2003R0091 — SL — 20.04.2009 — 003.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 91/2003 z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza (UL L 014, 21.1.2003, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 167 |
13 |
4.7.2003 |
||
|
L 290 |
14 |
8.11.2007 |
||
|
UREDBA (ES) št. 219/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2009 |
L 87 |
109 |
31.3.2009 |
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 91/2003
z dne 16. decembra 2002
o statistiki železniškega prevoza
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 3 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Železnice so pomemben del prometnega omrežja v Skupnosti. |
|
(2) |
Komisija potrebuje statistične podatke o prevozu blaga in potnikov po železnici za spremljanje in razvoj skupne prometne politike, pa tudi tistih delov regionalne politike in politike vseevropskega omrežja, ki zadevajo promet. |
|
(3) |
Komisija potrebuje statistične podatke o varnosti v železniškem prometu za pripravo in spremljanje dejavnosti Skupnosti na področju prometne varnosti. |
|
(4) |
Statistika Skupnosti o železniškem prevozu so prav tako potrebni za izpolnjevanje nalog spremljanja, predvidenih v členu 10b Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 ( 4 ) o razvoju železnic v Skupnosti. |
|
(5) |
Statistične podatke Skupnosti o vseh načinih prevoza je treba zbrati v skladu s skupnimi koncepti in standardi, s ciljem doseči najboljšo možno primerljivost med različnimi načini prevoza. |
|
(6) |
Zaradi preoblikovanja železnic v okviru Direktive 91/440/EGS in zaradi sprememb vrste informacij, ki jih potrebujejo Komisija in drugi uporabniki statističnih podatkov Skupnosti o železniškem prevozu, so določbe Direktive Sveta 80/1177/EGS z dne 4. decembra 1980 o statističnih poročilih glede železniškega prevoza blaga kot del regionalnih statistik ( 5 ), v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov pri nekaterih upravah glavnega železniškega omrežja odvečne. |
|
(7) |
Soobstoj prevoznikov v železniškem prometu v javni in zasebni lasti, ki delujejo na trgu komercialnega železniškega prevoza, zahteva izrecno določitev statističnih podatkov, ki jih bodo pošiljali vsi prevozniki v železniškem prometu in diseminiral Eurostat. |
|
(8) |
V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe je oblikovanje skupnih statističnih standardov, ki bodo omogočili pripravo usklajenih podatkov, ukrep, ki ga je mogoče učinkovito izvesti le na ravni Skupnosti. Takšne standarde je treba izvajati v vsaki državi članici pod nadzorom organov in institucij, pristojnih za pripravo uradnih statistik. |
|
(9) |
Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti ( 6 ) predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe. |
|
(10) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 7 ). |
|
(11) |
Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom, z dne 19. junija 1989 o ustanovitvi odbora za statistične programe Evropskih skupnosti ( 8 ) v skladu s členom 3 navedenega sklepa - |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Cilj
Cilj te uredbe je sprejeti skupna pravila za pripravo statističnih podatkov Skupnosti o železniškem.
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba zajema vse železnice v Skupnosti. Vsaka država članica sporoči statistične podatke o železniškem prevozu na svojem nacionalnem ozemlju. Kadar prevoznik v železniškem prometu opravlja prevoz v več kakor eni državi članici, zadevni nacionalni organi od prevoznikov zahtevajo, da pošljejo podatke ločeno za vsako državo, v kateri poslujejo, in tako omogočijo pripravo nacionalnih statističnih podatkov.
Države članice lahko izključijo iz področja uporabe te uredbe:
(a) prevoznike v železniškem prometu, ki poslujejo v celoti ali predvsem v industrijskih in podobnih objektih, vključno s pristanišči;
(b) prevozniki v železniškem prometu, ki opravljajo predvsem lokalne turistične storitve, kot so ohranjene zgodovinske parne železnice.
