum.

(d) Če je to primerno, navesti, ali je vzpostavljen dinamični nakupovalni sistem.

(e) Če je to primerno, izvedba elektronske dražbe (v primeru odprtih in omejenih postopkov ali postopkov s pogajanji v razmerah iz člena 30(1)(a)).

4. Oblika naročila.

5. Kraj izvedbe gradenj, dostave proizvodov ali opravljanja storitev.

6. 

(a) Javna naročila gradenj:

 značilnosti in obseg gradenj ter splošne značilnosti gradnje. Navesti zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi gradnjami in, če je znana, začasno časovno razporeditev za uporabo teh možnosti, kakor tudi število morebitnih obnov, če so potrebne. Če je gradnja ali naročilo razdeljeno na več faz, velikost različnih faz; referenčna številka oziroma številke nomenklature,

 informacije v zvezi z namenom gradnje ali naročila, če slednje vključuje tudi načrtovanje projektov,

 v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost gradenj za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati.

(b) Javna naročila blaga:

 značilnosti proizvodov, ki jih je treba nabaviti, navajajoč zlasti, ali se ponudbe zahtevajo zaradi nakupa, zakupa, najetja ali nakupa na kredit ali njihove kombinacije, referenčna številka nomenklature. Količina proizvodov, ki jih je treba nabaviti, navajajoč zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi nakupi ter, če je znana, začasna časovna razporeditev za uporabo teh možnosti, kakor tudi število obnov, če so potrebne. Referenčna številka oziroma številke nomenklature,

 v primeru rednih ali obnovljivih naročil v danem obdobju navesti tudi, če je znana, časovno razporeditev za poznejša naročila predvidenega blaga,

 v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost blaga za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati.

(c) Javna naročila storitev:

 kategorija in opis storitve. Referenčna številka oziroma številke nomenklature. Količina storitev, ki jih je treba opraviti. Navesti zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi nakupi in, če je znana, začasno časovno razporeditev v zvezi z uporabo teh možnosti, kakor tudi število morebitnih obnov, če so potrebne. V primeru obnovljivih naročil v danem obdobju navesti tudi, če je znana, časovno razporeditev za poznejša naročila predvidenega blaga,

 v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost storitev za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati,

 navedba, ali je po zakonu in drugih predpisih opravljanje storitve rezervirano za posebno stroko.

 Sklicevanje na zakon ali druge predpise.

 navedba, ali bi morala pravna oseba navesti imena in strokovno usposobljenost osebja, ki je odgovorno za izvedbo storitve.

7. Če je naročilo razdeljeno v faze, navedba, ali je mogoče razpisati natečaj za eno, več ali vse faze.

8. Vsak rok za dokončanje gradenj/dobav/storitev ali trajanje naročil gradenj/dobav/storitev; če je mogoče vsak rok, do katerega se morajo gradnje začeti, ali vsak rok, do katerega se bo začela dobava blaga ali opravljanje storitev.

9. Sprejemljivost ali prepoved variant.

10. Če je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

11. V primeru odprtih postopkov:

(a) ime, naslov, številka telefaksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je mogoče zahtevati razpisno dokumentacijo in dodatne dokumente;

(b) če je to primerno, rok za oddajo teh zahtevkov;

(c) če je to primerno, cena in plačilni pogoji za pridobitev teh dokumentov.

12. 

(a) Rok za sprejemanje ponudb ali okvirnih ponudb, če se uporablja dinamični nakupovalni sistem (odprti postopki);

(b) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje (omejeni postopki ali postopki s pogajanji);

(c) naslov, če ga je treba poslati;

(d) jezik ali jeziki, v katerih morajo biti ponudbe sestavljene.

13. V primeru odprtih postopkov:

(a) osebe, pooblaščene za prisotnost pri odpiranju ponudb;

(b) kraj, datum in čas odpiranja ponudb.

14. Če je to primerno, zahtevani pologi in garancije.

15. Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, v katerih so navedeni.

16. Kjer je to primerno, pravna narava, ki naj jo prevzame skupina gospodarskih subjektov, kateri je javno naročilo oddano.

17. Merila za izbor v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, ki lahko povzroči njihovo izključitev, ter potrebne informacije, ki dokazujejo, da ni podlage, ki bi upravičila izključitev. Merila za izbor in informacije v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, informacije in vse potrebne formalnosti za oceno minimalnih ekonomskih in tehničnih standardov, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta. Najnižja raven oziroma ravni standardov, ki se morda zahtevajo.

18. V zvezi z okvirnim sporazumom: število in, če je to primerno, predlagano maksimalno število gospodarskih subjektov, ki bodo stranke okvirnega sporazuma, določeno trajanje okvirnega sporazuma z navedbo, če je to primerno, razlogov za vsako trajanje, ki je daljše kakor štiri leta.

19. V primeru konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu navesti, če je to primerno, uporabo faznega postopka zaradi zmanjšanja postopnega števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali števila ponudb, o katerih se je treba pogajati.

20. V primeru omejenega postopka, konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu, če se uporablja možnost zmanjšanja števila kandidatov, ki jih je treba povabiti, da predložijo ponudbe, da sodelujejo v dialogu ali se udeležijo pogajanj: minimalno in, če je to primerno, maksimalno število kandidatov ter objektivna merila, ki jih je treba uporabiti za izbiro tega števila kandidatov.

21. Rok odprtosti ponudbe, ki ga mora ponudnik obvezno upoštevati (odprti postopki).

22. Če je to primerno, imena in naslovi gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik že izbral (postopki s pogajanji).

23. Merila iz člena 53, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil:

„najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“: navedejo se merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihova pomembnost, če niso navedena v specifikacijah, ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu.

24. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, številko faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče zahtevati.

25. Datum oziroma datumi odpošiljanja predhodnega informativnega obvestila v skladu s tehničnimi specifikacijami o objavi iz Priloge VIII ali izjavo o tej objavi.

26. Datum odpošiljanja obvestila.

27. Navesti, ali je naročilo zajeto v Sporazumu.

POENOSTAVLJENO OBVESTILO O NAROČILU PRI DINAMIČNEM NAKUPOVALNEM SISTEMU

1.

Država naročnika.

2.

Ime in elektronski naslov naročnika.

3.

Sklicevanje na objavo obvestila pri dinamičnem nakupovalnem sistemu.

4.

Elektronski naslov, na katerem so na voljo tehnična specifikacija in dodatni dokumenti v zvezi z dinamičnim nakupovalnim sistemom.

5.

Predmet naročila: opis v skladu z referenčno številko oziroma številkami nomenklature CPV in količina ali obseg naročila, ki ga je treba oddati.

6.

Rok za predložitev okvirnih ponudb.

OBVESTILA O ODDAJI NAROČILA

1.

Ime in naslov naročnika.

2.

Izbrani postopki za oddajo. V primeru postopka s pogajanji brez predhodnega obvestila o naročilu (člen 28) obrazložena izjava.

3.

Javna naročila gradenj: značilnosti in obseg naročila ter splošne značilnosti gradnje.

Javna naročila blaga: značilnosti in količina dobavljenih proizvodov s strani posameznega dobavitelja, če je to primerno; referenčna številka nomenklature.

Javna naročila storitev: kategorija in opis storitve; referenčna številka nomenklature; količina kupljenih storitev.

4.

Datum oddaje naročila.

5.

Merila za oddajo naročila.

6.

Število prejetih ponudb.

7.

Ime in naslov izbranih gospodarskih subjektov.

8.

Plačana cena ali razpon cen (najnižja/najvišja).

9.

Vrednost izbrane ponudbe (ponudb) ali najvišja in najnižja ponudba, ki sta obravnavani pri oddaji naročila.

10.

Če je to primerno, vrednost in delež naročila, ki bo verjetno oddan v podizvajanje.

11.

Datum objave obvestila o razpisu v skladu s tehničnimi specifikacijami za objavo iz Priloge VIII.

12.

Datum odpošiljanja obvestila.

13.

Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, številko faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče pridobiti.




PRILOGA VII B

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O KONCESIJAH ZA JAVNE GRADNJE

1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov naročnika

2. 

(a) Kraj izvedbe

(b) Predmet koncesije; značilnosti in obseg storitev

3. 

(a) Rok za predložitev vlog

(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati

(c) Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti napisane

4. Osebni, tehnični in finančni pogoji, ki jih morajo kandidati izpolniti

5. Merila, ki bodo uporabljena pri oddaji naročila

6. Če je to primerno, minimalni delež gradenj, ki se bo oddal v podizvajanje

7. Datum odpošiljanja obvestila

8. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb nali po potrebi ime, naslov, številka faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče pridobiti




PRILOGA VII C

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O NAROČILIH GRADENJ KONCESIONARJEV, KI NISO NAROČNIKI

1. 

(a) Kraj izvedbe

(b) Značilnosti in obseg storitev ter splošne značilnosti gradenj

2. Vsak rok za predvideno dokončanje

3. Ime in naslov organa, od katerega se lahko zahtevajo specifikacije in dodatni dokumenti

4. 

(a) Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb

(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati

(c) Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti napisane

5. Vsi zahtevani pologi ali garancije

6. Ekonomski in tehnični pogoji, ki ji izvajalec mora izpolniti

7. Merila, ki bodo uporabljena pri oddaji naročila

8. Datum odpošiljanja obvestila




PRILOGA VII D

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O NATEČAJIH

OBVESTILA O NATEČAJU

1. Ime, naslov, številka faksa in elektronski naslov naročnika ter službe, od katere je mogoče pridobiti dodatne dokumente

2. Opis projekta

3. Vrsta natečaja: odprti ali omejeni

4. V primeru odprtega natečaja: rok za predložitev projektov

5. V primeru omejenega natečaja:

(a) število pričakovanih udeležencev,

(b) imena morebitnih že izbranih udeležencev,

(c) merila za izbor udeležencev in

(d) rok za prijave k sodelovanju.

6. Če je to primerno, navesti, da je udeležba omejena na posebno stroko

7. Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju projektov

8. Imena vseh članov ocenjevalne komisije, ki so že izbrani

9. Navesti, ali je odločitev ocenjevalne komisije zavezujoča za naročnika

10. Število in vrednost vseh nagrad

11. Morebitna plačila udeležencem

12. Navesti, ali bo po natečaju katero koli naročilo oddano zmagovalcu ali zmagovalcem natečaja

13. Datum odpošiljanja obvestila

OBVESTILO O IZIDIH NATEČAJA

1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov naročnika

2. Opis projekta

3. Skupno število udeležencev

4. Število udeležencev iz tujine

5. Zmagovalec ali zmagovalci natečaja

6. Vse nagrade

7. Sklicevanje na obvestilo o natečaju

8. Datum odpošiljanja obvestila




PRILOGA VIII

ZNAČILNOSTI OBJAVE

1.   Objava obvestil

(a)

►M2  Obvestila iz členov 35, 58, 64 in 69 morajo naročniki poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti v obliki, ki jo določajo izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 77(2). ◄ Tudi predhodna informativna obvestila iz prvega pododstavka člena 35(1), objavljena v profilu kupca, kakor je navedeno v točki 2(b), morajo biti v tej obliki, kakor tudi obvestilo o tej objavi.

