To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje

1. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi upravni organi, ki so v državah članicah pristojni za izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje, sodelujejo med sabo in s Komisijo, da zagotovijo spoštovanje teh zakonodaj v okviru sistema Skupnosti.

2. Določbe te uredbe se ne uporabljajo, če se prekrivajo s posebnimi določbami drugih predpisov o medsebojni pomoči in sodelovanju med upravnimi organi držav članic ter med njimi in Komisijo zaradi izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

— „kmetijska zakonodaja“ pomeni vse predpise, sprejete v okviru skupne kmetijske politike in posebne predpise za blago, ki je rezultat predelave kmetijskih proizvodov,

— „upravna poizvedba“ pomeni vse kontrole, preverjanja in dejanja, ki jih opravijo uslužbenci upravnih organov iz člena 1(1) pri izvajanju svojih nalog zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje in če je potrebno ugotavljanja morebitnih nepravilnih dejanj, ki se zdijo v nasprotju s predpisi teh zakonodaj, razen dejanj, ki se opravijo na zahtevo ali pod neposrednim nadzorom sodnega organa; izraz „upravna poizvedba“ zajema tudi akcije Skupnosti iz člena 20,

— „osebni podatki“ pomeni vse informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo; določljiva oseba je tista oseba, katere identiteta se lahko določi neposredno ali posredno s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več posebnih elementov, ki izražajo njeno fizično, fiziološko, psihično, gospodarsko, kulturno ali socialno identiteto,

— „operativna analiza“ pomeni analizo dejanj, ki so ali se zdi, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo; ta analiza vključuje naslednje zaporedne faze:

—

(a) zbiranje informacij, vključno z osebnimi podatki;

(b) presojo zanesljivosti vira informacij in samih informacij;

(c) raziskovanje, metodično predstavitev in razumevanje povezav med temi informacijami ali med temi informacijami in drugimi pomembnimi podatki;

(d) oblikovanje ugotovitev, hipotez ali priporočil, ki jih lahko pristojni organi in Komisija neposredno uporabijo kot informacije o tveganju za preprečevanje in ugotavljanje drugih dejanj v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo in/ali za natančno ugotavljanje fizičnih ali pravnih oseb, vključenih v ta dejanja,

— „strateška analiza“ pomeni raziskovanje in opredelitev splošnega razvoja kršitev carinske in kmetijske zakonodaje z uporabo presoje nevarnosti, obsega in vpliva nekaterih vrst dejanj v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, da bi se s tem določile prednostne naloge, bolje razumel pojav ali grožnja, preusmerile dejavnosti na preprečevanje in ugotavljanje goljufij ter spremenila ureditev služb. Samo podatki, iz katerih so bili odstranjeni identifikacijski elementi, se lahko uporabijo za strateško analizo,

— „redna avtomatizirana izmenjava“ pomeni sistematično posredovanje vnaprej opredeljenih informacij brez predhodne zahteve v vnaprej določenih rednih intervalih,

— „občasna avtomatizirana izmenjava“ pomeni sistematično posredovanje vnaprej opredeljenih informacij brez predhodne zahteve v trenutku, ko je informacija na voljo,

2. Vsaka država članica predloži drugim državam članicam in Komisiji seznam pristojnih organov, ki so imenovani za sodelovanje pri izvajanju te uredbe.

V tej uredbi zajema izraz „pristojni organi“ organe, ki so imenovani skladno s predhodnim pododstavkom.

Brez poseganja v druge določbe te uredbe in za uresničevanje njenih ciljev, zlasti kadar carinska ali poenostavljena deklaracija ni predložena, je nepopolna ali obstaja utemeljen sum, da so v njej navedeni podatki napačni, lahko Komisija ali pristojni organi posamezne države članice s pristojnimi organi katere koli druge države članice ali Komisijo izmenjajo naslednje podatke:

Če se organi v državah članicah na podlagi zahtevka za upravno pomoč ali sporočila, opravljenega na podlagi te uredbe, odločijo uvesti ukrep, ki vsebuje določene elemente, ki se lahko izvajajo samo z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa, je potrebno v okviru upravnega sodelovanja, predvidenega v tej uredbi, sporočiti:

Takšno sporočilo mora predhodno odobriti sodni organ, če izhaja potreba po takšnem dovoljenju iz nacionalne zakonodaje.

1. Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči vse informacije, ki mu omogočajo, da zagotovi spoštovanje določb, predvidenih v carinski in kmetijski zakonodaji in predvsem tistih glede:

— uporabe carinskih dajatev in dajatev z enakovrednim učinkom ter kmetijskih prelevmanov in drugih dajatev, predvidenih v okviru skupne kmetijske politike ali posebnih dogovorov, ki se uporabljajo za določeno blago, ki je rezultat predelave kmetijskih izdelkov,

2. Za pridobitev zahtevanih informacij zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se ta obrne, ravna tako, kot bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa lastne države.

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca temu pošlje vsa potrdila, dokumente ali potrjene izvode teh dokumentov, s katerimi razpolaga ali jih pridobi pod pogoji iz člena 4(2) in ki se nanašajo na dejanja, za katere se uporabljata carinska in kmetijska zakonodaja.

1. Zaprošeni organ ob upoštevanju veljavnih predpisov države članice, v kateri ima sedež, na zahtevo organa prosilca obvesti ali naroči obvestiti naslovnika o vseh dejanjih ali odločitvah upravnih organov, ki se nanašajo na izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje.

2. Zahtevkom za obveščanje, ki omenjajo predmet dejanja ali odločitev, ki jo je treba sporočiti, je treba priložiti prevod v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež; zaprošeni organ se lahko predložitvi prevoda odpove.

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca na področju delovanja svojih služb v največjem možnem obsegu izvaja ali naroči izvajati poseben nadzor:

(b) nad kraji, kjer se skladišči blago na način, zaradi katerega se utemeljeno domneva, da je namenjeno postopkom, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo;

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca temu v obliki poročil in drugih dokumentov ali potrjenih izvodov oz. ustreznih izvlečkov posreduje vse informacije, s katerimi razpolaga ali jih pridobi skladno s členom 4(2), o ugotovljenih ali načrtovanih dejanjih, za katere organ prosilec meni, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ali po potrebi o rezultatih nadzora iz člena 7.

Vendar se izvirniki in predmeti posredujejo samo, če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

1. Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca opravi ali naroči opraviti ustrezne upravne poizvedbe glede dejanj, za katera organ prosilec meni, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

Za opravljanje upravnih poizvedb zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se ta obrne, ravna, kot bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa svoje države.

2. S soglasjem organa prosilca in zaprošenega organa so lahko uslužbenci, ki jih imenuje organ prosilec, navzoči pri upravnih poizvedbah iz odstavka 1.

Upravne poizvedbe vselej vodijo uslužbenci zaprošenega organa. Uslužbenci organa prosilca ne morejo na lastno pobudo izvrševati pooblastil za nadzor, ki pripadajo zaprošenemu organu; vendar imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kot uslužbenci zaprošenega organa, vendar samo z njihovim posredovanjem in za namene tekoče upravne poizvedbe.

Če so skladno s predpisi držav članic na področju kazenskega postopka nekatera dejanja pridržana za uslužbence, ki so za to posebej določeni na podlagi zakonodaje države članice, uslužbenci zaprošenega organa ne sodelujejo pri teh dejanjih. V vsakem primeru niso navzoči pri preiskavah prostorov ali na uradnem zaslišanju oseb v okviru kazenskega prava. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij pod pogoji iz člena 3.

Z dogovorom med organom prosilcem in zaprošenim organom ter po postopkih, ki jih zadnji določi, lahko uslužbenci, ki jih pravilno pooblasti organ prosilec, v uradih, v katerih upravni organi tiste države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, opravljajo svoje dejavnosti, zbirajo informacije o izvajanju carinske in kmetijske zakonodaje, ki jih potrebuje organ prosilec, in ki so razvidne iz dokumentacije, dostopne uslužbencem teh uradov. Ti uslužbenci so pooblaščeni za kopiranje te dokumentacije.