Člen 3
Opredelitev pojmov
1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. „država poročevalka“ pomeni državo članico, ki pošilja podatke Eurostatu;
2. „nacionalni organi“ pomenijo nacionalne statistične inštitute in druge organe, ki so v vsaki državi članici pristojni za pripravo statističnih podatkov Skupnosti;
3. „železnica“ pomeni komunikacijsko linijo sestavljeno iz tirov, ki je namenjena izključno železniškim (tirnim) vozilom;
4. „železniško vozilo“ pomeni premično opremo, ki se premika izključno po tirih (tirno vozilo) na lastni pogon (vlečna vozila) ali je vlečena (potniški vagoni, vagoni modularnega motornika, pokriti tovorni vagoni in tovorni vagoni);
5. „prevoznik v železniškem prometu“ pomeni vsakega javnega ali zasebnega prevoznika, ki zagotavlja prevoz blaga in/ali potnikov po železnici. Prevozniki, ki zagotavljajo prevoz potnikov z metrojem, tramvajem in/ali hitrim tramvajem so izključeni;
6. „železniški prevoz blaga“ pomeni prevoz blaga ob uporabi železniških vozil med krajem nakladanja in krajem razkladanja;
7. „železniški prevoz potnikov“ pomeni prevoz potnikov ob uporabi železniških vozil med krajem vstopa in krajem izstopa. Prevoz potnikov z metrojem, tramvajem in/ali hitrim tramvajem je izključen;
8. „metro“ (znan tudi pod imenom „podzemeljska železnica“) pomeni elektrificirana železnica za prevoz potnikov, za velik obseg prometa, z lastno traso, sestavljena iz več vagonov, z lastnostmi kot so visoka hitrost in hitro pospeševanje, kompleksne signalne naprave kakor tudi odsotnost nivojskih prehodov, kar omogoča visoko frekvenco vlakov in obremenitev perona. Značilnost metroja so tudi pogoste postaje, v medsebojni razdalji od 700 do 1 200 metrov. „Visoka hitrost“ se nanaša na primerjavo s tramvaji in hitrimi tramvaji in tukaj pomeni približno 30 do 40 km/h na krajših razdaljah in 40 do 70 km/h na daljših razdaljah;
9. „tramvaj“ pomeni cestno vozilo za prevoz potnikov, namenjeno prevozu več kot devet oseb (vključno z voznikom), povezano z električnimi vodniki ali na dizelski motorni pogon, ki vozi po tiru;
10. „hitri tramvaj“ pomeni železnico za prevoz potnikov, na kateri se pogosto uporabljajo elektrificirana tirna vozila, ki obratujejo samostojno ali v kratkih vlakovnih kompozicijah na fiksnih dvotirnih progah. Med postajami/postajališči je običajno krajša razdalja od 1 200 metrov. V primerjavi z metrojem ima hitri tramvaj lažjo konstrukcijo, namenjen je manjšemu obsegu prometa in običajno vozi z nižjo hitrostjo. Včasih je težko z natančnostjo razlikovati hitri tramvaj od tramvaja; tramvaji običajno niso ločeni od cestnega prometa, medtem ko so hitri tramvaji lahko ločeni od drugih sistemov;
11. „nacionalni prevoz“ pomeni železniški prevoz med dvema krajema v državi poročevalki (kraj nakladanja/vstopa in kraj razkladanja/izstopa). Vključuje lahko tranzitni prevoz prek druge države;
12. „mednarodni prevoz“ pomeni železniški prevoz med krajem (nakladanja/vstopa ali razkladanja/izhoda) v državi poročevalki in krajem (nakladanja/vstopa ali razkladanja/izstopa) v drugi državi;
13. „tranzit“ pomeni železniški prevoz prek države poročevalke med dvema krajema (kraj nakladanja/vstopa in kraj razkladanja/izstopa) zunaj države poročevalke. Prevozi, ki vključujejo nakladanje/vstop ali razkladanje/izstop blaga/potnikov na meji države poročevalke z ene vrste prevoza na drugo vrsto prevoza se ne štejejo kot tranzit;
14. „potnik v železniškem prometu“ pomeni vsako osebo, razen vlakovnega osebja, ki opravi vožnjo po železnici. V statistične podatke o nesrečah so vključeni potniki, ki vstopajo na premikajoči vlak ali izstopajo s premikajočega vlaka;
15. „število potnikov“ pomeni število voženj potnikov v železniškem prometu, pri čemer je vsaka vožnja opredeljena kot premik s kraja vstopa do kraja izstopa s prestopanjem z enega tirnega vozila na drugega ali brez takšnega prestopanja. Kadar potniki uporabljajo prevoze več kot enega prevoznika v železniškem prometu, se jih, če je mogoče, ne sme šteti več kot enkrat;
16. „potnik-km“ pomeni mersko enoto, ki predstavlja prevoz enega potnika v železniškem prometu na razdalji en kilometer. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;
17. „masa“ pomeni količino blaga v tonah (1000 kilogramov). Teža, ki jo je treba upoštevati, vključuje poleg teže blaga v prevozu, tudi težo embalaže, taro težo zabojnikov, zamenljivih tovorišč, palet, kakor tudi težo cestnih vozil, ki so v prevozu po železnici v okviru kombiniranega prevoza. Kadar se pri prevozu blaga uporablja storitve več kot enega prevoznika v železniškem prometu, se teža blaga, če je mogoče, ne šteje več kot enkrat;
