2000L0075 — SL — 01.07.2013 — 007.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (UL L 327, 22.12.2000, p.74) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 346 |
41 |
9.12.2006 |
||
|
L 363 |
352 |
20.12.2006 |
||
|
L 294 |
26 |
13.11.2007 |
||
|
DIREKTIVA SVETA 2008/73/ES Besedilo velja za EGP z dne 15. julija 2008 |
L 219 |
40 |
14.8.2008 |
|
|
DIREKTIVA 2012/5/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. marca 2012 |
L 81 |
1 |
21.3.2012 |
|
|
L 158 |
234 |
10.6.2013 |
||
spremenjena z:
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
DIREKTIVA SVETA 2000/75/ES
z dne 20. novembra 2000
o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992, ki uvaja splošne ukrepe Skupnosti za nadzor nekaterih bolezni živali in posebne ukrepe glede vezikularne bolezni prašičev ( 1 ), in zlasti druge alinee člena 15 Direktive,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
V skladu s členom 15 Direktive 92/119/EGS je treba uvesti posebne ukrepe za nadzor in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika. |
|
(2) |
Epidemiološke značilnosti bolezni modrikastega jezika so primerljive z značilnostmi konjske kuge. |
|
(3) |
Svet je sprejel Direktivo Sveta 92/35/EGS, o določitvi pravil in ukrepov nadzora za boj proti konjski kugi ( 2 ). |
|
(4) |
Splošne ukrepe za boj proti konjski kugi, ki jih določa Direktiva 92/35/EGS, je zato treba uporabiti kot model za boj proti bolezni modrikastega jezika in ga ustrezno prilagoditi značilnostim rejenja vrst, dovzetnih za bolezen modrikastega jezika. |
|
(5) |
Treba je določiti predpise o premikih dovzetnih vrst in njihovega semena, jajčec in zarodkov iz območij, za katera veljajo omejitve zaradi izbruha bolezni. |
|
(6) |
Ker se v primeru izbruha bolezni modrikastega jezika uporablja člen 3 Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o izdatkih na veterinarskem področju ( 3 ). |
|
(7) |
Treba je uvesti postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Ta direktiva določa pravila in ukrepe za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika.
Člen 2
Za namene te direktive veljajo naslednje opredelitve:
|
(a) |
„gospodarstvo“ : kmetijska ali druga ustanova, kjer se stalno ali začasno redi ali hrani vrste živali, dovzetne za bolezen modrikastega jezika; |
|
(b) |
„dovzetne vrste“ : vsi prežvekovalci; |
|
(c) |
„žival(i)“ : žival(i), ki spada(jo) med dovzetne vrste, razen divjih živali, v zvezi s katerimi je možno sprejeti posebne določbe v skladu s postopkom iz člena 20(2); |
|
(d) |
„lastnik“ ali „imetnik“ : fizična ali pravna oseba (osebe), ki je lastnik živali ali je odgovorna za njihovo rejo bodisi za plačilo ali brez njega; |
|
(e) |
„vektor“ : insekt vrste Culicoides imicola ali katerikoli drugi insekt roda Culicoides, ki lahko prenaša bolezen modrikastega jezika in ga je treba identificirati v skladu s postopkom iz člena 20(2) po nasvetu Znanstvenega veterinarskega odbora; |
|
(f) |
„sum“ : pojav kakršnihkoli kliničnih znakov, ki kažejo na bolezen modrikastega jezika pri dovzetnih živali, skupaj z nizom epidemioloških podatkov, ki omogočajo, da se tako možnost razumno predvidi; |
|
(g) |
„potrditev“ : izjava pristojnega organa, na podlagi laboratorijskih rezultatov, da bolezen modrikastega jezika kroži po določenem območju; v primeru epidemije lahko pristojni organ prisotnost bolezni potrdi tudi na podlagi kliničnih in/ali epidemioloških rezultatov; |
|
(h) |
„pristojni organ“ : centralni organ države članice, pristojen za opravljanje veterinarskih pregledov, ali katerakoli drug veterinarski organ, na katero je centralni organ prenesel to pooblastilo; |
|
(i) |
„uradni veterinar“ : veterinar, ki ga imenuje pristojni organ; |
|
(j) |
„oslabljena živa cepiva“ : cepiva, ki so proizvedena s prilagoditvijo v naravi prisotnih izolatov virusa bolezni modrikastega jezika z zaporednimi pasažami na tkivnih kulturah ali na oplojenih kokošjih jajcih. |
Člen 3
Države članice zagotovijo da se pristojni organ obvezno takoj obvesti, če obstaja sum prisotnosti virusa bolezni modrikastega jezika ali če je prisotnost virusa potrjena.