(b)

Obvestila iz členov 35, 58, 64 in 69 objavi Urad za uradne objave Evropskih skupnosti ali naročniki v primeru predhodnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 35(1).

Poleg tega lahko naročniki objavijo te informacije na internetu v „profilu kupca“, kakor je navedeno v točki 2(b).

(c)

Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izda naročniku potrdilo iz člena 36(8).

2.   Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij

(a)

Naročnike je treba spodbujati, da na internetu objavijo specifikacije in dodatne dokumente v celoti.

(b)

Profil kupca lahko vsebuje predhodna informativna obvestila iz prvega pododstavka člena 35(1), informacije o potekajočih razpisih za zbiranje ponudb, rednih nakupih, oddanih naročilih, prekinjenih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so točka za stike, številke telefona in faksa, poštni in elektronski naslov.

3.   Format in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil

Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil so na voljo na internetnem naslovu „http://simap.eu.int“.




PRILOGA IX

REGISTRI




PRILOGA IX A ( 33 )

JAVNA NAROČILA GRADENJ

Registri poklicev ter ustrezne izjave in potrdila za vsako državo članico so:

 v Belgiji „Registre du commerce“/„Handelsregister“,

▼M5

 v Bolgariji „Търговски регистър“,

▼B

 na Danskem „Erhvervs-og Selskabsstyrelsen“,

 v Nemčiji „Handelsregister“ in „Handwerksrolle“,

 v Grčiji – ministrstva za okolje, prostorsko načrtovanje in javna dela,

 v Španiji „Registro Oficial de Empresas Clasificadas del Ministerio de Hacienda“,

 v Franciji „Registre du commerce et des sociétés“ in „Répertoire des métiers“,

 na Irskem se od naročnika lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

 v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“,

 v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la chambre des métiers“,

 na Nizozemskem „Handelsregister“,

 v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“ in „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,

 na Portugalskem „Instituto dos Mercados de Obras Públicas e Particulares e do Imobiliário“ (IMOPPI) (CAEOPP),

▼M5

 v Romuniji „Registrul Comerțului“,

▼B

 na Finskem „Kaupparekisteri“/„Handelsregistret“,

 na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,

 v Združenem kraljestvu se od gradbenika lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.




PRILOGA IX B

JAVNA NAROČILA BLAGA

Zadevni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila so:

 v Belgiji „Registre du commerce“/„Handelsregister“,

▼M5

 v Bolgariji „Търговски регистър“,

▼B

 na Danskem „Erhvervs-og Selskabsstyrelsen“,

 v Nemčiji „Handelsregister“ in „Handwerksrolle“,

 v Grčiji,

 v Španiji „Registro Mercantil“ ali, v primeru neregistriranih posameznikov, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem,

 v Franciji „Registre du commerce et des sociétés“ in „Répertoire des métiers“,

 na Irskem se od dobavitelja lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

 v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“ in „Registro delle commissioni provinciali per l'artigianato“,

 v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la chambre des métiers“,

 na Nizozemskem „Handelsregister“,

 v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“ in „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,

 na Portugalskem „Registo Nacional das Pessoas Colectivas“,

▼M5

 v Romuniji „Registrul Comerțului“,

▼B

 na Finskem „Kaupparekisteri“ in „Handelsregistret“,

 na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,

 v Združenem kraljestvu se od dobavitelja lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb o inkorporaciji ali registraciji, ali, če ne tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.




PRILOGA IX C

JAVNA NAROČILA STORITEV

Zadevni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila so:

 v Belgiji „Registre du commerce/Handelsregister“ in „Ordres professionels/Beroepsorden“,

▼M5

 n Bulgaria „Търговски регистър“,

▼B

 na Danskem „Erhvervs-og Selskabsstyrelsen“,

 v Nemčiji „Handelsregister“, „Handwerksrolle“, „Vereinsregister“, „Partnerschaftsregister“ in „Mitgliedsverzeichnisse der Berufskammern der Ländern“,

 v Grčiji se lahko od ponudnika storitev zahteva zaprisežena izjava, da se ukvarja z zadevnim poklicem; v primerih, ki so določeni v obstoječi nacionalni zakonodaji in povezani z opravljanjem raziskovalnih storitev iz Priloge I A, register poklicev,

 v Španiji „Registro Oficial de Empresas Clasificadas del Ministerio de Hacienda“,

 v Franciji „Registre du commerce“ in „Répertoire des métiers“,

 na Irskem se od ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo od sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

 v Italiji „Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato“, „Registro delle commissioni provinciali per l'artigianato“ ali „Consiglio nazionale degli ordini professionali“,

 v Luksemburgu „Registre aux firmes“ in „Rôle de la chambre des métiers“,

 na Nizozemskem „Handelsregister“,

 v Avstriji „Firmenbuch“, „Gewerberegister“ in „Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern“,

 na Portugalskem „Registo Nacional das Pessoas Colectivas“,

▼M5

 v Romuniji „Registrul Comerțului“,

▼B

 na Finskem „Kaupparekisteri“ in „Handelsregistret“,

 na Švedskem „aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren“,

 v Združenem kraljestvu se od ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo od sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.




PRILOGA X

ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAVAMI ZA SODELOVANJE TER NAČRTI IN PROJEKTI V NATEČAJIH

Oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijave za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih morajo s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da:

(a) so elektronski podpisi v zvezi s ponudbami, prijave k sodelovanju ter posredovanje načrtov in projektov usklajeni z nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu z Direktivo 1999/93/ES;

(b) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb, prijav k sodelovanju ter predložitev načrtov in projektov;

(c) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenim rokom, nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;

(d) se, če je kršena prepoved tega dostopa, lahko ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka zazna;

(e) samo pooblaščene osebe lahko določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih podatkov;

(f) se med različnimi fazami postopka oddaje naročila ali natečaja omogoči dostop do predloženih podatkov ali dela le-teh izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb;

(g) hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb mora omogočiti dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu;

(h) so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi.




