1992L0065 — SL — 03.07.2004 — 007.002
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
spremenjena z:
spremenjena z:
|
►A1
|
Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske
|
C 241
|
21
|
29.8.1994
|
|
►A2
|
Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija
|
L 236
|
33
|
23.9.2003
|
▼B
DIREKTIVA SVETA 92/65/EGS
z dne 13. julija 1992
o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,
ob upoštevanju predlogov Komisije (
1
),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (
2
),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko–socialnega odbora (
3
),
ker so žive živali in proizvodi živalskega izvora vključeni v seznam proizvodov v Prilogi II k Pogodbi; ker dajanje takih živali in proizvodov na trg predstavlja vir dohodka za del kmečke populacije;
ker je za zagotavljanje racionalnega razvoja sektorja in povečanja produktivnosti treba na ravni Skupnosti določiti predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in proizvodov;
ker mora Skupnost do 31. decembra 1992 sprejemati ukrepe, namenjene postopnemu oblikovanju notranjega trga;
ker je z ozirom na zgoraj navedene cilje Svet sprejel predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za govedo, prašiče, ovce in koze, kopitarje, perutnino in valilna jajca, ribe in ribje proizvode, školjke, seme bikov in merjascev, ovčje zarodke, sveže meso, perutninsko meso, mesne proizvode, meso divjadi in kunčje ter zajčje meso;
ker bi bilo treba sprejeti predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za dajanje na trg živali in proizvodov živalskega izvora, ki še niso zajeti v zgoraj navedenih predpisih;
ker bi bilo treba predvideti uporabo te direktive brez poseganja v Uredbo Sveta (EGS) št. 3626/82 z dne 3. decembra 1982 o izvajanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi divjimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v Skupnosti (
4
);
ker se je pri nekaterih tehničnih vidikih treba sklicevati na Direktivo Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči med državami članicami Evropske skupnosti (
5
) ter na Direktivo 85/511/EGS z dne 18. novembra 1985 o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke (
6
);
ker se je v zvezi z organizacijo in nadaljevanjem pregledov ter v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki naj se izvajajo, treba sklicevati na splošne predpise, določene v Direktivi Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (
7
);
ker je treba, razen če je to drugače predpisano, trgovino z živalmi in proizvodi živalskega izvora liberalizirati brez poseganja v izvedbo možnih zaščitnih ukrepov;
ker bi bilo treba ob znatnem tveganju razširjanja bolezni, ki so jim živali izpostavljene, za nekatere živali in proizvode živalskega izvora določiti posebne zahteve, ki se uporabijo pri dajanju na trg za namen trgovanja, zlasti če so živali in proizvodi namenjeni regijam z visokim zdravstvenim statusom;
ker poseben položaj Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Irske zaradi otoške lege teh držav in dejstva, da tam že dolgo ni bilo stekline, utemeljuje posebne določbe, s katerimi se zagotovi, da dajanje psov in mačk na trg v Združenem kraljestvu in na Irskem, ki po poreklu niso iz teh držav, ne vključuje tveganja za vnos stekline v navedeni državi, ne da bi to vplivalo na odpravo veterinarskih pregledov na mejah med državami članicami;
ker je zdravstveno spričevalo najustreznejše sredstvo za jamčenje in spremljanje skladnosti s temi zahtevami;
ker je za ohranjanje zdravstvene situacije v Skupnosti pri dajanju živali in proizvodov živalskega izvora iz te direktive na trg, treba zanje zagotoviti uporabo minimalnih zahtev, določenih za trgovino ter skladnost z njimi nadzorovati v skladu z načeli in predpisi, določenimi v Direktivi Sveta 90/675/EGS z dne 10. decembra 1990 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov na proizvodih, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (
8
);
ker je treba predvideti postopek, ki uvaja tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo znotraj Stalnega veterinarskega odbora;
ker skrajni rok za prenos v nacionalno zakonodajo, 1. januar 1994, določen v členu 29, ne bi smel vplivati na odpravo veterinarskih pregledov na mejah 1. januarja 1993,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 1
▼M7
Ta direktiva določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, s katerimi se urejata trgovina in uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere se ne uporabljajo zahteve v zvezi z zdravstvenim stanjem živali, predpisane v posebnih pravilih Skupnosti, navedenih v Prilogi F.
▼B
Ta direktiva se uporablja brez poseganja v predpise, sprejete v skladu z Uredbo (EGS) 3626/82.
Ta direktiva ne vpliva na nacionalne predpise, ki se uporabljajo za hišne živali, četudi njihova ohranitev ne sme ogroziti odprave veterinarskih pregledov na mejah med državami članicami.