Uslužbenci organa prosilca, ki so zaradi uporabe členov 9 in 10 v drugi državi članici, morajo biti vselej sposobni predložiti pisno pooblastilo, iz katerega izhajata njihova identiteta in uradna funkcija.

Brez poseganja v člen 51 lahko informacije, vključno z dokumenti, njihovimi potrjenimi izvodi, potrdili, vsemi instrumenti ali sklepi upravnih organov, poročili in vsemi informacijami, ki jih pridobijo uslužbenci zaprošenega organa in se posredujejo organu prosilcu v primerih pomoči, določenih v členih 4 do 11, predstavljajo dopusten dokaz na enak način, kot če bi bile pridobljene v državi članici, v kateri potekajo postopki:

Pristojni organi posamezne države članice brez predhodne zahteve nudijo pomoč pristojnim organom drugih držav članic pod pogoji iz členov 14 in 15.

Če ocenjujejo, da je to koristno za spoštovanje carinske ali kmetijske zakonodaje, pristojni organi posamezne države članice:

(b) sporočijo pristojnim organom drugih zadevnih držav članic, predvsem v obliki poročil in drugih dokumentov ali potrjenih izvodov oz. ustreznih izvlečkov le-teh, vse razpoložljive informacije o dejanjih, ki so ali se jim zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

►M2 1. ◄ Pristojni organi posamezne države članice brez odlašanja sporočijo pristojnim organom drugih zadevnih držav članic vse koristne informacije o dejanjih, ki so ali se njim zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, blagu, ki je predmet teh postopkov, ter novih načinih ali metodah, ki se uporabljajo za izvajanje teh dejanj.

2. Pristojni organi posamezne države članice lahko prav tako z redno ali občasno avtomatizirano izmenjavo sporočajo pristojnim organom katere koli druge zadevne države članice informacije, prejete v zvezi z vnosom, iznosom, tranzitom, hrambo in posebno rabo blaga, vključno s poštnim prometom, ki poteka med carinskim območjem Skupnosti in drugimi ozemlji, ter prisotnostjo in gibanjem neskupnostnega blaga in blaga v postopku posebne rabe znotraj carinskega območja Skupnosti, če je to potrebno za preprečitev ali izsleditev dejanj, ki so ali se zdi, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

Brez poseganja v člen 51 lahko informacije, vključno z dokumenti, njihovimi potrjenimi izvodi, potrdili, vsemi instrumenti ali sklepi upravnih organov, poročili in vsemi informacijami, ki jih pridobijo uslužbenci organa, ki posreduje informacije, in se posredujejo organu prejemniku v primerih pomoči, določenih v členih 13 do 15, predstavljajo dopusten dokaz na enak način, kot če bi bile pridobljene v državi članici, v kateri potekajo postopki:

1. Pristojni organi posamezne države članice sporočijo Komisiji, takoj ko so jim na razpolago:

(a) vse informacije, ki se jim zdijo koristne, o:

— blagu, ki je bilo ali se domneva, da je bilo predmet postopkov, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo,

— metodah in postopkih, ki so bili uporabljeni ali se domneva, da so bili uporabljeni za kršitev carinske ali kmetijske zakonodaje,

— zahtevkih za pomoč, uvedenih ukrepih in izmenjanih informacijah skladno s členi 4 do 16, ki bi lahko razkrili trende goljufij na carinskem in kmetijskem področju;

2. Komisija sporoči pristojnim organom posamezne države članice vse informacije, ki so jim lahko v pomoč pri zagotavljanju spoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje in sicer, takoj ko so ji na razpolago.

1. Če pristojni organi posamezne države članice ugotovijo dejanja, ki so ali se zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo in ti predstavljajo poseben interes na ravni Skupnosti, predvsem:

ti organi Komisiji čimprej na lastno pobudo ali na njeno utemeljeno zahtevo sporočijo vse ustrezne informacije, po potrebi v obliki dokumentov ali izvodov oziroma izvlečkov dokumentov, ki so potrebne za poznavanje dejstev, zato da lahko Komisija uskladi ukrepe, ki jih izvajajo države članice.

V roku šestih mesecev po prejemu informacij, ki jih je posredovala Komisija, pristojni organi držav članic posredujejo Komisiji povzetek ukrepov proti goljufijam, ki so jih sprejeli na podlagi teh informacij. Komisija na podlagi teh povzetkov redno pripravlja in posreduje državam članicam poročila o rezultatih ukrepov, ki so jih sprejele države članice.

2. Če pristojni organi posamezne države članice uporabijo odstavek 1, jim ni treba sporočiti informacij iz člena 14(b) in 15 pristojnim organom drugih zadevnih držav članic.

3. Na utemeljeno zahtevo Komisije pristojni organi držav članic ukrepajo, kot je predvideno v členih 4 do 8.

4. Če Komisija oceni, da je do nepravilnosti prišlo v eni ali več državah članicah, to sporoči zadevni ali zadevnim državam članicam in ta ali te uvedejo čimprej ko je mogoče, poizvedbo, pri kateri so lahko pod pogoji iz člena 9(2) in člena 11 navzoči uslužbenci Komisije.

Zadevna ali zadevne države članice Komisiji čimprej sporočijo izide teh poizvedb.

5. Uslužbenci Komisije lahko ob skupnem soglasju zbirajo informacije iz člena 10 pod pogoji, ki jih ta določa.

6. Ta člen ne vpliva na pravico do obveščanja in nadzora, s katero razpolaga Komisija v okviru drugih veljavnih predpisov.

7. Brez poseganja v določbe carinskega zakonika Skupnosti o vzpostavitvi skupnega okvira za obvladovanje tveganj, se lahko podatki, ki si jih v skladu s členoma 17 in 18 izmenjajo Komisija in države članice, shranijo in uporabijo za namene strateške in operativne analize.

8. Države članice in Komisija lahko izmenjujejo rezultate operativnih in strateških analiz, opravljenih v skladu s to uredbo.

1. Brez poseganja v pristojnosti držav članic in z namenom pomagati organom iz člena 29 pri ugotavljanju gibanja blaga, ki bi bilo lahko v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, ter prevoznih sredstev, tudi zabojnikov, ki se uporabljajo v ta namen, Komisija vzpostavi in upravlja podatkovno bazo, oblikovano na podlagi podatkov, ki so jih posredovali prevozniki (v nadaljnjem besedilu: podatkovna baza o prevozih). Podatkovna baza o prevozih je neposredno dostopna navedenim organom. Podatkovno bazo o prevozih lahko uporabljajo zgolj za namene te uredbe, in sicer tudi za analizo podatkov in izmenjavo informacij.