PRILOGA XI

ROKI ZA PRENOS IN IZVAJANJE (Člen 80)



Direktive

Roki za prenos in izvajanje

92/50/EGS (UL L 209, 24.7.1992, str. 1)

Avstrija, Finska, Švedska (1)

1. julij 1993

1. januar 1995

93/36/EGS (UL L 199, 9.8.1993, str. 1)

Avstrija, Finska, Švedska (1)

13. junij 1994

1. januar 1995

93/37/EGS (UL L 199, 9.8.1993, str. 54)

prečiščeno besedilo direktiv:

 

—  71/305/EGS (UL L 185, 16.8.1971, str. 5):

 

—  ES 6 članic

30. julij 1972

—  DK, IRL, UK

1. januar 1973

—  Grčija

1. januar 1981

—  Španija, Portugalska

1. januar 1986

—  Avstrija, Finska, Švedska (1)

1. januar1995

—  89/440/EGS (UL L 210, 21.07.1989, str. 1):

 

—  ES 9 članic

19. julij 1990

—  Grčija, Španija, Portugalska

1. marec 1992

—  Avstrija, Finska, Švedska (1)

1. januar 1995

97/52/ES (UL L 328, 28.11.1997, str. 1)

13. oktober 1998

(1)   EGP: 1. januar 1994.




PRILOGA XII

KORELACIJSKA TABELA ( 34 )



Ta direktiva

Direktiva 93/37/EGS

Direktiva 93/36/EGS

Direktiva 92/50/EGS

Drugi akti

 

Člen 1, odst. 1

Člen 1, prva vrstica, prilagojena

Člen 1, prva vrstica, prilagojena

Člen 1, prva vrstica, prilagojena

 
 

Člen 1, odst. 2, točka (a)

Člen 1, točka (a), prvi del stavka

Člen 1, točka (a), prvi in zadnji del prvega stavka

Člen 1, točka (a)

 

Spremenjen

Člen 1, odst. 2, točka (b)

Člen 1, točki (a) in (c), prilagojeni

 
 

Člen 1, odst. 2, točka (c), prvi pododstavek

Člen 1, točka (a), drugi del prvega stavka in drugi stavek, prilagojena

 
 

Člen 1, odst. 2, točka (c), drugi pododstavek

Člen 1, točka (a), prilagojena

 
 

Člen 1, odst. 2, točka (d), prvi pododstavek

 

Nov

Člen 1, odst. 2, točka (d), drugi pododstavek

Člen 2, prilagojen

 
 

Člen 1, odst. 2, točka (d), tretji pododstavek

16. uvodna izjava, prilagojena

 
 

Člen 1, odst. 3

Člen 1, točka (d)

 
 

Člen 1, odst. 4

 

Nov

Člen 1, odst. 5

 

Nov

Člen 1, odst. 6

 

Nov

Člen 1, odst. 7

 

Nov

Člen 1, odst. 8, prvi pododstavek

Člen 1, točka (c), prvi stavek, prilagojen

 
 

Člen 1, odst. 8, drugi pododstavek

 

Nov

Člen 1, odst. 8, tretji pododstavek

Člen 1, točka (h)

Člen 1, točka (c)

Člen 1, točka (c), drugi stavek

 

Spremenjen

Člen 1, odst. 9

Člen 1, točka (b), prilagojena

Člen 1, točka (b), prilagojena

Člen 1, točka (b), prilagojena

 
 

Člen 1, odst. 10

 

Nov

Člen 1, odst. 11, prvi pododstavek

Člen 1, točka (e), prilagojena

Člen 1, točka (d), prilagojena

Člen 1, točka (d), prilagojena

 
 

Člen 1, odst. 11, drugi pododstavek

Člen 1, točka (f), prilagojena

Člen 1, točka (e), prilagojena

Člen 1, točka (e), prilagojena

 
 

Člen 1, odst. 11, tretji pododstavek

 

Nov

Člen 1, odst. 11, četrti pododstavek

Člen 1, točka (g), prilagojena

Člen 1, točka (f), prilagojena

Člen 1, točka (f), prilagojena

 
 

Člen 1, odst. 11, peti pododstavek

Člen 1, točka (g), prilagojena

 
 

Člen 1, odst. 12

 

Nov

Člen 1, odst. 13

 

Nov

Člen 1, odst. 14

 

Nov

Člen 1, odst. 15

 

Nov

Člen 2

Člen 6, odst. 6

Člen 5, odst. 7

Člen 3, odst. 2

 

Spremenjen

Člen 3

Člen 2, odst. 2

 
 

Člen 4, odst. 1

Nov

Nov

Člen 26, odst. 2 in 3, prilagojena

 
 

Člen 4, odst. 2

Člen 21, spremenjen

Člen 18, prilagojen

Člen 26, odst. 1, spremenjen

 
 

Člen 5

Člen 33a, prilagojen

Člen 28, spremenjen

Člen 38a, prilagojen

 
 

Člen 6

Člen 15, odst. 2

 

Spremenjen

Člen 7, točki (a) in (b)

Člen 5, odst. 1, točka (a), prilagojena

Člen 7, odst. 1, točka (a), prilagojena

 
 

Člen 7, točka (c)

Člen 6, odst. 1, točka (a), prilagojena

 
 

Člen 8

Člena 2 in 6, odst. 1, točka (b), prilagojena

Člen 3, odst. 3 in člen 7, odst. 1, točka (a), prilagojena

 
 