Člen 4
1. Če ima gospodarstvo, ki se nahaja na področju, za katerega ne veljajo omejitve v smislu te direktive, eno ali več živali, za katere obstaja sum, da so okužene z boleznijo modrikastega jezika, države članice zagotovijo, da uradni veterinar nemudoma opravi uradne metode preiskave, da bi potrdil ali ovrgel prisotnost bolezni.
2. Takoj ko je podano obvestilo o sumu prisotnosti bolezni, uradni veterinar:
(a) za gospodarstvo ali gospodarstva, kjer obstaja sum prisotnosti bolezni, odredi uradni nadzor;
(b) kot tudi:
(i) sestavi seznam živali, pri čemer za vsako vrsto navede število živali, ki so že poginile, so okužene ali je verjetno, da se bodo okužile, in z ažuriranjem seznama, vključi živali, ki se skotijo ali poginejo med obdobjem, ko obstaja sum prisotnosti bolezni; podatke iz tega seznama je treba na zahtevo predložiti in se jih sme preveriti med vsakim obiskom;
(ii) sestavi seznam krajev, ki omogočajo preživetje ali nastanitev vektorja, in še zlasti tistih, ki so ugodni za njegovo razmnoževanje;
(iii) opravi epidemiološki pregled v skladu s členom 7;
(c) redno obiskuje gospodarstvo ali gospodarstva in vsakokrat opravi podroben klinični pregled ali obdukcijo živali, ki so poginile ali za katere obstaja sum da so okužene, in potrdi bolezen, če je potrebno z laboratorijskimi testi;
(d) zagotovi, da:
(i) so vsi premiki živali z gospodarstva ali gospodarstev ali na gospodarstvo ali gospodarstva prepovedani;
(ii) so v času, ko so vektorji aktivni, živali zaprte, če meni, da so sredstva za izvajanje tega ukrepa na voljo;
(iii) se živali, objekti, kjer so te nameščene, in njihova okolica (še zlasti področja, v katerih se razvijajo populacije Culicoides) redno razkužujejo z dovoljenimi insekticidi. Da bi v kar največji meri preprečili infestacijo vektorjev, stopnjo razkuževanja določi pristojni organ, pri čemer upošteva obstojnost uporabljenega insekticida in klimatske pogoje.
(iv) trupla mrtvih živali na gospodarstvu se uniči, odstrani, sežge ali pokoplje v skladu z Direktivo Sveta 90/667/EGS z dne 27. novembra 1990, o določitvi veterinarskih predpisov za odstranjevanje in predelavo živalskih odpadkov, za njihovo prodajo in za preprečevanje patogenov v krmilih živalskega ali ribjega izvora, in spremembi Direktive 90/425/EGS ( 4 ).
3. Do uvedbe ukrepov iz odstavka 2 lastnik ali imetnik katerekoli živali, za katere se sumi, da so zbolele, sprejme vse varnostne ukrepe, da bi ravnal v skladu z določbami odstavka 2(d)(i) in (ii).
4. Pristojni organ lahko ukrepe iz odstavka 2 uporabi tudi za druga gospodarstva v primeru, da njihova lokacija, geografski položaj ali stiki z gospodarstvom, na katerem obstaja sum prisotnosti bolezni, dajejo povod za predvidevanje možnosti okuženosti.