(a) dostopa ali pridobi in hrani vsebino podatkov s katerim koli sredstvom ali na kateri koli način ter te podatke uporablja skladno z zakonodajo s področja pravic intelektualne lastnine. Komisija vzpostavi ustrezne zaščitne ukrepe, kar vključuje tehnične in organizacijske ukrepe ter zahteve glede preglednosti v zvezi s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo pravico do dostopa do podatkov in njihovih popravkov;

(b) primerja in vzporeja podatke, ki so na voljo v podatkovni bazi o prevozih ali pridobljeni iz nje, jih indeksira, dopolni s podatki iz drugih virov in jih analizira v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

3. Podatki iz tega člena se nanašajo zlasti na premike zabojnikov in/ali prevoznih sredstev, blaga in oseb, ki jih ti premiki zadevajo. To po možnosti vključuje naslednje podatke:

(a) za premike zabojnikov:

— številko zabojnika,

— status naloženosti zabojnika,

— datum premika,

— način premika (natovorjen, raztovorjen, pretovorjen, vnesen, iznesen itd.),

— ime ladje ali registracijsko številko prevoznega sredstva,

— številko prevoza,

— kraj,

— tovorni list ali drugo prevozno listino;

(b) za premike prevoznih sredstev:

— ime ladje ali registracijsko številko prevoznega sredstva,

— tovorni list ali drugo prevozno listino,

— število zabojnikov,

— težo tovora,

— opis in/ali šifrsko oznako blaga,

— številko rezervacije,

— številko plombe,

— kraj prvega natovarjanja,

— kraj končnega raztovarjanja,

— kraj pretovarjanja,

— datum predvidenega prihoda na kraj končnega raztovarjanja;

(c) za osebe, vključene v premike iz točk (a) in (b): priimek, dekliški priimek, imena, nekdanje priimke, vzdevke, datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol ter naslov;

(d) za podjetja, vključena v premike iz točk (a) in (b): firmo, trgovsko ime, naslov podjetja, registracijsko številko, identifikacijsko številko za DDV in identifikacijsko številko za trošarine ter naslov lastnikov, pošiljateljev, prejemnikov, špediterjev, prevoznikov in drugih posrednikov ali oseb, vključenih v mednarodno dobavno verigo.

4. Za premike zabojnikov iz odstavka 3 tega člena Komisija vzpostavi in upravlja podatkovno bazo z javljenimi sporočili o statusu zabojnikov (v nadaljnjem besedilu: podatkovna baza CSM). Podatkovna baza CSM je neposredno dostopna organom iz člena 29. Prevozniki iz odstavka 1 tega člena, ki hranijo podatke o premikih in statusu zabojnikov ali če se taki podatki hranijo v njihovem imenu, carinskim organom države članice v katerem koli od naslednjih primerov javljajo CSM:

(a) ko je predvideno, da bodo zabojniki iz tretje države vneseni na carinsko območje Unije z morskimi plovili, razen v primerih:

— ko je predvideno, da bodo zabojniki med plovbo ostali na krovu istega morskega plovila in zapustili carinsko območje Unije na krovu tega plovila, in

— ko je predvideno, da bodo zabojniki med plovbo raztovorjeni in ponovno natovorjeni na isto pomorsko plovilo, da bi se tako omogočilo raztovarjanje ali natovarjanje drugega blaga, in da bodo zapustili carinsko območje Unije na krovu tega morskega plovila;

(b) pri pošiljkah blaga v zabojnikih, ki z morskim plovilom zapustijo carinsko območje Unije in so namenjene v tretjo državo ter spadajo v področje uporabe:

— člena 2 Direktive Sveta 92/84/EGS ( 4 ),

— člena 2 Direktive Sveta 2011/64/EU ( 5 ) ali

— člena 2(1) Direktive Sveta 2003/96/ES ( 6 ).

(a) od trenutka, ko se je o zabojniku poročalo kot o praznem, preden je vnesen na carinsko območje Unije ali preden ga zapusti, do trenutka, ko se o zabojniku ponovno poroča kot o praznem;

(b) v obdobju vsaj treh mesecev pred fizičnim prihodom na carinsko območje Unije do enega meseca po vstopu na carinsko območje Unije, v primerih, ko posameznih CSM, potrebnih za določanje zadevnih dogodkov v zvezi s praznim zabojnikom, ni na voljo v elektronski bazi podatkov prevoznika; ali

(c) v obdobju vsaj treh mesecev po izstopu s carinskega območja Unije, v primerih, ko posameznih CSM, potrebnih za določanje zadevnih dogodkov v zvezi s praznim zabojnikom, ni na voljo v elektronski bazi podatkov prevoznika.

6. Prevozniki javljajo CSM za spodaj navedene ali enakovredne dogodke, če so ti znani prevozniku, ki posreduje podatke, in kadar so bili v takih dogodkih podatki pridobljeni, zbrani ali hranjeni v njihovih elektronskih bazah podatkov:

Vsaka država članica določi kazni za neupoštevanje obveznosti glede sporočanja podatkov ali za sporočanje nepopolnih ali lažnih podatkov. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

7. Znotraj Komisije so za obdelavo osebnih podatkov, za katere se uporabljata točki (b) in (c) odstavka 2, pooblaščeni samo za to imenovani analitiki.

Osebni podatki, ki niso potrebni za ugotavljanje gibanja blaga iz odstavka 1, se takoj izbrišejo ali se iz njih odstranijo vsi identifikacijski elementi. V vsakem primeru se smejo hraniti največ tri leta.

Komisija izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, spremembo in dostopom ali drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

8. Podatki, prejeti od prevoznikov, se hranijo le toliko časa, da se doseže namen, za katerega so bili vneseni, hraniti pa se ne smejo dlje kot pet let.

9. Komisija in države članice varujejo zaupne poslovne informacije, ki jih prejmejo od prevoznikov.

Komisija in države članice glede strokovnjakov, imenovanih v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije, uporabljajo najvišja tehnična, organizacijska in kadrovska varnostna pravila o poklicni tajnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti.

Komisija in države članice zagotovijo upoštevanje zahtev drugih držav članic za zaupno obravnavo informacij, izmenjanih prek podatkovne baze CSM.

1. Komisija je pooblaščena za zagotavljanje usposabljanja in vseh oblik pomoči, ki niso finančne narave, uradnikom za zvezo iz tretjih držav ter iz evropskih in mednarodnih organizacij in agencij.

2. Komisija lahko da državam članicam na voljo strokovno znanje, tehnično ali logistično pomoč, usposabljanje ali sporočanje ali katero koli drugo operativno pomoč tako za dosego ciljev te uredbe kot za izvajanje nalog držav članic v okviru carinskega sodelovanja iz členov 29 in 30 Pogodbe o Evropski uniji.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o pogostosti javljanja, obliki podatkov v CSM in metodi javljanja CSM.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 29. februarja 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 43a(2).

1. Komisija vzpostavi in upravlja podatkovno bazo (v nadaljnjem besedilu: podatkovna baza o uvozu, izvozu in tranzitu) s podatki o:

(i) člena 2 Direktive 92/84/EGS;

(ii) člena 2 Direktive 2011/64/EU ali

(iii) člena 2(1) Direktive 2003/96/ES.

Podatkovna baza o uvozu, izvozu in tranzitu se vzdržuje, kot je podrobno določeno v prilogah 37 in 38 k Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 ( 7 ).

Komisija sistematično kopira podatke iz virov, ki jih Komisija upravlja na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013, v podatkovno bazo o uvozu, izvozu in tranzitu. Države članice lahko Komisiji predložijo podatke o tranzitu blaga znotraj države članice in neposrednem izvozu, če so ti podatki na voljo in če infrastruktura informacijske tehnologije držav članic to omogoča.

Službe, ki jih imenuje Komisija, in nacionalni organi iz člena 29 te uredbe lahko podatkovno bazo o uvozu, izvozu in tranzitu uporabljajo za analizo podatkov in za primerjavo podatkov iz podatkovne baze o uvozu, izvozu in tranzitu z javljenimi CSM iz podatkovne baze CSM ter lahko za namene te uredbe izmenjujejo informacije o rezultatih.

2. Nacionalni organi iz člena 29 te uredbe imajo dostop do podatkovne baze o uvozu, izvozu in tranzitu. Znotraj Komisije so za obdelavo podatkov iz podatkovne baze o uvozu, izvozu in tranzitu pooblaščeni samo za to imenovani analitiki.

Pristojni organi, ki so vnesli podatke v carinski informacijski sistem iz člena 23(1) te uredbe ali so v skladu s členom 41b te uredbe podatke iz identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek iz člena 41a(1) te uredbe, imajo dostop do vseh podatkov v podatkovni bazi o uvozu, izvozu in tranzitu, ki se nanašajo na ta vnos ali to preiskovalno datoteko.

3. Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo v zvezi s podatki iz podatkovne baze o uvozu, izvozu in tranzitu izvaja Komisija, se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001.

Komisija se šteje za upravljavca v smislu točke (d) člena 2 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Podatkovno bazo o uvozu, izvozu in tranzitu predhodno preveri Evropski nadzornik za varstvo podatkov v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Podatkov v podatkovni bazi o uvozu, izvozu in tranzitu ni dovoljeno hraniti dlje kot pet let, razen v utemeljenih primerih, ko se lahko hranijo nadaljnji dve leti.

4. Podatkovna baza o uvozu, izvozu in tranzitu ne vključuje posebnih kategorij podatkov v smislu člena 10(5) Uredbe (ES) št. 45/2001.

5. Komisija in države članice varujejo zaupne poslovne informacije. Komisija in države članice glede strokovnjakov, imenovanih v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije, uporabljajo najvišja tehnična, organizacijska in kadrovska varnostna pravila o poklicni tajnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti.

Komisija in države članice zagotovijo upoštevanje zahtev drugih držav članic za zaupno obravnavo informacij, izmenjanih prek podatkovne baze o uvozu, izvozu in tranzitu.

Komisija lahko v zvezi s preiskavami, povezanimi z izvajanjem carinske zakonodaje, od države članice zahteva, naj predloži spremne listine k uvoznim in izvoznim deklaracijam, za katere so gospodarski subjekti ustvarili ali zbrali spremne listine.

Zahtevek iz prvega odstavka se naslovi na pristojne organe. Če država članica imenuje več kot en pristojni organ, mora ta država članica določiti upravni organ, pristojen za odgovor na zahtevo Komisije.

Če se je zadevna tretja država pravno zavezala, da bo zagotovila pomoč, potrebno za pridobitev vseh dokazov o nepravilni naravi dejanj, ki se zdijo v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ali za določitev obsega dejanj, za katere je bilo ugotovljeno, da so v nasprotju s takšno zakonodajo, ji lahko informacije, pridobljene z uporabo te uredbe, sporoči:

— Komisija ali zadevne države članice v okviru usklajenega ukrepanja, če informacije zagotovi več kot ena država članica, ob predhodnem soglasju pristojnih organov držav članic, ki jih zagotovijo.

Država članica takšno sporočanje opravi v skladu z njenimi notranjimi predpisi o posredovanju osebnih podatkov tretjim državam.

V vsakem primeru se zagotovi, da pravila zadevne tretje države zagotavljajo raven varstva, ki ustreza ravni iz člena 45(1) in (2).

1. Komisija lahko, da bi dosegla cilje te uredbe, pod pogoji iz člena 19 v soglasju in v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi držav članic v tretjih državah uvede akcije Skupnosti za upravno sodelovanje in sodelovanje na področju poizvedb.

2. Akcije Skupnosti v tretjih državah iz odstavka 1 potekajo pod naslednjimi pogoji:

(c) akcijo lahko ob soglasju Komisije in zadevnih držav članic v interesu Skupnosti izvedejo tudi uslužbenci države članice, predvsem na podlagi dvostranskega sporazuma o pomoči z državo nečlanico; v tem primeru se Komisijo obvesti o rezultatu akcije.

3. Komisija obvesti države članice in Evropski parlament o rezultatih akcij, izvedenih skladno s tem členom.

1. Ugotovitve in informacije, pridobljene v okviru akcij Skupnosti iz člena 20, predvsem v obliki dokumentov, ki jih posredujejo pristojni organi zadevnih tretjih držav, ter informacije, pridobljene med upravno preiskavo, tudi od služb Komisije, se obravnavajo v skladu s členom 45.

3. Za namene uporabe skladno s členom 12 Komisija pristojnim organom držav članic na njihovo zahtevo pošlje prejete izvirnike ali njihove potrjene izvode.

Države članice sporočijo Komisiji informacije, izmenjane v okviru medsebojne upravne pomoči s tretjimi državami, če ima to v smislu člena 18(1) poseben pomen za pravilno delovanje carinske ali kmetijske zakonodaje skladno s to uredbo in če spadajo informacije v področje uporabe te uredbe.

1. Vzpostavi se avtomatizirani informacijski sistem, „carinski informacijski sistem“, v nadaljevanju „CIS“, ki ustreza zahtevam upravnih organov, odgovornih za izvajanje carinske ali kmetijske zakonodaje, in zahtevam Komisije.

2. V skladu z določbami te uredbe je cilj CIS pomagati pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, in sicer z omogočanjem hitrejšega dostopa do informacij in posledičnim povečanjem učinkovitosti postopkov sodelovanja in nadzora pristojnih organov, določenih v tej uredbi.

3. Carinski organi držav članic lahko uporabljajo tehnično infrastrukturo CIS v okviru carinskega sodelovanja skladno ►M2 s členoma 29 in 30 ◄ Pogodbe o Evropski uniji.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43, v zvezi z določitvijo navedenih dejanj v zvezi z izvajanjem kmetijske zakonodaje, za katera je treba vnesti informacije v CIS.

6. Države članice in Komisija, v nadaljevanju „uporabnice CIS“, sodelujejo v CIS pod pogoji, določenimi v tem naslovu.

CIS sestavlja centralna zbirka podatkov, ki je dostopna preko terminalov v vseh državah članicah in Komisiji. Vsebuje izključno podatke, vključno z osebnimi podatki, ki so potrebni za dosego njegovega cilja skladno s členom 23(2); podatki so razdeljeni v naslednje kategorije:

(h) pridržanje, zaseg ali odvzem gotovine, kakor je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 1889/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje ( 8 ).

1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe v zvezi s podatki iz vsake od kategorij iz člena 24, ki se vnesejo v CIS, kolikor je to potrebno za doseganje cilja CIS. V kategorijo iz člena 24(e) ne smejo biti vključeni osebni podatki. Ti izvedbeni akti se sprejmejo do 29. februarja 2016 v skladu s postopkom pregleda iz člena 43a(2).

2. V kategorijah iz člena 24(a) do (d) se informacije glede osebnih podatkov omejijo na naslednje:

3. Za kategorijo iz člena 24(f) se informacije glede osebnih podatkov omejijo na priimke in imena strokovnjakov.

4. Za kategorije iz člena 24(g) in (h) se informacije glede osebnih podatkov omejijo na naslednje:

5. V nobenem primeru se ne smejo vnesti osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično pripadnost, politična, verska ali filozofska prepričanja, sindikalno pripadnost, in podatki o zdravju ali spolnem življenju posameznika.

Spodaj našteta načela se morajo upoštevati pri izvajanju CIS, ko gre za osebne podatke:

1. Osebni podatki, vključeni v kategorije iz člena 24, se vnesejo v CIS izključno za namene naslednjih predlaganih ukrepov:

2. Osebni podatki, vključeni v kategorije iz člena 24, se smejo v CIS vnesti samo, če zlasti na podlagi predhodnih nezakonitih ravnanj ali informacij, zagotovljenih v okviru pomoči, obstajajo dejanski znaki, da je zadevna oseba izvajala, izvaja ali namerava izvajati dejanja v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ki so posebnega pomena na ravni Skupnosti.

1. Če se izvedejo ukrepi iz člena 27(1), se lahko naslednje informacije v celoti ali delno zberejo in posredujejo uporabnici CIS, ki je predlagala te ukrepe:

Če so bile te informacije zbrane v postopku prikritega nadzora, je treba uvesti ukrepe in zagotoviti, da zaupna narava nadzora ni ogrožena.

2. V okviru posebnih kontrol iz člena 27(1) se lahko osebe, prevozna sredstva in predmeti preiskujejo v dovoljenem obsegu in skladno z zakoni, predpisi in postopki držav članic, v katerih poteka preiskava. Če zakonodaja države članice posebnih kontrol ne dovoljuje, jih država članica avtomatsko preoblikuje v vpogled in poročanje ali prikriti nadzor.