Člen 9, odst. 1, prvi pododstavek

Člen 5, odst. 5

Člen 7, odst. 2 in 7

 

Spremenjen

Člen 9, odst. 1, drugi pododstavek

 

Nov

Člen 9, odst. 2

Člen 5, odst. 1, točka (b)

 

Spremenjen

Člen 9, odst. 3

Člen 6, odst. 4

Člen 5, odst. 6

Člen 7, odst. 3, drugi stavek

 
 

Člen 9, odst. 4

Člen 6, odst. 5, prilagojen

 
 
 
 

Člen 9, odst. 5, točka (a)

Člen 6, odst. 3, prilagojen

Člen 7, odst. 4, tretji pododstavek, prilagojen

 
 

Člen 9, odst. 5, točka (b)

Člen 5, odst. 4

 

Spremenjen

Člen 9, odst. 6

Člen 5, odst. 2

 
 

Člen 9, odst. 7

Člen 5, odst. 3

Člen 7, odst. 6

 
 

Člen 9, odst. 8, točka (a)

Člen 7, odst. 4

 

Spremenjen

Člen 9, odst. 8, točka (b)

Člen 7, odst. 5

 

Spremenjen

Člen 9, odst. 9

 

Nov

Člen 10

Nov

Člen 3, prilagojen

Člen 4, odst. 1, prilagojen

 
 

Člen 11

 

Nov

Člen 12

Člen 4, točka (a)

Člen 2, točka (a)

Člen 1, točka (a) (iii)

 

Spremenjen

Člen 13

 

Nov

Člen 14

Člen 4, točka (b)

Člen 2, odst. 1, točka (b)

Člen 4, odst. 2

 
 

Člen 15, točka (a)

Člen 5, točka (a), prilagojena

Člen 4, točka (a), prilagojena

Člen 5, točka (a), prilagojena

 
 

Člen 15, točki (b) in (c)

Člen 5, točki (b) in (c)

Člen 4, točki (b) in (c)

Člen 5, točki (b) in (c)

 
 

Člen 16

Člen 1, točka (a) (iii) do (ix), prilagojena

 
 

Člen 17

 

Nov

Člen 18

Člen 6

 

Spremenjen

Člen 19

 

Nov

Člen 20

Člen 8

 
 

Člen 21

 
 

Člen 9

 
 

Člen 22

Člen 10

 
 

Člen 23

Člen 10

Člen 8

Člen 14

 

Spremenjen

Člen 24, odst. 1 do 4, prvi pododstavek

Člen 19

Člen 16, odst. 1

Člen 24, odst. 1

 

Spremenjen

Člen 24, odst. 4, drugi pododstavek

Člen 16, odst. 2, prilagojen

Člen 24, odst. 2, prilagojen

 
 

Člen 25, prvi odstavek

Člen 20, prvi odstavek

Člen 17, prvi odstavek

Člen 25, prvi odstavek

 

Spremenjen

Člen 25, drugi odstavek

Člen 20, drugi odstavek

Člen 17, drugi odstavek

Člen 25, drugi odstavek

 
 

Člen 26

 

Nov

Člen 27, prvi odstavek

Člen 23, odst. 1

Člen 28, odst. 1

 

Spremenjen

Člen 27, drugi in tretji odstavek

Člen 23, odst. 2

Člen 28, odst. 2

 
 

Člen 28, prvi odstavek

Člen 7, odst. 1, prilagojen

Člen 6, odst. 1, prilagojen

Člen 11, odst. 1, prilagojen

 
 

Člen 28, drugi odstavek

Člen 7, odst. 4

Člen 6, odst. 4

Člen 11, odst. 4

 

Spremenjen

Člen 29

 

Nov

Člen 30, odst. 1, točka (a)

Člen 7, odst. 2, točka (a)

Člen 6, odst. 2

Člen 11, odst. 2, točka (a)

 
 

Člen 30, odst. 1, točka (b)

Člen 7, odst. 2, točka (c)

Nov

Člen 11, odst. 2, točka (b)

 
 

Člen 30, odst. 1, točka (c)

 

Člen 11, odst. 2, točka (c)

 
 

Člen 1, odst. 1, točka (d)

Člen 7, odst. 2, točka (b)

 
 

Člen 30, odstavki 2, 3 in 4

 

Nov

Člen 31, točka (1), točka (a)

Člen 7, odst. 3, točka (a)

Člen 6, odst. 3, točka (a)

Člen 11, odst. 3, točka (a)

 
 

Člen 31, točka (1), točka (b)

Člen 7, odst. 3, točka (b)

Člen 6, odst. 3, točka (c)

Člen 11, odst. 3, točka (b)

 
 

Člen 31, točka (1), točka (c)

Člen 7, odst. 3, točka (c)

Člen 6, odst. 3, točka (d)

Člen 11, odst. 3, točka (d)

 
 

Člen 31, točka (2), točka (a)

Člen 6, odst. 3, točka (b)

 
 

Člen 31, točka (2), točka (b)

Člen 6, odst. 3, točka (e)

 
 

Člen 31, točka (2), točka (c)

Nov

 
 

Člen 31, točka (2), točka (d)

Nov

 
 

Člen 31, točka (3)

Člen 11, odst. 3, točka (c)

 
 

Člen 31, točka (4), točka (a)

Člen 7, odst. 3, točka (d)

Člen 11, odst. 3, točka (e)

 
 

Člen 31, točka (4), točka (b)

Člen 7, odst. 3, točka (e)

Člen 11, odst. 3, točka (f)

 
 

Člen 32

 

Nov

Člen 33

 

Nov

Člen 34, prvi in drugi odstavek

Člen 9, prvi in drugi odstavek

 
 