18. „tona-km“ pomeni mersko enoto za prevoz blaga, ki predstavlja prevoz ene tone (1000 kilogramov) blaga po železnici na razdalji en kilometer. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;
19. „vlak“ pomeni eno tirno vozilo ali več tirnih vozil, ki jih vleče ena lokomotiva/več lokomotiv ali en modularni motornik/več modularnih motornikov, ali pa pomeni en modularni motornik, ki vožnjo opravlja sam pod določeno številko ali posebno označbo od začetne fiksne točke do končne fiksne točke. Prazna lokomotiva, t.j. lokomotiva, ki opravlja vožnjo sama, se ne šteje kot vlak;
20. „vlak-km“ pomeni mersko enoto, ki predstavlja vožnjo vlaka v razdalji en kilometer. Razdalja, ki se uporablja, je dejanska razdalja opravljene vožnje, če je na voljo, sicer se uporablja standardna razdalja omrežja med odhodnim in namembnim krajem. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;
21. „vlakovna pošiljka“ pomeni vsako pošiljko, sestavljeno iz ene vagonske pošiljke ali več vagonskih pošiljk, ki je v istem času od istega pošiljatelja z iste postaje odposlana brez menjave vlakovne kompozicije na isto namensko postajo na naslov istega prejemnika;
22. „vagonska pošiljka“ pomeni vsako pošiljko blaga, za katero se zahteva izključna uporaba vagona, ne glede na to ali se zapolnjena kapaciteta uporabi ali ne;
23. „TEU (Twenty-foot Equivalent Unit)“ pomeni standardno enoto, ki temelji na zabojniku ISO, dolžine 20 čevljev (6,10 m), ki se uporablja za statistično mero prometnega pretoka ali prometnih zmogljivosti. En standardni zabojnik ISO, serije 1, velikosti 40' (čevljev), ustreza 2 TEU Zamenljiva tovorišča, velikosti manj kot 20 čevljev ustrezajo 0,75 TEU, velikosti med 20 in 40 čevlji ustrezajo 1,5 TEU in velikosti nad 40 čevljev ustrezajo 2,25 TEU;
24. „huda nesreča“ pomeni vsako nesrečo, v kateri je udeleženo najmanj eno, premikajoče železniško vozilo, katere posledica je najmanj ena, smrtno ponesrečena ali hudo ranjena oseba, velika škoda na voznem parku, progi, drugih napravah, okolju ali večje motnje prometa. Nesreče v delavnicah, skladiščih in depojih so izključene;
25. „nesreča s hudimi telesnimi poškodbami“ pomeni vsako nesrečo, v kateri je udeleženo vsaj eno, premikajoče železniško vozilo, katere posledica je vsaj ena, smrtno ponesrečena ali hudo ranjena oseba. Nesreče v delavnicah, skladiščih in depojih so izključene;
26. „smrtno ponesrečena oseba“ pomeni vsako osebo, ki izgubi življenje takoj, ali za posledicami nesreče umre v 30 dneh po nesreči, pri čemer je samomor izključen;
27. „oseba s hudimi telesnimi poškodbami“ pomeni vsako ranjeno osebo, ki je zaradi posledic nesreče hospitalizirana za več kot 24 ur, pri čemer je poskus samomora izključen;
28. „nesreča pri prevozu nevarnega blaga“ pomeni vsako nesrečo ali dogodek, ki ga je treba obravnavati v skladu s točko 1.8.5 RID/ADR (Pravilnika o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga)/(Evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga);
29. „samomor“ pomeni dejanje osebe, ki si prostovoljno povzroči telesne poškodbe, katerih posledica je smrt, kakor to dejanje registrira in klasificira pristojni nacionalni organ;
30. „poskus samomora“ pomeni dejanje osebe, ki si prostovoljno povzroči telesne poškodbe, katerih posledica so hude poškodbe ne pa smrt, kakor to dejanje registrira in klasificira pristojni nacionalni organ.
2. Komisija lahko prilagodi opredelitve iz odstavka 1 in sprejme dodatne opredelitve, ki so potrebne za uskladitev statističnih podatkov. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).
Člen 4
Zbiranje podatkov
1. Statistični podatki, ki jih je treba zbrati, so določeni v prilogah k tej uredbi. Zajemajo naslednje vrste podatkov:
(a) letno statistiko prevoza blaga — podrobno poročilo (Priloga A);
(b) letno statistiko prevoza blaga — poenostavljeno poročilo (Priloga B);
(c) letno statistiko prevoza potnikov — podrobno poročilo (Priloga C);
(d) letno statistiko prevoza potnikov — poenostavljeno poročilo (Priloga D);
(e) četrtletno statistiko prevoza blaga in potnikov (Priloga E);
(f) regionalno statistiko prevoza blaga in potnikov (Priloga F);
(g) statistiko prometnih tokov v železniškem omrežju (Priloga G);
(h) statistiko nesreč (Priloga H).