1. Dostop do podatkov v CIS imajo izključno nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica, in službe, ki jih imenuje Komisija. Navedeni nacionalni organi so carinski organi, lahko pa vključujejo tudi druge organe, ki so skladno z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice pooblaščeni za ukrepanje, da bi dosegli cilj iz člena 23(2).

Uporabnik CIS, ki je zagotovil podatke, ima pravico določiti, kateri izmed nacionalnih organov iz prvega pododstavka tega odstavka smejo imeti dostop do podatkov, ki jih je vnesel v CIS.

2. Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam imenovanih pristojnih nacionalnih organov, ki so pooblaščeni za dostop do CIS, pri čemer za vsak organ navede, do katerih podatkov lahko dostopa in za katere namene.

Komisija z zadevnimi državami članicami na seznamu imenovanih nacionalnih organov preveri nesorazmerna imenovanja. Po tem preverjanju zadevne države članice bodisi potrdijo bodisi spremenijo seznam imenovanih nacionalnih organov. Komisija o tem obvesti druge države članice. Vsem državam članicam sporoči tudi ustrezne podatke o lastnih službah, pooblaščenih za dostop do CIS.

Komisija seznam na ta način imenovanih nacionalnih organov in služb Komisije v vednost objavi v Uradnem listu Evropske unije, nadaljnje posodobitve seznama pa Komisija objavi na spletu.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko Svet na predlog Komisije odloči, da se mednarodnim ali regionalnim organizacijam omogoči dostop do CIS, če se v ustreznih primerih s temi organizacijami istočasno sklene protokol skladno s členom 7(3) Sporazuma med državami članicami in Evropsko unijo o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene. Pri sprejetju te odločitve se morajo upoštevati vsi veljavni dvostranski dogovori ali dogovori Skupnosti in ustreznost stopnje varstva podatkov.

1. Uporabnice CIS lahko uporabljajo podatke iz CIS samo za dosego cilja iz člena 23(2); vendar jih lahko ob pogojih, ki jih določi uporabnica CIS, ki je vnesla podatke v sistem, uporabljajo za upravne ali druge namene, če pridobijo njeno predhodno dovoljenje. Ta drugačna uporaba mora biti skladna z zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih želi uporabljati, in po potrebi z ustreznimi določbami, ki veljajo na tem področju za Komisijo, ter upoštevati načela iz Priloge.

2. Brez vpliva na odstavka 1 in 4 tega člena in člena 29(3), smejo podatke iz CIS uporabljati samo nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica, in službe, ki jih imenuje Komisija, in so skladno z zakoni, predpisi in postopki, ki se za njih uporabljajo, pristojni za ukrepanje zaradi dosege cilja iz člena 23(2).

Komisija o tem obvesti druge države članice. Vse države članice tudi obvesti o ustreznih podatkih glede lastnih služb, pooblaščenih za uporabo CIS.

Komisija seznam na ta način imenovanih nacionalnih organov ali služb informativno objavi v Uradnem listu Evropske unije, nadaljnje posodobitve seznama pa Komisija objavi na spletu.

4. Podatki iz CIS se lahko s predhodnim dovoljenjem države članice, ki jih je vnesla v sistem, in pod pogoji, ki jih je ta določila, posredujejo nacionalnim organom, ki niso določeni v odstavku 2, tretjim državam ter mednarodnim ali regionalnim organizacijam in/ali agencijam Unije, ki prispevajo k zaščiti finančnih interesov Unije in pravilni uporabi carinske zakonodaje. Vsaka država članica sprejme posebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov ob njihovem posredovanju ali zagotavljanju službam, ki so zunaj njenega ozemlja.

Prvi pododstavek tega odstavka se smiselno uporablja za Komisijo, če je ta vnesla podatke v CIS.

1. Vnos podatkov v CIS urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih zagotovi, in po potrebi ustrezne določbe, ki veljajo v tej zvezi za Komisijo, razen če ta uredba ne predvideva strožjih določb.

2. Obdelava podatkov iz CIS, vključno z njihovo uporabo ali izvajanjem vseh ukrepov iz člena 27(1), ki jih predlaga uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki obdeluje ali uporablja te podatke, in po potrebi ustrezne določbe, ki veljajo v tej zvezi za Komisijo, razen če ta uredba ne predvideva strožjih določb.

1. Samo uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, ima pravico spreminjati, dopolnjevati, popravljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla v CIS.

2. Če uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, ugotovi ali izve, da so podatki, ki jih je vnesla, dejansko netočni ali so bili vneseni oziroma se hranijo v nasprotju s to uredbo, te podatke ustrezno spremeni, dopolni, popravi ali izbriše in o tem obvesti druge uporabnice CIS.

3. Če uporabnica CIS razpolaga z dokazi, na podlagi katerih se domneva, da so določeni podatki dejansko netočni ali so bili vneseni oziroma se v CIS hranijo v nasprotju s to uredbo, o tem takoj ko je mogoče obvesti uporabnico CIS, ki je zagotovila te podatke. Ta preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi ali izbriše. Uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, obvesti druge uporabnice o vseh popravkih ali izbrisih, ki jih je opravila.

4. Če uporabnica CIS ob vnašanju podatkov v sistem opazi, da je njeno sporočilo o vsebini ali zahtevanem ukrepu v nasprotju s predhodnim sporočilom, o tem nemudoma obvesti uporabnico, ki je posredovala predhodno sporočilo. Uporabnici si prizadevata za rešitev zadeve. V primeru nesoglasja se prvo sporočilo shrani, v sistem pa se uvrstijo samo tisti deli novega sporočila, ki niso v nasprotju s predhodnim sporočilom.

5. Če v državi članici sodišče ali drug za to pooblaščeni organ v tej državi članici sprejme dokončno odločbo o spremembi, dopolnitvi, popravku ali izbrisu podatkov v CIS, uporabnice CIS ob upoštevanju drugih določb te uredbe ravnajo enako.

V primeru razhajanja med odločitvami sodišč ali drugih za to pooblaščenih organov, vključno z odločitvami iz člena 36 o popravku ali izbrisu, država članica, ki je vnesla zadevne podatke, te podatke iz sistema izbriše.

Določbe iz prvega pododstavka se smiselno uporabljajo, če Sodišče razveljavi odločitev Komisije glede podatkov v CIS.

Podatki v podatkovni bazi o uvozu, izvozu in tranzitu se hranijo le toliko časa, da se doseže namen, za katerega so bili vneseni, hraniti pa se ne smejo dlje kot pet let, razen v utemeljenih primerih, ko se lahko hranijo nadaljnji dve leti.

1. Vsaka uporabnica CIS, ki namerava prejemati osebne podatke ali jih vnašati v CIS, sprejme najkasneje do uveljavitve te uredbe nacionalno zakonodajo ali notranje predpise, ki se uporabljajo za Komisijo, s katerimi se zagotovi varstvo pravic in svoboščin oseb pri obdelavi osebnih podatkov.

2. Uporabnica CIS lahko dobi osebne podatke iz CIS ali jih vanj vnese samo, če so določbe o zagotavljanju varstva te vrste podatkov iz odstavka 1 že začele veljati. Posamezna država članica pred tem imenuje enega ali več nacionalnih nadzornih organov skladno s členom 37.

3. Da bi se zagotovilo pravilno izvajanje določb o varstvu osebnih podatkov iz te uredbe, države članice in Komisija obravnavajo CIS kot sistem za obdelavo osebnih podatkov, za katerega veljajo:

1. Ob upoštevanju člena 30(1) je uporabnicam CIS prepovedana uporaba osebnih podatkov iz CIS za namene, ki niso zajeti v členu 23(2).

2. Podatki se lahko razmnožujejo samo v tehnične namene, pod pogojem, da je to potrebno za namene iskanja informacij s strani organov iz člena 29.