Člen 34, tretji odstavek

Člen 9, tretji odstavek

 
 
 

Spremenjen

Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (a), prvi pododstavek

Člen 9, odst. 1, prvi pododstavek

 
 

Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (a), drugi pododstavek

Člen 9, odst. 1, drugi pododstavek, prvi stavek

 

Spremenjen

Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (b)

Člen 15, odst. 1

 
 

Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (c)

Člen 11, odst. 1

 
 

Člen 35, odst. 1, drugi pododstavek

Člen 9, odst. 5, drugi pododstavek

Člen 17, odst. 2, drugi pododstavek

 

Spremenjen

Člen 35, odst. 1, tretji pododstavek

Člen 11, odst. 7, drugi pododstavek

 

Spremenjen

Člen 35, odst. 1, četrti, peti in šesti odstavek

 

Nov

Člen 35, odst. 2

Člen 11, odst. 2

Člen 9, odst. 2

Člen 15, odst. 2

 

Spremenjen

Člen 35, odst. 3

 

Nov

Člen 35, odst. 4, prvi pododstavek

Člen 11, odst. 5, prvi stavek

Člen 9, odst. 3, prvi stavek

Člen 16, odst. 1

 

Spremenjen

Člen 35, odst. 4, drugi in tretji pododstavek

 

Nov

Člen 35, odst. 4, četrti pododstavek

 
 

Člen 16, odst. 3 in 4

 
 

Člen 35, odst. 4, peti pododstavek

Člen 11, odst. 5, drugi stavek

Člen 9, odst. 3, drugi stavek

Člen 16, odst. 5

 

Spremenjen

Člen 36, odst. 1

Člen 11, odst. 6, prvi pododstavek, prilagojen

Člen 9, odst. 4, prvi stavek, prilagojen

Člen 17, odst. 1, prvi stavek, prilagojen

 
 

Člen 36, odst. 2, prvi pododstavek

Člen 11, odst. 7, prvi stavek

Člen 9, odst. 5, prvi pododstavek

Člen 17, odst. 2, prvi pododstavek

 

Spremenjen

Člen 36, odst. 2, drugi pododstavek

 

Nov

Člen 36, odst. 3

Člen 11, odst. 10

Člen 9, odst. 8

Člen 17, odst. 5

 

Spremenjen

Člen 36, odst. 4

Člen 11, odst. 8 in 13

Člen 9, odst. 6 in 11

Člen 17, odst. 4 in 8

 

Spremenjen

Člen 36, odst. 5

Člen 11, odst. 11, prilagojen

Člen 9, odst. 9, prilagojen

Člen 17, odst. 6, prilagojen

 
 

Člen 36, odst. 6

Člen 11, odst. 13, drugi stavek

Člen 9, odst. 11, drugi stavek

Člen 17, odst. 8, drugi stavek

 

Spremenjen

Člen 36, odst. 7, prvi pododstavek

Člen 11, odst. 12

Člen 9, odst. 10

Člen 17, odst. 7

 
 

Člen 36, odst. 7, drugi pododstavek

 

Nov

Člen 37

Člen 17

Člen 13

Člen 21

 

Spremenjen

Člen 38, odst. 1

 

Nov

Člen 38, odst. 2

Člen 12, odst. 2, prilagojen

Člen 10, odst. 1, prilagojen

Člen 18, odst. 1, prilagojen

 
 

Člen 38, odst. 3

Člen 13, odst. 1 in 3, prilagojena

Člen 11, odst. 1 in 3, prilagojena

Člen 19, odst. 1 in 3, prilagojena

 

Spremenjen

Člen 38, odst. 4

Člen 12, odst. 2 in člen 13, odst. 4, prilagojena

Člen 10, odst. 1a in člen 11, odst. 3a, prilagojena

Člen 18, odst. 2 in člen 19, odst. 4, prilagojena

 
 

Člen 38, odst. 5 in 6

 

Nov

Člen 38, odst. 7

Člen 12, odst. 5

Člen 10, odst. 4

Člen 18, odst. 5

 

Spremenjen

Člen 38, odst. 8

Člen 14, odst. 1

Člen 12, odst. 1

Člen 20, odst. 1

 

Spremenjen

Člen 39

Člen 12, odst. 3 in 4, člen 13, odst. 6, in člen 14, odst. 2, prilagojen

Člen 10, odst. 2 in 3, člen 11, odst. 5, in člen 12, odst. 2, prilagojen

Člen 18, odst. 3 in 4, člen 19, odst. 6, in člen 20, odst. 2, prilagojen

 
 

Člen 40

Člen 13, odst. 2 in člen 14, odst. 3

Člen 11, odst. 2 in člen 12, odst. 3

Člen 19, odst. 2 in člen 20, odst. 3

 

Spremenjen

Člen 41, odst. 1

Člen 8, odst. 2, prvi stavek, prilagojen

Člen 7, odst. 2, prvi stavek, prilagojen

Člen 12, odst. 2, prvi stavek, prilagojen

 
 

Člen 41, odst. 2

Člen 8, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen

Člen 7, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen

Člen 12, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen

 
 

Člen 41, odst. 3

Člen 8, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen

Člen 7, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen

Člen 12, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen

 
 

Člen 8, odst. 2, zadnji stavek

Člen 7, odst. 2, zadnji stavek

Člen 12, odst. 2, zadnji stavek

 

Črtan

Člen 42, odst. 1, 3 in 6

Člen 13, odst. 5 in člen 18, odst. 2

Člen 11, odst. 4 in člen 15, odst. 3

Člen 19, odst. 5 in člen 23, odst. 2

 

Spremenjen

Člen 42, odst. 2, 4 in 5

 

Nov

Člen 43

Člen 8, odst. 3

Člen 7, odst. 3

Člen 12, odst. 3

 