2. Prilogi B in D določata zahteve v zvezi s poenostavljenim poročilom, ki ga države članice lahko uporabijo namesto običajnih zahtev za podrobna poročila iz prilog A in C za prevoznike, pri katerih je skupni obseg prepeljanega blaga in potnikov manjši od 500 milijonov tonskih km ali 200 milijonov potniških km. Te mejne vrednosti lahko prilagodi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).
3. Države članice zagotovijo tudi seznam prevoznikov v železniškem prometu, za katere veljajo poslani statistični podatki, kakor je določeno v Prilogi I.
4. Za namene te uredbe se blago razvrsti v skupine v skladu s Prilogo J. Nevarno blago se dodatno razvrsti v skladu s Prilogo K.
5. Komisija lahko prilagodi vsebino prilog. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).
Člen 5
Viri podatkov
1. Pri zbiranju podatkov, ki jih zahteva ta uredba, sodeluje zasebna ali javna organizacija, ki jo imenujejo države članice.
2. Potrebne podatke je mogoče pridobiti z uporabo katere koli kombinacije naslednjih virov:
(a) obveznih raziskovanj;
(b) upravnih podatkov, vključno s podatki, ki jih zberejo nadzorni organi;
(c) postopkov statističnih ocen;
(d) podatkov, ki jih pošljejo poklicna združenja na železniškem področju;
(e) priložnostnih študij.
3. Nacionalni organi sprejmejo ukrepe za uskladitev uporabljenih virov podatkov in za zagotavljanje kakovosti statistik, ki jih posredujejo Eurostatu.
Člen 6
Posredovanje statistik Eurostatu
1. Države članice Eurostatu posredujejo statistike iz člena 4.
2. Podrobnosti načina posredovanja statistik iz člena 4 se določijo po postopku iz člena 11(2).
Člen 7
Diseminacija
1. Statistike Skupnosti, ki temeljijo na podatkih v Prilogah A do H k tej uredbi, diseminira Eurostat. V tem kontekstu in ob upoštevanju značilnosti evropskega železniškega trga se lahko podatki, ki se po členu 13(1) Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 štejejo za zaupne, razkrijejo le, kadar so:
(a) podatki že dostopni za javnost v državah članicah; ali
(b) zadevni prevozniki vnaprej izrecno dovolili njihovo razkritje.
Nacionalni organi takšne prevoznike zaprosijo za dovoljenje za razkritje zahtevanih podatkov in obvestijo Eurostat o njihovem odgovoru, ko posredujejo podatke.
2. Informacij, sporočenih po Prilogi I, ni dovoljeno diseminirati.
Člen 8
Kakovost statistik
1. Eurostat pripravi in objavi metodološka priporočila, da državam članicam pomaga pri ohranjanju kakovosti statistik na področju železniškega prevoza. Priporočila upoštevajo najboljšo prakso nacionalnih organov, prevoznikov v železniškem prometu ali poklicnih združenj z železniškega področja.
2. Kakovost statističnih podatkov ocenjuje Eurostat. Na zahtevo Eurostata države članice v ta namen pošljejo informacije o uporabljenih postopkih za pripravo statistik.
Člen 9
Poročilo
Po triletnem zbiranju podatkov Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izkušnjah, ki jih je pridobila z delom v okviru te uredbe, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge. Poročilo zajema rezultate o oceni kakovosti iz člena 8. Ocenjuje posledice uporabe določb o zaupnosti statistik iz Uredbe (ES) št. 322/97 v okviru te uredbe na kakovost statistik o železniškem prevozu. Ocenjuje tudi koristi, ki jih prinaša razpoložljivost statistik s tega področja, stroške zbiranja statističnih podatkov in obremenitev prevoznikov.
Člen 10
Izvedbeni ukrepi
1. Načini posredovanja podatkov Eurostatu se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 11(2).
2. Komisija sprejme naslednje izvedbene ukrepe:
(a) prilagoditev pragov za poenostavljena poročila (člen 4);
(b) prilagoditev opredelitev in sprejetje dodatnih opredelitev (člen 3(2));
(c) prilagoditev vsebine prilog (člen 4);
(d) določitev informacij, ki jih je treba zagotoviti za poročila o kakovosti in primerljivosti rezultatov (člen 8(2)).
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).