3. Osebni podatki, ki jih v CIS vnese država članica ali Komisija, se ne smejo kopirati v sisteme za obdelavo podatkov, za katere so odgovorne države članice ali Komisija, razen v sisteme obvladovanja tveganj, ki se uporabljajo za usmerjanje carinskih kontrol na nacionalni ravni, ali v sistem operativne analize, ki se uporablja za usklajevanje ukrepov na ravni Skupnosti.

V tem primeru so samo analitiki, ki jih imenujejo nacionalni organi vsake države članice, in analitiki, ki jih imenujejo službe Komisije, pooblaščeni za obdelavo osebnih podatkov, pridobljenih iz CIS, in sicer bodisi v okviru sistema obvladovanja tveganj, ki se uporablja za usmerjanje carinskih kontrol s strani nacionalnih organov, ali v okviru sistema operativne analize, ki se uporablja za usklajevanje ukrepov na ravni Skupnosti.

Države članice pošljejo Komisiji seznam služb za obvladovanje tveganja, katerih analitiki so pooblaščeni za kopiranje in obdelavo osebnih podatkov, vnesenih v CIS. Komisija o tem obvesti druge države članice. Komisija prav tako zagotovi vsem državam članicam ustrezne informacije, ki zadevajo njene službe, pristojne za operativno analizo.

Komisija v Uradnem listu Evropske unije v informativne namene objavi seznam imenovanih nacionalnih organov in služb Komisije.

Osebni podatki, kopirani iz CIS, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, za katerega so bili kopirani. Uporabnica CIS, ki je kopirala podatke, vsaj enkrat letno preveri potrebo po njihovi ohranitvi. Obdobje hranitve ne presega desetih let. Osebni podatki, ki niso več potrebni za izvedbo analize, se takoj izbrišejo ali se iz njih odstranijo identifikacijski elementi.

1. Pravice oseb glede osebnih podatkov, ki se hranijo v CIS, in predvsem njihova pravica do dostopa se izvajajo:

Če to določajo zakoni, drugi predpisi in postopki zadevne države članice, nacionalni nadzorni organ iz člena 37 odloči, ali se informacija sporoči in določi ustrezen postopek.

2. Uporabnica CIS, ki prejme zahtevek za dostop do osebnih podatkov, lahko dostop zavrne, če bi posredovanje teh podatkov lahko oviralo preprečevanje, odkrivanje in preganjanje ravnanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo. Država članica lahko dostop zavrne tudi na podlagi svojih zakonov, predpisov in postopkov v primerih, ko predstavlja zavrnitev potreben ukrep za varstvo varnosti države, obrambe, javne varnosti ali pravic in svoboščin tretjega. Komisija lahko zavrne dostop, če predstavlja zavrnitev potreben ukrep za varstvo pravic in svoboščin tretjega.

V vsakem primeru se med izvajanjem ukrepov za namene vpogleda in poročanja ali prikritega nadzora ter med potekom operativne analize podatkov ali upravne poizvedbe ali kriminalistične preiskave dostop lahko zavrne vsaki osebi, katere podatki se obdelujejo.

3. Če je osebne podatke, ki so predmet zahtevka, zagotovila druga uporabnica CIS, se dostop dovoli samo, če je bila uporabnici, ki je zagotovila te podatke, dana priložnost, da o tem zavzame stališče.

4. Skladno z zakoni, predpisi in postopki posamezne države članice ali notranjimi predpisi, ki se uporabljajo za Komisijo, lahko vsaka oseba pri posamezni uporabnici CIS zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov, ki se nanjo nanašajo, če so ti podatki napačni ali če so bili vneseni oziroma se v CIS hranijo v nasprotju s ciljem iz člena 23(2) ali če so bila kršena načela iz člena 26.

5. Na ozemlju posamezne države članice lahko vsakdo skladno z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice vloži tožbo ali se po potrebi pritoži v zvezi z osebnimi podatki, vnesenimi v CIS, ki se nanašajo nanj, na sodišču ali pri za to pooblaščenem organu skladno z zakoni, predpisi in postopki, zato da:

Glede podatkov, ki jih vnese Komisija, se lahko vloži pritožba na Sodišče skladno s členom 173 Pogodbe.

Države članice in Komisija se medsebojno zavežejo, da bodo izvršile končne odločbe, ki jih izdajo sodišča, Sodišče Evropskih skupnosti ali drugi v ta namen pooblaščeni organi in se nanašajo na točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

6. Sklicevanje v tem členu in členu 32(5) na „dokončno odločbo“ v nobenem primeru ne pomeni, da morata država članica ali Komisija spodbijati odločbo sodišča ali drugega v ta namen pooblaščenega organa.

1. Posamezna država članica imenuje enega ali več nacionalnih nadzornih organov, pristojnih za varstvo osebnih podatkov, za neodvisno preverjanje te vrste podatkov, vnesenih v CIS.

Nadzorni organi morajo skladno z nacionalnimi zakonodajami opravljati neodvisen nadzor in kontrole ter tako zagotoviti, da z obdelavo in uporabo podatkov iz CIS ni kršena pravica zadevnih oseb. V ta namen imajo nadzorni organi dostop do CIS.

2. Vsakdo lahko od vsakega nacionalnega nadzornega organa iz člena 28 Direktive 95/46/ES ali od Evropskega nadzornika za varstvo podatkov iz člena 41(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 zahteva dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, da preveri ali so pravilni, in njihovo sedanjo ali preteklo uporabo. To pravico urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, v kateri se vloži zahtevek, ali, odvisno od primera, Uredba (ES) št. 45/2001. Če je podatke vnesla druga država članica ali Komisija, se preverjanje opravi v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom te države članice ali z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

3. Komisija v okviru svojih služb uvede vse ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje nadzora nad varstvom osebnih podatkov, ki ponuja zagotovila, ustrezna tistim iz odstavka 1.

3a. Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadzoruje skladnost CIS z Uredbo (ES) št. 45/2001.

4. Evropski nadzornik za varstvo podatkov vsaj enkrat na leto skliče sestanek z vsemi nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov, pristojnimi za vprašanja, povezana z nadzorom CIS.

5. Evropski nadzornik za varstvo podatkov se zaradi usklajevanja nadzora in revizij CIS usklajuje s skupnim nadzornim organom, ustanovljenim s Sklepom Sveta 2009/917/PNZ ( 9 ), vsak organ pa deluje v okviru svojih pristojnosti.

1. Vse ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje varnosti, sprejmejo:

(g) za zagotavljanje, da je mogoče naknadno preveriti in ugotoviti, kateri podatki so bili vneseni v CIS, kdaj in kdo jih je vnesel, ter nadzirati branje teh podatkov;

1. Posamezna država članica imenuje službo, ki bo odgovorna za varnostne ukrepe iz člena 38 glede terminalov, ki so na njenem ozemlju, preverjanja iz člena 33(1) in (2) in – v potrebnem obsegu skladno z zakoni, predpisi in postopki – za splošno pravilno delovanje te uredbe.

2. Komisija imenuje na svoji ravni za svoje področje službe, odgovorne za ukrepe iz odstavka 1.

1. Uporabnica CIS, ki je vnesla podatke v sistem, je odgovorna za njihovo točnost, osveženost in zakonitost. Poleg tega je vsaka država članica ali, glede na primer, Komisija odgovorna za upoštevanje določb iz člena 26 te uredbe.

2. Vsaka uporabnica CIS je skladno z nacionalnimi zakoni, predpisi in postopki ali ustreznimi določbami Skupnosti odgovorna za škodo, ki nastane osebi zaradi uporabe CIS v zadevni državi članici ali pri Komisiji.

Enako velja, če nastane škoda, ker je uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, vnesla napačne podatke ali jih je vnesla v sistem v nasprotju s to uredbo.