Spremenjen

Člen 44, odst. 1

Člen 18, odst. 1, prilagojen

Člen 15, odst. 1, prilagojen

Člen 23, odst. 1, prilagojen

 

Spremenjen

Člen 44, odst. 2

 

Nov

Člen 44, odst. 3

Člen 22

Člen 23, odst. 3

Člen 32, odst. 4

 

Spremenjen

Člen 44, odst. 4

 

Nov

Člen 45, odst. 1

 

Nov

Člen 45, odst. 2, prvi pododstavek

Člen 24, prvi odstavek, prilagojen

Člen 20, odst. 1, prilagojen

Člen 29, prvi odstavek, prilagojen

 
 

Člen 45, odst. 2, drugi pododstavek

 

Nov

Člen 45, odst. 3

Člen 24, drugi in tretji odstavek, prilagojen

Člen 20, odst. 2 in 3, prilagojena

Člen 29, drugi in tretji odstavek, prilagojen

 
 

Člen 45, odst. 4

Člen 24, četrti odstavek

Člen 20, odst. 4

Člen 29, četrti odstavek

 

Spremenjen

Člen 46, prvi odstavek

Člen 25, prvi stavek, spremenjen

Člen 21, odst. 1 in 2, prvi stavek, prilagojen

Člen 30, odst. 1 in 3, prvi stavek, prilagojen

 
 

Člen 46, drugi odstavek

Člen 30, odst. 2

 
 

Člen 47, odst. 1, točki (a) in (b)

Člen 26, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni

Člen 22, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni

Člen 31, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni

 
 

Člen 47, odst. 1, točka (c)

Člen 26, odst. 1, točka (c)

Člen 22, odst. 1, točka (c)

Člen 31, odst. 1, točka (c)

 

Spremenjen

Člen 47, odst. 2 in 3

 

Nov

Člen 47, odst. 4 in 5

Člen 26, odst. 2 in 3, prilagojena

Člen 22, odst. 2 in 3, prilagojena

Člen 31, odst. 2 in 3, prilagojena

 

Spremenjen

Člen 48, odst. 1 in 2, točki (a) do (e) in (g) do (j)

Člen 27, odst. 1, prilagojen

Člen 23, odst. 1, prilagojen

Člen 32, odst. 2, prilagojen

 
 

Člen 48, odst. 2, točka (f)

 

 

Nov

Člen 48, odst. 3 in 4

 

Nov

Člen 48, odst. 5

Nov

Nov

Člen 32, odst. 1, prilagojen

 
 

Člen 48, odst. 6

Člen 27, odst. 2

Člen 23, odst. 2

Člen 32, odst. 3

 
 

Člen 49

Nov

Nov

Člen 33

 

Spremenjen

Člen 50

 

Nov

Člen 51

Člen 28

Člen 24

Člen 34

 
 

Člen 52

Člen 29

Člen 25

Člen 35

 

Spremenjen

Člen 53, odst. 1

Člen 30, odst. 1, prilagojen

Člen 26, odst. 1, prilagojen

Člen 36, odst. 1, prilagojen

 
 

Člen 53, odst. 2

Člen 30, odst. 2

Člen 26, odst. 2

Člen 36, odst. 2

 

Spremenjen

Člen 30, odst. 3

 

Črtan

Člen 54

 

Nov

Člen 55

Člen 30, odst. 4, prvi in drugi pododstavek

Člen 27, prvi in drugi odstavek

Člen 37, prvi in drugi odstavek

 

Spremenjen

Člen 30, odst. 4, tretji pododstavek

Člen 27, tretji odstavek

Člen 37, tretji odstavek

 

Črtan

Člen 30, odst. 4, četrti pododstavek

 

Črtan

Člen 31

 

Črtan

Člen 32

 

Črtan

Člen 56

Člen 3, odst. 1, prilagojen

 
 
 
 

Člen 57

 
 
 

Nov

Člen 58

Člen 11, odst. 3, odst. 6 do 11 in odst. 13

 
 
 

Spremenjen

Člen 59

Člen 15

 
 

Člen 60

Člen 3, odst. 2

 
 

Člen 61

Nov

 
 

Člen 62

Člen 3, odst. 3

 
 
 
 

Člen 63

Člen 3, odst. 4

 
 
 

Spremenjen

Člen 64

Člen 11, odst. 4, odst. 6, prvi pododstavek, odst. 7, prvi pododstavek, in odst. 9

 

Spremenjen

Člen 65

Člen 16

 
 
 
 

Člen 66

Člen 13, odst. 3 in 4

 
 

Člen 67, odst. 1

Člen 13, odst. 1, prvi pododstavek, in odst. 2, prvi pododstavek

 
 

Člen 67, odst. 2

 
 

Člen 13, odst. 1, alinee 1 do 3, in odst. 2, alinee 1 do 3

 

Spremenjen

Člen 68

Nov

 
 

Člen 69, odst. 1

Člen 15, odst. 3

 
 

Člen 69, odst. 2, prvi pododstavek

Člen 16, odst. 1 in odst. 2, druga alinea

 

Spremenjen

Člen 69, odst. 2, drugi pododstavek, in odst. 3

Nov

 
 

Člen 70

Člen 17, odst. 1, odst. 2, prvi in tretji pododstavek, odst. 3 do 6 in odst. 8

 

Spremenjen

Člen 71

Nov

 
 

Člen 72

Člen 13, odst. 5

 
 

Člen 73

Člen 13, odst. 6, prvi pododstavek

 
 

Člen 74

Člen 13, odst. 6, drugi pododstavek

 

Spremenjen

Člen 33

Člen 30

Člen 38

 