Člen 11
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom 89/382/EGS, Euratom.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(a) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 12
Direktiva 80/1177/EGS
1. Države članice zagotovijo rezultate za leto 2002 v skladu z Direktivo 80/1177/EGS.
2. Direktiva 80/1177/EGS se s 1. januarjem 2003 razveljavi.
Člen 13
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA A
LETNA STATISTIKA PREVOZA BLAGA — PODROBNO POROČILO
|
Seznam spremenljivk in merskih enot |
Prepeljano blago v: — tonah — tonskih km Promet tovornih vlakov v: — vlakovnih km Število prepeljanih intermodalnih prevoznih enot v: — številu — TEU (20-foot-equivalent unit, dolžine 20 čevljev) (za zabojnike in zamenljiva tovorišča) |
|
Referenčno obdobje |
Leto |
|
Pogostost |
Vsako leto |
|
Seznam preglednic in njihova razčlenitev |
Preglednica A1: prepeljano blago po vrstah prevoza Preglednica A2: prepeljano blago po vrstah blaga (Priloga J) Preglednica A3: prepeljano blago (za mednarodni in tranzitni prevoz) po državi nakladanja in državi razkladanja Preglednica A4: prepeljano blago po kategorijah nevarnega blaga (Priloga K) Preglednica A5: prepeljano blago po vrsti pošiljke (neobvezno) Preglednica A6: prepeljano blago v intermodalnih prevoznih enotah, po vrsti prevoza in po vrsti prevozne enote Preglednica A7: število prepeljanih naloženih intermodalnih prevoznih enot, po vrsti prevoza in po vrsti prevozne enote Preglednica A8: število prepeljanih praznih intermodalnih prevoznih enot, po vrsti prevoza in po vrsti prevozne enote Preglednica A9: promet tovornih vlakov |
|
Rok za prenos podatkov |
Pet mesecev po koncu referenčnega obdobja |
|
Prvo referenčno obdobje za preglednice A1, A2 in A3 |
2003 |
|
Prvo referenčno obdobje za preglednice A4, A5, A6, A7, A8 in A9 |
2004 |
|
Opombe |
1. Vrste prevoza se delijo na: — notranji — mednarodni-vstopni — mednarodni-izstopni — tranzitni 2. Vrste pošiljk se lahko delijo na: — vlakovni tovor — vagonski tovor — drugo 3. Vrste prevoznih enot se delijo na: — zabojnike in zamenljiva tovorišča — sedlaste polpriklopnike (nespremljane) — cestna vozila (spremljana) 4. Za preglednico A3 Eurostat in države članice lahko uporabijo ukrepe za lažje združevanje podatkov, ki jih prejmejo od prevoznikov iz drugih držav članic, in tako zagotovijo povezanost takšnih podatkov. 5. Za preglednico A4 države članice označijo, katere vrste prevoza po potrebi niso zajete v podatkih. 6. Če za preglednice A2 do A8 popolni podatki o tranzitnem prevozu niso na voljo, države članice sporočijo vse razpoložljive podatke. |
PRILOGA B
LETNA STATISTIKA PREVOZA BLAGA — POENOSTAVLJENO POROČILO
|
Seznam spremenljivk in merskih enot |
Prepeljano blago v: — tonah — tonskih km Promet tovornih vlakov v: — vlakovnih km |
|
Referenčno obdobje |
Leto |
|
Pogostost |
Vsako leto |
|
Seznam preglednic in njihova razčlenitev |
Preglednica B1: prepeljano blago po vrstah prevoza Preglednica B2: promet tovornih vlakov |
|
Rok za prenos podatkov |
Pet mesecev po koncu referenčnega obdobja |
|
Prvo referenčno obdobje |
2004 |
|
Opombe |
1. Vrste prevoza se delijo na: — notranji — mednarodni-vstopni — mednarodni-izstopni — tranzitni |
PRILOGA C
LETNE STATISTIKE PREVOZA POTNIKOV — PODROBNO POROČILO
|
Seznam spremenljivk in merskih enot |
Prepeljani potniki v: — številu potnikov — potniških km Promet potniških vlakov v: — vlakovnih km |
|
Referenčno obdobje |
Leto |
|
Pogostost |
Vsako leto |
|
Seznam preglednic in njihova razčlenitev |
Preglednica C1: prepeljani potniki po vrstah prevoza (začasni podatki, samo število potnikov) Preglednica C2: prepeljani mednarodni potniki po državi vstopa in državi izstopa (začasni podatki, samo število potnikov) Preglednica C3: prepeljani potniki po vrstah prevoza (končni zbirni podatki) Preglednica C4: prepeljani mednarodni potniki po državi vstopa in državi izstopa (končni zbirni podatki, samo število potnikov) Preglednica C5: promet potniških vlakov |