3. Če uporabnica CIS, proti kateri je bila zaradi napačnih podatkov vložena tožba, teh podatkov ni zagotovila, poskušajo zadevne uporabnice doseči soglasje glede morebitnega deleža pri znesku za plačano odškodnino, ki ga bo uporabnica, ki je zagotovila podatke, vrnila drugi uporabnici. Tako dogovorjeni zneski se na zahtevo povrnejo.

Komisija objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti sporočilo o vzpostavitvi CIS.

1. CIS vključuje tudi posebno podatkovno bazo, imenovano „identifikacijska podatkovna baza carinskih datotek“ (v nadaljnjem besedilu „FIDE“). Ob upoštevanju določb tega naslova se vse določbe iz te uredbe o CIS uporabljajo tudi za FIDE in vsa sklicevanja na CIS vključujejo to podatkovno bazo.

2. Cilj FIDE je pomagati pri preprečevanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko zakonodajo in kmetijsko zakonodajo, ki se uporablja za blago, ki vstopa ali zapušča carinsko območje Skupnosti, ter olajšati in pospeševati odkrivanje in preganjanje takšnih dejanj.

3. Namen FIDE je omogočiti, da Komisija pri odprtju uskladitvene datoteke v smislu člena 18 ali pri pripravi akcije Skupnosti v tretji državi v smislu člena 20, in pristojni organi države članice, imenovani v skladu s členom 29 za upravne poizvedbe, pri odprtju preiskovalne datoteke ali pri preiskavi ene ali več oseb ali podjetij, ugotovijo, kateri pristojni organi drugih držav članic ali služb Komisije izvajajo ali so izvedli preiskavo o zadevnih osebah ali podjetjih, da bi se s tem na podlagi informacij o obstoju preiskovalnih datotek dosegli cilji iz odstavka 2.

4. Če potrebuje država članica ali Komisija pri poizvedbi v FIDE obsežnejše informacije o preiskovalnih datotekah, ki zadevajo osebe ali podjetja, zaprosi za pomoč državo članico, ki je zagotovila informacije.

5. Carinski organi držav članic lahko uporabljajo FIDE v okviru carinskega sodelovanja iz členov 29 in 30 Pogodbe o Evropski uniji. V tem primeru Komisija zagotovi tehnično vodenje te podatkovne baze.

1. Pristojni organi lahko vnesejo v FIDE podatke iz preiskovalnih datotek za namene, določene v členu 41a(3), v zvezi s primeri, ki so v nasprotju s carinsko zakonodajo ali kmetijsko zakonodajo, ki se uporablja za blago, ki vstopa ali zapušča carinsko območje Skupnosti, in ki so posebnega pomena na ravni Skupnosti. Podatki zajemajo samo naslednje kategorije:

(a) osebe in podjetja, ki so ali so bila predmet upravne poizvedbe ali kriminalistične preiskave, ki jo vodi pristojna služba države članice, in:

— za katere se sumi, da ravnajo ali so ravnali v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo oziroma sodelujejo ali so sodelovali pri dejanju, ki je v nasprotju s takšno zakonodajo,

— za katere je bilo ugotovljeno, da so storili takšno dejanje, ali

— ki jim je bila izrečena upravna odločba ali naložena upravna ali sodna kazen zaradi takšnega dejanja;

Podatki iz točk (a), (b) in (c) se za vsako osebo ali podjetje vnesejo ločeno. Vzpostavitev povezav med temi podatki je prepovedana.

1. Vnos podatkov v FIDE in njihovo branje sta omejena izključno na organe iz člena 41a.

1. Rok hrambe podatkov urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki podatke sporoča. V nadaljevanju navedeni roki so najdaljši roki, ki jih ni mogoče združiti in se izračunajo od datuma vnosa podatkov v datoteko preiskave ter ne smejo biti prekoračeni:

(a) podatki, ki se nanašajo na datoteke tekočih preiskav, se smejo hraniti največ tri leta, če ni bilo ugotovljeno nobeno dejanje, ki bi bilo v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, podatke pa je treba pred tem rokom anonimizirati, če je od zadnje zabeležene ugotovitve preteklo eno leto;

(b) podatki, ki se nanašajo na upravne poizvedbe ali kriminalistične preiskave, pri katerih je bilo ugotovljeno dejanje, ki je v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, za katero pa ni bila sprejeta upravna odločba, izrečena pravnomočna sodba ali naložena sodna ali upravna kazen, se smejo hraniti največ šest let;

(c) podatki, ki se nanašajo na upravne poizvedbe ali kriminalistične preiskave, na podlagi katerih je bila sprejeta upravna odločba, izrečena pravnomočna sodba ali naložena sodna ali upravna kazen, se smejo hraniti največ 10 let.

2. Na vseh stopnjah preiskovalne datoteke iz odstavka 1(a), (b) in (c) je treba nemudoma izbrisati vse podatke, ki se nanašajo na osebo ali podjetje, za katero veljajo določbe člena 41b, kakor hitro je oproščeno suma v skladu z zakoni, pravili in postopki države članice, ki zagotovi podatke.

3. Komisija podatke anonimizira ali jih izbriše takoj, ko se prekorači najdaljši rok hrambe iz odstavka 1.

1. Ta uredba je temeljni akt za financiranje vseh dejavnosti Skupnosti, ki jih določa ta uredba, vključno z:

(a) vsemi stroški za vzpostavitev in vzdrževanje stalne tehnične infrastrukture, ki državam članicam zagotavlja logistična, pisarniška in informacijska sredstva za usklajevanje skupnih carinskih akcij, zlasti posebnega nadzora iz člena 7;

(b) povračilom prevoznih in nastanitvenih stroškov ter dnevnic predstavnikov držav članic, ki sodelujejo v akcijah Skupnosti iz člena 20, skupnih carinskih akcijah, kadar jih organizira ali pri organizaciji sodeluje Komisija, ter v usposabljanjih, namenskih sestankih in pripravljalnih sestankih za upravne poizvedbe ali operativne ukrepe, ki jih izvedejo države članice, kadar jih organizira ali pri organizaciji sodeluje Komisija.

Kadar se za namene carinskega sodelovanja iz členov 29 in 30 Pogodbe o Evropski uniji uporablja stalna tehnična infrastruktura iz točke (a), krijejo prevozne in nastanitvene stroške ter dnevnice svojih predstavnikov države članice;

(c) izdatki, povezanimi s pridobitvijo, študijami, razvijanjem in vzdrževanjem računalniške infrastrukture (strojne opreme), programske opreme in mrežnih povezav ter izdatki, povezanimi s službami za oskrbo, podporo in usposabljanje za namene izvajanja dejavnosti, ki so predvidene v tej uredbi, zlasti preprečevanja goljufij in boja proti njim;

(d) izdatki, povezanimi z zagotavljanjem informacij, in izdatki za s tem povezanimi ukrepi, ki omogočajo dostop do informacij, podatkov in virov podatkov v okviru izvajanja dejavnosti, ki so predvidene v tej uredbi, zlasti preprečevanja goljufij in boja proti njim;

(e) izdatki, povezanimi z uporabo CIS v skladu z instrumenti, sprejetimi na podlagi členov 29 in 30 Pogodbe o Evropski uniji, in zlasti s Konvencijo o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene, pripravljeno z Aktom Sveta z dne 26. julija 1995 ( 10 ), če ti instrumenti določajo, da navedene odhodke krije splošni proračun Evropske unije.

2. Izdatke, povezane s pridobitvijo, študijami, razvijanjem in vzdrževanjem elementov Skupnosti v skupnem komunikacijskem omrežju, ki se uporablja za namene iz odstavka 1(c), prav tako krije splošni proračun Evropske unije. Komisija v imenu Skupnosti sklene pogodbe, potrebne za zagotovitev operativnosti teh elementov.