Črtan

 

Člen 75

Člen 34, odst. 1, prilagojen

Člen 31, odst. 1, prilagojen

Člen 39, odst. 1, prilagojen

 
 

Člen 76

Člen 34, odst. 2

Člen 31, odst. 2

Člen 39, odst. 2

 

Spremenjen

 
 
 

Člen 39, odst. 2, točka (d), drugi pododstavek

 

Črtan

Člen 77, odst. 1

Člen 32, odst. 1

Člen 40, odst. 1

 
 

Člen 77, odst. 2

Člen 35, odst. 3

Člen 32, odst. 2

Člen 40, odst. 3

 

Spremenjen

Člen 40, odst. 2

 

Črtan

Člen 77, odst. 3

Člen 32, odst. 3

Člen 40, odst. 4

 

Spremenjen

Člen 78, odst. 1 in 2

 
 
 
 

Nov

Člen 78, odst. 3 in 4

Člen 6, odst. 2, točka (a)

Člen 5, odst. 1, točka (d)

Člen 7, odst. 1, točka (c)

 

Spremenjen

Člen 79, točka (a)

Člen 6, odst. 1, točka (b), prilagojena

Člen 5, odst. 1, točka (c), drugi pododstavek, prilagojen

Člen 7, odst. 1, točka (b), drugi pododstavek, prilagojen

 
 

Člen 79, točka (b)

Člen 35, odst. 2

Člen 16, odst. 4

 

Spremenjen

Člen 79, točka (c)

 

Nov

Člen 79, točka (d)

Člen 35, odst. 1, prilagojen

 
 

Člen 79, točka (e)

 

Člen 29, odst. 3, prilagojen

 
 

Člen 79, točka (f)

Člen 35, odst. 2, prilagojen

 

Nov

Člen 79, točka (g)

 
 

Člen 79, točki (h) in (i)

 

Nov

Člen 80

 
 
 
 
 

Člen 81

 
 
 
 
 

Člen 82

 
 
 
 
 

Člen 83

 
 
 
 
 

Člen 84

 
 
 
 
 

Priloga I

Priloga II

 
 
 

Spremenjeni

Prilogi II A in II B

Prilogi IA in IB

 

Spremenjeni

Priloga III

Priloga I

Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

Prilagojeni

Priloga IV

Priloga I

Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

Prilagojeni

Priloga V

Priloga II

 

Spremenjeni

Priloga VI

Priloga III

Priloga III

Priloga II

 

Spremenjene

Priloge VII A, B, C in D

Priloge IV, V in VI

Priloga IV

Prilogi III in IV

 

Spremenjene

Priloga VIII

 

Nova

Priloga IX

 
 
 
 

Prilagojena

Priloga IX A

Člen 21, odst. 2

Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

Prilagojeni

Priloga IX B

Člen 30, odst. 3

Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

Prilagojeni

Priloga IX C

Člen 25, prilagojen

Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

Prilagojeni

Priloga X

 
 
 
 

Nova

Priloga XI

 
 
 
 

Nova

Priloga XII

 
 
 
 

Nova



( 1 ) UL C 29 E, 30.1.2001, str. 11 in UL C 203 E, 27.8.2002, str. 210.

( 2 ) UL C 193, 10.7.2001, str. 7.

( 3 ) UL C 144, 16.5.2001, str. 23.

( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2003 (UL C 271 E, 7.11.2002, str. 176), Skupno stališče Sveta z dne 20. marca 2003 (UL C 147 E, 24.6.2003, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2004 in Sklep Sveta z dne 2. februarja 2004.

( 5 ) UL L 209, 24.7.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

( 6 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES.

( 7 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 54. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES.

( 8 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

( 9 ) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

( 10 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 84. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

( 11 ) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

( 12 ) UL L 340, 16.12.2002, str. 1.

( 13 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

( 14 ) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

( 15 ) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).

( 16 ) Direktiva sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega izobraževanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 39, 14.2.1976, str. 40). Direktiva, kakor je spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 5.10.2002, str. 15).

( 17 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 761/2001 z dne 19. marca 2001, ki dopušča prostovoljno sodelovanje organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).

( 18 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 19 ) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

( 20 ) UL L 217, 20.8.2009, str. 76.

( 21 ) UL L 351, 29.12.1998, str. 1.

( 22 ) UL C 358, 31.12.1998, str. 2

( 23 ) UL L 316, 27.11.1995, str. 48.

( 24 ) UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).

( 25 ) UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).

( 26 ) UL L 185, 16.8.1971, str. 15.

( 27 ) UL L 395, 30.12.1989, str. 33. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 92/50/ES.

( 28 ) V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura NACE.

( 29 ) V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC.

( 30 ) V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC.

( 31 ) V tej direktivi pomenijo „centralni vladni organi“ organe, navedene v tej prilogi, in njihove naslednike, če pride do popravkov ali sprememb na državni ravni.

( 32 ) V tej direktivi se uporablja samo besedilo iz Priloge 1, točka 3, Sporazuma.

( 33 ) Za namene člena 46 „register poklicev in trgovski register“ pomenita registre iz Priloge in, v primeru sprememb na nacionalni ravni, registre, ki se uporabljajo namesto njih.

( 34 ) „Prilagojen“ pomeni, da je bilo besedilo spremenjeno, besedilo razveljavljenih direktiv pa je bilo ohranjeno. Spremembe pomena določbe razveljavljenih direktiv so označene z izrazom „spremenjen“. Če se sprememba nanaša na določbe treh razveljavljenih direktiv, je izraz naveden v zadnjem stolpcu. Če pa se sprememba nanaša samo na eno ali dve od teh direktiv, je izraz „spremenjen“ naveden v stolpcu za zadevno direktivo.