|
Rok za prenos podatkov |
Osem mesecev po koncu referenčnega obdobja (preglednice C1, C2, C5) 14 mesecev po koncu referenčnega obdobja (preglednici C3, C4) |
|
Prvo referenčno obdobje |
2004 |
|
Opombe |
1. Vrste prevoza se delijo na: — notranji — mednarodni 2. Za preglednici C1 in C2 lahko države članice sporočijo začasne podatke, ki so zbrani na osnovi kart, prodanih v državi poročevalki, ali iz katerega koli drugega razpoložljivega vira. Za preglednici C3 in C4 države članice pošljejo končne zbirne podatke, vključno s podatkom o prodaji kart zunaj države poročevalke. Te podatke lahko pridobijo neposredno od nacionalnih organov drugih držav ali preko mednarodnih odškodninskih sporazumov glede kart. |
PRILOGA D
LETNA STATISTIKA PREVOZA POTNIKOV — POENOSTAVLJENO POROČILO
|
Seznam spremenljivk in merskih enot |
Prepeljani potniki v: — številu potnikov — potniških km Promet potniških vlakov v: — vlakovnih km |
|
Referenčno obdobje |
Leto |
|
Pogostost |
Vsako leto |
|
Seznam preglednic in njihova razčlenitev |
Preglednica D1: prepeljani potniki Preglednica D2: promet potniških vlakov |
|
Rok za prenos podatkov |
Osem mesecev po koncu referenčnega obdobja |
|
Prvo referenčno obdobje |
2004 |
|
Opombe |
1. Za preglednico D1 države članice lahko sporočijo podatke, ki so zbrani na osnovi prodaje kart v državi poročevalki ali iz katerega koli drugega razpoložljivega vira. |
PRILOGA E
ČETRTLETNA STATISTIKA PREVOZA BLAGA IN POTNIKOV
|
Seznam spremenljivk in merskih enot |
Prepeljano blago v: — tonskih km — potniških km Prepeljani potniki v: — številu potnikov — potniških km |
|
Referenčno obdobje |
Četrtletje |
|
Pogostost |
Vsako četrtletje |
|
Seznam preglednic in njihova razčlenitev |
Preglednica E1: prepeljano blago Preglednica E2: prepeljani potniki |
|
Rok za prenos podatkov |
Tri mesece po koncu referenčnega obdobja |
|
Prvo referenčno obdobje |
Prvo četrtletje 2004 |
|
Opombe |
1. Preglednici E1 in E2 lahko temeljita na začasnih podatkih, vključno s predvidenimi podatki. Za preglednico E2 lahko države članice sporočijo podatke, ki so zbrani na osnovi prodaje kart v državi poročevalki ali iz katerega koli drugega razpoložljivega vira. 2. Takšne statistike se pošljejo v zvezi s prevozniki, zajetimi v Prilogah A in C. |
PRILOGA F
REGIONALNA STATISTIKA PREVOZA BLAGA IN POTNIKOV
|
Seznam spremenljivk in merskih enot |
Prepeljano blago v: — tonah Prepeljani potniki v: — številu potnikov |
|
Referenčno obdobje |
Eno leto |
|
Pogostost |
Vsako peto leto |
|
Seznam preglednic in njihova razčlenitev |
Preglednica F1: notranji tovorni promet po regijah nakladanja in regijah razkladanja (NUTS 2) Preglednica F2: mednarodni tovorni promet po regijah nakladanja in regijah razkladanja (NUTS 2) Preglednica F3: notranji potniški promet po regijah vkrcanja in regijah izkrcanja (NUTS 2) Preglednica F4: mednarodni potniški promet po regijah vkrcanja in regijah izkrcanja (NUTS 2) |
|
Rok za prenos podatkov |
12 mesecev po koncu referenčnega obdobja |
|
Prvo referenčno obdobje |
2005 |
|
Opombe |
1. Kadar je kraj nakladanja ali razkladanja (preglednici F1, F2) ali kraj vkrcanja ali izkrcanja (preglednici F2, F3) zunaj Evropskega gospodarskega prostora, države članice navedejo le državo. 2. V pomoč državam članicam pri pripravi teh preglednic Eurostat pošlje seznam kod postaj UIC in ustrezne kode NUTS. 3. Za preglednici F3 in F4 države članice lahko javijo podatke, ki temeljijo na prodaji kart, ali podatke iz katerega koli drugega razpoložljivega vira. 4. Takšne statistike se pošljejo v zvezi s prevozniki, zajetimi v Prilogah A in C. |
PRILOGA G
STATISTIKA PROMETNIH TOKOV V ŽELEZNIŠKEM OMREŽJU
|