5. Poleg določb iz odstavka 2 se lahko v skladu s postopkom iz člena 20(2) predpiše tudi posebne določbe za naravne rezervate, v katerih živijo živeče živali prosto.
6. Uradni veterinar ukrepov iz tega člena ne prekliče tako dolgo, dokler suma prisotnosti bolezni modrikastega jezika ne ovrže pristojni organ.
Člen 5
1. Pristojni organ države članice lahko dovoli uporabo cepiva proti bolezni modrikastega jezika, če:
(a) taka odločitev temelji na rezultatih posebne ocene tveganja, ki jo je izvedel pristojni organ;
(b) je Komisija obveščena pred izvajanjem takega cepljenja.
2. Kadar koli se uporabijo oslabljena živa cepiva, države članice zagotovijo, da pristojni organ določi meje:
(a) okuženega območja, ki vključuje vsaj območje cepljenja;
(b) ogroženega območja, ki vključuje del ozemlja Unije in sega najmanj 50 kilometrov čez meje okuženega območja.
Člen 6
1. Ko je prisotnost bolezni modrikastega jezika uradno potrjena, uradni veterinar:
(a) poskrbi za zakol, ki se mu zdi potreben za preprečitev širjenja epidemije, o tem pa obvesti Komisijo;
(b) v skladu z direktivo 90/667/EGS odredi uničenje, odstranitev, sežig ali pokop trupel obolelih živali;
(c) ukrepe iz člena 4 razširi na gospodarstva, ki se nahajajo v polmeru 20 kilometrov (vključno z okuženim območjem iz člena 8) okoli okuženega gospodarstva ali gospodarstev;
(d) izvaja ukrepe, sprejete v skladu s postopkom iz člena 20(2), še zlasti v zvezi z uvedbo kakršnega koli programa cepljenja ali drugih alternativnih ukrepov;
(e) opravi epidemiološki pregled v skladu s členom 7;
Vendar pa se lahko z odstopanjem od pododstavka (c) določbe, ki se nanašajo na premike živali na območju, sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(2).
2. Pristojni organ lahko območje iz odstavka 1(c) razširi ali skrči na podlagi epidemioloških, geografskih, ekoloških ali meteoroloških razmer, o čemer obvesti Komisijo.
3. Če se območje iz odstavka 1(c) nahaja na ozemlju več kot ene države članice, pristojni organi držav članic sodelujejo med seboj, da bi določile meje tega območja. Če je potrebno, se meje območja določijo v skladu s postopkom iz člena 20(2).
Člen 7
1. Epidemiološki pregled se nanaša na:
(a) domnevni čas prisotnosti bolezni modrikastega jezika na gospodarstvu;
(b) možni izvor bolezni modrikastega jezika na gospodarstvu in določitev drugih gospodarstev, kjer živijo živali, ki so se morda okužile iz istega vira;
(c) prisotnost in razširjenost vektorjev bolezni;
(d) premike živali z zadevnih gospodarstev ali na gospodarstva ali kakršenkoli odvoz živalskih trupel s teh gospodarstev.
2. Ustanovi se krizna enota za izvajanje splošne koordinacije vseh ukrepov, potrebnih za zagotovitev čimprejšnjega izkoreninjenja bolezni modrikastega jezika, in za izvajanje epidemiološkega nadzora.
Splošne predpise o nacionalnih kriznih enotah in o kriznih enotah Skupnosti se določi v skladu s postopkom iz člena 20(2).
Člen 8
1. Države članice zagotovijo, da poleg ukrepov iz člena 6 pristojni organ določi meje okuženega območja in ogroženega območja. Pri določitvi meja teh območij je treba upoštevati geografske, upravne, ekološke in epizootiološke dejavnike, povezane z boleznijo modrikastega jezika, in ureditev nadzora.
2.
(a) Okuženo območje obsega del ozemlja Skupnosti s polmerom najmanj 100 kilometrov okoli okuženega posestva.