3. Brez poseganja v stroške, povezane z delovanjem CIS, in zneske, predvidene za namene odškodnin na podlagi člena 40, se države članice in Komisija odpovedo vsakemu zahtevku za povračilo stroškov, povezanih z zagotavljanjem informacij ali dokumentov in z izvajanjem upravne poizvedbe ali katerega koli drugega operativnega ukrepa v skladu s to uredbo, ki je izveden na zahtevo države članice ali Komisije, razen morebitnih dnevnic za strokovnjake.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 23(4) se prenese na Komisijo za pet let od 8. oktobra 2015. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 23(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 23(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

— ali je treba podatkovno bazo iz členov 18a in 18d razširiti z vključitvijo podatkov o blagu, ki ni navedeno v točki (b) prvega pododstavka člena 18a(4) in v točki (c) člena 18d(1), in

Brez vpliva na določbe ►M2 naslovov V in Va ◄ se lahko dokumenti, predvideni v tej uredbi, nadomestijo z informacijami, ki se s pomočjo informacijskih sistemov v poljubni obliki obdelajo in služijo enakemu namenu.

1. Informacije, ki se skladno s to uredbo sporočajo v poljubni obliki, so zaupne, vključno s podatki, ki se hranijo v CIS. Za njih velja poklicna skrivnost in uživajo varstvo, ki je za informacije te vrste predvideno v nacionalni zakonodaji države članice, ki jih je prejela, in v ustreznih predpisih, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti.

Informacije iz prvega pododstavka se lahko posredujejo samo osebam, ki so v državah članicah ali institucijah Skupnosti zaradi svoje funkcije pooblaščene za njihovo poznavanje ali uporabo. Poleg tega se lahko uporabljajo samo za namene, ki jih predvideva ta uredba, razen če država članica ali Komisija, ki jih je zagotovila ali vnesla v CIS, to izrecno dovoli ob upoštevanju pogojev, ki jih določi ta država članica ali Komisija, in če veljavni predpisi v državi članici, kjer ima organ, ki jih je prejel, svoj sedež, ne nasprotujejo posredovanju ali uporabi teh podatkov.

2. Brez vpliva na določbe ►M2 naslovov V in Va ◄ se informacije glede fizičnih in pravnih oseb skladno s to uredbo posredujejo samo v obsegu, ki je nujno potreben za preprečevanje, ugotavljanje ali preganjanje ravnanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

3. Odstavka 1 in 2 ne ovirata uporabe informacij, pridobljenih skladno s to uredbo, v sodnih postopkih ali preiskavah, uvedenih zaradi nespoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje.

Pristojnemu organu države članice, ki je zagotovil te informacije, se takšna uporaba nemudoma sporoči.

4. Če država članica Komisijo obvesti, da se je v dodatni preiskavi izkazalo, da fizična ali pravna oseba, katere ime ji je bilo sporočeno skladno z določbami te uredbe, ni bila vpletena v nepravilnosti, Komisija o tem nemudoma obvesti tiste, katerim so bili na podlagi te uredbe sporočeni ti osebni podatki. Ta oseba se potem na podlagi prvega sporočila ne obravnava več kot oseba, ki je bila vpletena v nepravilnost.

Države članice lahko odločijo soglasno določitev morebitnih podrobnosti za pravilno delovanje medsebojne pomoči, predvidene v tej uredbi, predvsem zato da se prepreči vsaka prekinitev nadzora oseb ali blaga, ki bi lahko bila škodljiva pri odkrivanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo.

1. Ta uredba upravnih organov držav članic ne zavezuje k medsebojni pomoči v primerih, kjer bi lahko ta pomoč škodovala javnemu redu ali drugim bistvenim interesom, predvsem na področju varstva podatkov države članice, kjer imajo ti sedež.

Komisijo se čimprej obvesti o vsaki zavrnitvi pomoči in o utemeljitvah za zavrnitev.

Brez vpliva na pravico Komisije do informiranja, s katero razpolaga na podlagi drugih veljavnih predpisov, države članice Komisiji sporočijo upravne ali sodne odločbe ali njihove bistvene dele o izvajanju kazni zaradi nespoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje za primere, ki so bili sporočeni na podlagi členov 17 in 18.

Ne glede na stroške, povezane z delovanjem CIS, in zneske, predvidene za namene odškodnin iz člena 40, se države članice in Komisija odpovejo vsaki zahtevi za vračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te uredbe, razen morebitnih odškodnin za strokovnjake.

Ta uredba ne posega v uporabo predpisov o kazenskem postopku in pravni pomoči v pravnih zadevah v državah članicah, vključno s predpisi, ki se nanašajo na tajnost sodnih preiskav.

Komisija v sodelovanju z državami članicami vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ukrepih, ki so bili sprejeti za izvajanje te uredbe.

►M2 ————— ◄ Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Za prevoznike, ki jih 8. oktobra 2015 zavezujejo pogodbe zasebnega prava, zaradi katerih ne morejo izpolnjevati obveznosti javljanja, določene v členu 18a(4), se ta obveznost uporablja od 9. oktobra 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Posredovanje podatkov javnim organom bi moralo biti dovoljeno samo v določenem primeru:

(b) če naslovnik podatke nujno potrebuje za izpolnitev svoje zakonite naloge in cilj zbiranja ali obdelave, ki jo opravi naslovnik, ni nezdružljiv s prvotnim ciljem, in če zakonske obveznosti organa, ki posreduje podatke, temu ne nasprotujejo.

Posredovanje podatkov zasebnikom bi moralo biti dovoljeno samo, če v določenem primeru obstajata jasna zakonska obveznost ali pooblastilo oziroma dovoljenje nadzornega organa.

Posredovanje podatkov zasebnikom je izjemoma dovoljeno, če je v določenem primeru:

Ob upoštevanju posebnih določb v nacionalni zakonodaji ali mednarodnih sporazumih bi morali zahtevki za posredovanje podatkov vsebovati podatke o organu ali osebi prosilki ter o vzroku in cilju za zahtevek.

Kakovost podatkov bi se morala po možnosti preveriti najkasneje pred njihovim posredovanjem. Pri vsakem posredovanju podatkov je treba v obsegu možnega omeniti sodne odločbe in odločbe o opustitvi pregona in pri viru preveriti podatke, ki temeljijo na osebnih mnenjih ali ocenah, preden se ti posredujejo; navesti je treba njihovo stopnjo zanesljivosti in natančnosti.

Če se izkaže, da podatki niso več natančni in osveženi, se ti ne smejo posredovati; če so bili posredovani zastareli ali nenatančni podatki, bi moral organ, ki jih je posredoval, o njihovi neustreznosti po možnosti obvestiti vse organe naslovnike, katerim so bili podatki posredovani.

Podatki, ki se posredujejo drugim organom, zasebnikom ali tujim organom, se smejo uporabljati samo v namene, navedene v zahtevku za posredovanje podatkov.

Vsaka uporaba v druge namene bi se morala brez vpliva na določbe 1 do 4.2 pogojevati s soglasjem organa, ki posreduje podatke.

( 1 ) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

( 2 ) Kot je določena v členu 22(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 2073/2004 z dne 16. novembra 2004 o upravnem sodelovanju na področju trošarin (UL L 359, 4.12.2004, str. 1);

( 3 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

( 4 ) Direktiva Sveta 92/84/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 29).

( 5 ) Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L 176, 5.7.2011, str. 24).

( 6 ) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

( 7 ) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

( 9 ) Sklep Sveta 2009/917/PNZ z dne 30. novembra 2009 o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (UL L 323, 10.12.2009, str. 20).

( 11 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	UREDBA SVETA (ES) št. 807/2003 z dne 14. aprila 2003	L 122	36	16.5.2003
►M2	UREDBA (ES) št. 766/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. julija 2008	L 218	48	13.8.2008
►M3	UREDBA (EU) 2015/1525 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. septembra 2015	L 243	1	18.9.2015