Seznam spremenljivk in merskih enot |
Tovorni promet: — število vlakov Potniški promet: — število vlakov Drugo (službeni vlaki, itd.) (neobvezno): — število vlakov |
|
Referenčno obdobje |
Eno leto |
|
Pogostost |
Vsak peto leto |
|
Seznam preglednic in njihova razčlenitev |
Preglednica G1: tovorni promet po omrežnih odsekih Preglednica G2: potniški promet po omrežnih odsekih Preglednica G3: drugo (službeni vlaki, itd.) po omrežnih odsekih (neobvezno) |
|
Rok za prenos podatkov |
18 mesecev po koncu referenčnega obdobja |
|
Prvo referenčno obdobje |
2005 |
|
Opombe |
1. Države članice določijo skupek omrežnih odsekov, ki vključuje najmanj železniške odseke vseevropskega omrežja (TEN) na njihovem območju. Eurostatu sporočijo: — geografske koordinate in druge podatke, potrebne za določanje in kartiranje posameznih omrežnih odsekov in povezav med njimi — informacije o značilnostih (vključno z nosilnostjo) vlakov, ki vozijo na posameznem omrežnem odseku. 2. Vsak omrežni odsek, ki sestavlja vseevropsko železniško omrežje (TEN), se določi z dodatnim opisnim znakom v podatkovnem zapisu, kar omogoča kvantificiranje prometa v navedenem omrežju. |
PRILOGA H
STATISTIKA NESREČ
|
Seznam spremenljivk in merskih enot |
— število nesreč (Preglednice H1,H2) — število smrtno ponesrečenih oseb (Preglednica H3) — število hudo ranjenih oseb (Preglednica H4) |
|
Referenčno obdobje |
Leto |
|
Pogostost |
Vsako leto |
|
Seznam preglednic z razčlenitvijo za vsako preglednico |
Preglednica H1: število hudih nesreč in število nesreč s hudimi telesnimi poškodbami (po izbiri), po vrsti nesreče Preglednica H2: število nesreč pri prevozu nevarnega blaga Preglednica H3: število smrtno ponesrečenih oseb, po vrsti nesreče in kategoriji osebe Preglednica H4: število oseb s hudimi telesnimi poškodbami, po vrsti nesreče in kategoriji osebe |
|
Rok za posredovanje podatkov |
Pet mesecev po koncu referenčnega obdobja |
|
Prvo referenčno obdobje |
2004 |
|
Opomba |
1. Vrsta nesreče je razčlenjena tako: — trčenje (razen nesreč na nivojskem prehodu) — iztirjenje — nesreče na nivojskih prehodih — nesreče, ki jih osebam povzročijo premikajoča vozila — požar v vozilih — drugo — skupaj Vrsta nesreče se nanaša na prvotno nesrečo. 2. Preglednica H2 ima naslednjo razčlenitev: — skupno število nesreč v katerih je udeleženo najmanj eno tirno vozilo, ki vozi nevarno blago, kakor opredeljeno v seznamu blaga v Prilogi K — število nesreč v katerih pride do razlitja/razsutja nevarnega blaga 3. Kategorija osebe je razčlenjena tako: — potniki — uslužbenci (vključno pogodbeni izvajalci) — drugo — skupaj 4. Podatki v Preglednicah od H1 do H4 se dostavijo za vse železnice, zajete v tej uredbi. 5. V prvih petih letih po začetku uporabe te uredbe lahko države članice o teh statističnih podatkih poročajo v skladu z nacionalnimi definicijami, če podatki z usklajenimi definicijami niso na razpolago (sprejeti ►M3 v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3) ◄ ). |
PRILOGA I
|
Seznam spremenljivk in merskih enot |
Glej spodaj |
|
Referenčno obdobje |
Eno leto |
|
Pogostost |
Vsako leto |
|
Seznam preglednic in njihova razčlenitev |
Glej spodaj |
|
Rok za prenos podatkov |
Pet mesecev po koncu referenčnega obdobja |
|
Prvo referenčno obdobje |
2003 |
|
Opombe |
Informacije s spodnjega seznama (preglednica I1) se pošljejo za vsakega prevoznika v železniškem prometu, za katerega so podatki na voljo, v skladu s Prilogami A do H. Ti podatki se uporabljajo za — preverjanje, kateri prevozniki so zajeti v preglednicah v Prilogah A do H — preverjanje obsega Prilog A in C glede na celotno dejavnost v železniškem prometu. |
Preglednica I1
|
Določitev vira podatkov |
||
|
I1.1.1 |
Država poročevalka |
|
|
I1.1.2 |
Referenčno leto |
|
|
I1.1.3 |
Ime prevoznika (neobvezno) |
|
|
I1.1.4 |