(b) Ogroženo območje obsega del ozemlja Unije, ki sega najmanj 50 kilometrov čez meje okuženega območja in na katerem ni bilo v preteklih 12 mesecih opravljeno nikakršno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika z oslabljenimi živimi cepivi.
(c) Če se območja nahajajo na ozemlju več kot ene države članice, pristojni organi zadevnih držav članic sodelujejo med seboj, da bi določile meje območij iz pododstavkov (a) in (b).
(d) Vendar pa se, če je potrebno, meje okuženega in ogroženega območja določi v skladu s postopkom iz člena 20(2).
3. Po prejemu ustrezno utemeljene zahteve države članice se lahko v skladu s postopkom iz člena 20(2) sprejme sklep o spremembi razmejitve območij iz odstavka 2 ob upoštevanju:
(a) njihove geografske lokacije in ekoloških dejavnikov;
(b) meteoroloških pogojev;
(c) prisotnosti in razširjenosti vektorja;
(d) rezultatov epizootioloških študij, opravljenih v skladu s členom 7;
(e) rezultatov laboratorijskih testov;
(f) uporabe protiukrepov, še zlasti dezinsekcije.
Člen 9
1. Države članice zagotovijo, da se na okuženem območju uporabljajo naslednji ukrepi:
(a) identifikacija vseh gospodarstev z živalmi znotraj območja;
(b) program epidemiološkega nadzora, ki ga izvaja pristojni organ in temelji na spremljanju kontrolnih skupin goveda (ali drugih vrst prežvekovalcev) in populacij vektorjev; ta program se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 20(2);
(c) prepoved premikov živali z območja. Vendar pa se lahko v skladu s postopkom iz člena 20(2) dovoli premike, še zlasti za živali, ki se nahajajo na delu območja, kjer je dokazano, da ni vektorjev in da virus ni prisoten.
2. Poleg ukrepov iz odstavka 1 se lahko v skladu s postopkom iz člena 20 ali na pobudo države članice, ki o tem obvesti Komisijo, odredi cepljenje živali proti bolezni modrikastega jezika in njihovo identifikacijo na okuženem območju.
Člen 10
Države članice zagotovijo, da:
1. se ukrepi iz člena 9(1) uporabljajo na ogroženem območju;
2. je na ogroženem območju prepovedano kakršno koli cepljenje proti bolezni modrikastega jezika z oslabljenimi živimi cepivi.
Člen 11
Ukrepe, sprejete v skladu s členi 6, 8, 9 in 10, se spremeni in dopolni ali prekliče v skladu s postopkom iz člena 20(2).
Člen 12
Z odstopanjem od členov 9 in 10 se določbe, ki veljajo za premike živali na okužena in ogrožena območja in z njih, določi v skladu s postopkom iz člena 20(2).
Kadar se sprejme odločba iz prvega odstavka, se predpise, ki veljajo za trgovanje, sprejme v skladu z istim postopkom.
Člen 13
Če je na določenem območju epidemija bolezni modrikastega jezika zelo obsežna, sprejmejo zadevne države članice kakršnekoli dodatne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 20(2).
Člen 14
Države članice zagotovijo, da pristojni organ izvede vse potrebne ukrepe za to, da so vse osebe na okuženem območju in na ogroženem območju v celoti obveščene o veljavnih omejitvah in da storijo vse potrebno za pravilno izvajanje zadevnih ukrepov.
Člen 15
1. Države članice imenujejo nacionalni laboratorij, ki je pristojen za izvajanje laboratorijskih preiskav iz te direktive ter dajo na voljo drugim državam članicam in javnosti podatke o tem laboratoriju in vse naknadne spremembe.
Podrobna pravila za enotno uporabo tega odstavka se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(2).
2. Naloge nacionalnega laboratorija, imenovanega v skladu z odstavkom 1, so navedene v Prilogi I.
3. Nacionalni laboratoriji, imenovani v skladu z odstavkom 1 tega člena, se povežejo z referenčnim laboratorijem Skupnosti iz člena 16.