Država, v kateri ima prevoznik svoj sedež |
|
|
Vrsta dejavnosti |
||
|
I1.2.1 |
Tovorni promet: mednarodni |
da/ne |
|
I1.2.2 |
Tovorni promet: notranji |
da/ne |
|
I1.2.3 |
Potniški promet: mednarodni |
da/ne |
|
I1.2.4 |
Potniški promet: notranji |
da/ne |
|
Podatki v Prilogah A do H |
||
|
Priloga A |
da/ne |
|
|
Priloga B |
da/ne |
|
|
Priloga C |
da/ne |
|
|
Priloga D |
da/ne |
|
|
Priloga E |
da/ne |
|
|
Priloga F |
da/ne |
|
|
Priloga G |
da/ne |
|
|
Priloga H |
da/ne |
|
|
Stopnja prometne dejavnosti (neobvezno) |
||
|
I1.3.1 |
Skupni tovorni promet (tone) |
|
|
I1.3.2 |
Skupni tovorni promet (tonski kilometri) |
|
|
I1.3.3 |
Skupni potniški promet (potniki) |
|
|
I1.3.4 |
Skupni potniški promet (potniški kilometri) |
|
PRILOGA J
NST 2007
|
Oddelek |
Opis |
|
01 |
Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi; ribe in drugi vodni organizmi |
|
02 |
Premog in lignit; surova nafta in zemeljski plin |
|
03 |
Rudnine in kamnine; šota; uranova in torijeva ruda |
|
04 |
Živila, pijače in tobačni izdelki |
|
05 |
Tekstil in tekstilni izdelki; usnje in usnjeni izdelki |
|
06 |
Les in izdelki iz lesa in plute (razen pohištva); izdelki iz slame in pletarskih materialov; vlaknine, papir in izdelki iz papirja; tiskano gradivo in posneti nosilci zapisa |
|
07 |
Koks in naftni derivati |
|
08 |
Kemikalije, kemični izdelki in umetna ali sintetična vlakna; izdelki iz gume in plastičnih mas; jedrsko gorivo |
|
09 |
Drugi nekovinski mineralni izdelki |
|
10 |
Kovine; kovinski izdelki, razen strojev in naprav |
|
11 |
Stroji in naprave, d. n.; pisarniški stroji in računalniki; električni stroji in naprave, d. n.; radijske, televizijske in komunikacijske naprave in oprema; medicinska oprema, finomehanični in optični instrumenti; ure |
|
12 |
Prevozna sredstva |
|
13 |
Pohištvo; drugi izdelki d. n. |
|
14 |
Sekundarne surovine; komunalni odpadki in drugi odpadki |
|
15 |
Pošta, poštne pošiljke |
|
16 |
Oprema in material, ki se uporabljata pri prevozu blaga |
|
17 |
Blago, premeščeno med selitvijo gospodinjstev in pisarniških prostorov; prtljaga, prepeljana ločeno od potnikov; motorna vozila, premeščena zaradi popravila; drugo netržno blago d. n. |
|
18 |
Blago v skupinah: mešane vrste blaga, ki se prevažajo skupaj |
|
19 |
Nedoločljivo blago: blago, ki ga iz kakršnega koli razloga ni možno določiti in ga zato ni mogoče uvrstiti v skupine 01–16. |
|
20 |
Drugo blago d. n. |
PRILOGA K
KLASIFIKACIJA NEVARNEGA BLAGA
1. Eksplozivi
2. Plini, stisnjeni, utekočinjeni ali raztopljeni pod pritiskom
3. Vnetljive tekočine
4.1 Vnetljive snovi v trdnem stanju
4.2 Samovnetljive snovi
4.3 Snovi, ki v stiku z vodo oddajajo vnetljive pline
5.1 Oksidirajoče snovi
5.2 Organski peroksidi
6.1 Strupene snovi
6.2 Snovi, ki lahko povzročijo okužbe
7. Radioaktivne snovi
8. Jedke snovi
9. Različne druge nevarne snovi
Opomba:
te kategorije so tiste, ki jih določa Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID), sprejet z Direktivo Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici in poznejšimi spremembami ( 9 ).
( 1 ) UL C 180 E, 26.6.2001, str. 94.
( 2 ) UL C 221, 30.5.2001, str. 63.
( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2001 (UL C 72 E, 21.3.2002, str. 58), Skupno stališče Sveta z dne 27. junija 2002 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2002 (še ni objavljen v Uradnem listu).
( 4 ) UL L 237, 24.8.1991, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/12/ES (UL L 75, 15.3.2001, str. 1).
( 5 ) UL L 350, 23.12.1980, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 1994.
( 6 ) UL L 52, 22.2.1997, str. 1.
( 7 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 8 ) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.
( 9 ) UL L 235, 17.9.1996, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/6/ES (UL L 30, 1.2.2001, str. 42).