Člen 16
Referenčni laboratorij Skupnosti za bolezen modrikastega jezika je naveden v Prilogi II. Brez poseganja v določbe iz Odločbe 90/424/EGS in zlasti člena 28 Odločbe so naloge laboratorija določene v Prilogi II(B).
Člen 17
Strokovnjaki Komisije lahko, kadar je potrebno, da bi zagotovili enotno uporabo te direktive, v sodelovanju s pristojnim organom opravijo preglede na kraju samem. V ta namen lahko pregledajo reprezentančni delež gospodarstev, da bi preverili, če pristojni organi spremljajo upoštevanje predpisov te direktive. Komisija obvesti države članice o rezultatih opravljenih pregledov.
Država članica, na ozemlju katere se izvaja pregled, zagotovi strokovnjakom vso potrebno pomoč pri izvajanju njihove naloge.
Splošne pravila za izvajanje tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 20(2).
Člen 18
1. Vsaka država članica sestavi načrt ukrepov v primeru izbruha bolezni, v katerem navede sredstva, s katerimi izvaja ukrepe iz te direktive.
V načrtu morajo biti predvideni dostop do obrata in opreme ter osebje in katerakoli druga ustrezna sredstva, potrebna za hitro in učinkovito izkoreninjenje bolezni.
2. Merila, ki se jih uporablja pri sestavi načrtov iz prvega odstavka, so določena v Prilogi III.
Načrte, izdelane v skladu s temi merili, se najkasneje v treh mesecih po začetku veljavnosti te direktive predloži Komisiji.
Komisija pregleda načrte, da bi ugotovila, če omogočajo dosego zaželenega cilja, in zadevni državi članici predlaga vse potrebne spremembe, da bi med drugim zagotovila, da so načrti skladni z načrti drugih držav članic.
Komisija odobri načrte, če je potrebno s spremembami, v skladu s postopkom iz člena 20(2).
Načrte se lahko v skladu z istim postopkom naknadno spremeni ali dopolni, da bi zajeli spremembe razmer.
Člen 19
Če je potrebno, lahko to direktivo na predlog Komisije spremeni Svet, ki odloča s kvalificirano večino.
Priloge se spremeni v skladu s postopkom iz člena 20(2).
Vsa podrobna pravila za izvajanje te direktive se sprejme v skladu s postopkom iz člena 20(2).
Člen 20
1. Komisiji pomaga Stalni veterinarski odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 5 ).
Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, se določi na 15 dni.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 21
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 20(2) sprejme prehodne ukrepe za obdobje dveh let, da bi olajšala prehod na nove ureditve, ki jih določa ta direktiva.
Člen 22
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 2002. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 23
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
▼M4 —————
B. NALOGE NACIONALNIH LABORATORIJEV ZA BOLEZEN MODRIKASTEGA JEZIKA
Nacionalni laboratoriji za bolezen modrikastega jezika so odgovorni za koordinacijo standardov in diagnostičnih metod, ki jih določi vsak diagnostični laboratorij v državi članici, uporabo reagentov in testiranje cepiv. V ta namen:
(a) lahko dobavljajo diagnostične reagente diagnostičnim laboratorijem, ki zaprosijo za te reagente;
(b) preverijo kakovost vseh diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo v državi članici;
(c) redno organizirajo primerjalne teste;
(d) shranijo izolate virusa bolezni modrikastega jezika, vzetega iz potrjenih primerov v državi članici;
(e) zagotovijo potrditev pozitivnih rezultatov, dobljenih v regionalnih diagnostičnih laboratorijih.
PRILOGA II
A. LABORATORIO COMUNITARIO DE REFERENCIA DE LA FIEBRE CATARRAL OVINA
AFRC Institute for Animal Health
Pirbright Laboratory
Ash Road
Pirbright
Woking
Surrey GU24 ONF
United Kingdom
Tel.: (44-1483) 23 24 41
Fax: (44-1483) 23 24 48
E-mail: philip-mellor@bbsrc.ac.uk
B. NALOGE REFERENČNEGA LABORATORIJA SKUPNOSTI ZA BOLEZEN MODRIKASTEGA JEZIKA
Referenčni laboratorij Skupnosti ima naslednje naloge:
1. usklajevanje, ob posvetovanju s Komisijo, diagnostičnih metod za bolezen modrikastega jezika v državah članicah, še zlasti z:
(a) tipizacijo, hranjenjem in dobavljanjem sevov virusa bolezni modrikastega jezika za opravljanje seroloških testov in pripravo antiseruma;
(b) zagotavljanjem standardnih serumov in drugih referenčnih reagentov nacionalnim referenčnim laboratorijem za standardizacijo testov in reagentov, ki se jih uporablja v vsaki državi članici.
(c) pripravo in hranjenjem zbirke sevov in izolatov virusa bolezni modrikastega jezika;
(d) redno organizacijo primerjalnih testiranj diagnostičnih postopkov v Skupnosti;
(e) zbiranjem in primerjavo podatkov in informacij o uporabljenih diagnostičnih metodah in rezultatih testov, opravljenih v Skupnosti.
(f) klasifikacijo izolatov virusa bolezni modrikastega jezika z uporabo najsodobnejših metod, za boljše razumevanje epizootiologije bolezni modrikastega jezika;
(g) spremljanjem svetovnega razvoja na področju nadzorovanja, epizootiologije in preprečevanja bolezni modrikastega jezika;
2. aktivna pomoč pri identifikaciji središč okuženosti z boleznijo modrikastega jezika v državah članicah s preučevanjem izolatov virusa, ki so mu bile poslane za potrditev diagnoze, klasifikacijo in epizootiološke študije;
3. omogočanje usposabljanja in obnovitvenih tečajev za strokovnjake na področju laboratorijske diagnostike, da bi uskladili diagnostične tehnike po vsej Skupnosti;
4. medsebojna izmenjava informacij s Svetovnim laboratorijem za bolezen modrikastega jezika, ki ga je imenoval Mednarodni urad za epizootijo (OIE) še zlasti glede globalnega razvoja v zvezi z boleznijo modrikastega jezika.
PRILOGA III
MINIMALNA MERILA ZA NAČRT UKREPOV V PRIMERU IZBRUHA BOLEZNI
Načrt ukrepov v primeru izbruha bolezni mora zagotavljati vsaj naslednje:
1. vzpostavitev krizne enote na državni ravni za koordiniranje ukrepov v nujnih primerih v zadevnih državah članicah;
2. seznam lokalnih kriznih centrov, ustrezno opremljenih za koordiniranje ukrepov za nadzor na lokalni ravni;
3. podrobne informacije o osebju, odgovornem za ukrepe v nujnih primerih, njihovi usposobljenosti in odgovornostih;
4. možnost, da lahko vsak lokalni center hitro stopi v stik z osebami ali organizacijami, ki jih je izbruh bolezni neposredno ali posredno prizadel;
5. razpoložljivost opreme in sredstev, potrebnih za pravilno izvajanje ukrepov v nujnih primerih;
6. natančna navodila v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključno z načini uničevanja trupel, ko obstaja sum okužbe ali ko je ta potrjena;
7. programe usposabljanja za vzdrževanje in poglobitev znanja o postopkih na terenu in o upravnih postopkih;
8. zmožnosti za opravljanje obdukcije, seroloških in histoloških testov, itd. v diagnostičnih laboratorijih, in za posodabljanje hitrih diagnostičnih tehnik (v ta namen je treba določiti določbe o hitrem prevozu vzorcev);
9. informacije o količini cepiva proti bolezni modrikastega jezika, za katero se sodi, da je potrebna v primeru, ko je treba uvesti cepljenje v nujnih primerih;
10. urejevalne odločbe za izvajanje načrtov ukrepov v primeru izbruha bolezni.
( 1 ) L L 62, 15.3.1993, str. 69. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.
( 2 ) UL L 157, 10.06.92, str. 19. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.
( 3 ) UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1258/1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 103).
( 4 ) UL L 363, 27.12.90, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.
( 5 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 2.