Člen 2
1. V tej direktivi pomeni:
(a) „trgovina“ je trgovina, kakor je opredeljena v členu 2(3) Direktive 90/425/EGS;
(b) „živali“ so primerki živalskih vrst, ki niso navedene v Direktivah 64/432/EGS (
9
), 90/426/EGS (
10
), 90/539/EGS, 91/67/EGS (
11
), 91/68/EGS (
12
), 91/492/EGS (
13
) in 91/493/EGS (
14
);
(c) „uradno odobrena ustanova, inštitut ali središče“ je vsaka stalna, geografsko omejena ustanova, ki je bila odobrena v skladu z določbami člena 13 in v kateri se drži ali vzreja ena ali več vrst živali, za komercialne ali nekomercialne namene, in izključno za enega ali več naslednjih namenov:
— razkazovanje živali in izobraževanje javnosti,
— bazične ali aplikativne znanstvene raziskave ali rejo živali za namen takih raziskav;
(d) „bolezni, ki jih je treba obvezno prijaviti“ so bolezni, navedene v Prilogi A.
2. Poleg tega se smiselno uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 direktiv 64/432/EGS, 91/67/EGS in 90/539/EGS, razen tistih za uradno odobrena središča in ustanove.
POGLAVJE II
Predpisi, ki se uporabljajo za trgovino
Člen 3
Države članice zagotovijo, da je trgovina iz odstavka 1 člena 1 prepovedana ali omejena samo zaradi razlogov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki izhajajo iz uporabe te direktive ali zakonodaje Skupnosti, in zlasti iz uporabe sprejetih zaščitnih ukrepov.
▼A1
Švedska lahko do sprejetja določb Skupnosti na tem področju ohrani svoje nacionalne predpise v zvezi s kačami in plazilci, poslanimi na Švedsko.
▼B
Člen 4
Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se za namen uporabe člena 4(1)(a) Direktive 90/425/EGS z živalmi iz členov 5 do 10 te direktive, brez poseganja v člen 13 in posebne določbe, ki se sprejmejo v skladu z izvajanjem člena 24, sme trgovati le, če izpolnjujejo pogoje, določene v členih 5 do 10, in če prihajajo z gospodarstev ali podjetij iz člena 12(1) in (3) te direktive, ki so registrirani pri pristojnem organu in ki se obvežejo:
— da bodo redno pregledovala živali v skladu s členom 3(3) Direktive 90/425/EGS,
— da bodo obvestila pristojni organ ne le o izbruhu bolezni, ki jih je treba obvezno prijaviti, temveč tudi o izbruhu bolezni iz Priloge B, za katere je zadevna država članica sestavila program za nadzor ali spremljanje bolezni,
— da se bodo ravnala v skladu s posebnimi nacionalnimi ukrepi za nadzor nad boleznijo, ki je posebnega pomena za dano državo članico in ki je zajeta v programu, sestavljenem v skladu s členom 14 ali v skladu s sklepom na podlagi člena 15(2),
— da bodo dajala na trg za namen trgovanja le živali, ki nimajo nobenih znakov bolezni in ki prihajajo z gospodarstev ali območij, za katere ne veljajo nobene prepovedi zaradi razlogov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, in glede živali, ki jih ne spremlja zdravstveno spričevalo ali trgovinski dokument, predviden v členih 5 do 11, da bodo dajala na trg le živali, za katere je operater sam potrdil, da v času odpreme niso imele nobenih očitnih znakov bolezni in da za njegovo gospodarstvo ne veljajo nobeni ukrepi v zvezi z zdravstvenim varstvom živali,
— da se bodo ravnala v skladu z zahtevami, ki zagotavljajo dobro počutje živali.
Člen 5
1. Države članice zagotovijo, da je trgovina z opicami (simiae in prosimiae) omejena le na živali, ki jih odpošilja ali prejema ustanova, inštitut ali središče, ki so ga odobrili pristojni organi držav članic v skladu s členom 13, in da take živali spremlja veterinarsko spričevalo, ki ustreza vzorcu iz Priloge E, v katerem mora potrdilo, s katerim se jamči, da so živali zdrave, izpolniti uradni veterinar ustanove, inštituta ali središča porekla.
2. Pristojni organ države članice sme z odstopanjem od odstavka 1 dovoliti, da odobrena ustanova, inštitut ali središče pridobi opice, ki so last posameznika.
Člen 6
A. Brez poseganja v člen 14 in 15 morajo države članice zagotoviti, da se sme s kopitarji, razen tistih vrst iz direktiv 64/432/EGS, 90/426/EGS in 91/68/EGS, trgovati le, če izpolnjujejo naslednje zahteve:
1) Na splošno:
(a) morajo biti identificirani v skladu s členom 3(1)(c) Direktive 90/425/EGS;
(b) ne smejo biti namenjeni za zakol v skladu s programom za izkoreninjenje nalezljive bolezni;
(c) niso smeli biti cepljeni proti slinavki in parkljevki in morajo izpolnjevati ustrezne zahteve Direktive 85/511/EGS in člena 4(a) Direktive 64/432/EGS;
(d) morajo prihajati z gospodarstva iz člena 3(2)(b) in (c) Direktive 64/432/EGS, za katero ne veljajo ukrepi v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, zlasti tisti, sprejeti v skladu z direktivami 85/511/EGS, 80/217/EGS (
15
) in 91/68/EGS, in so morali biti na gospodarstvu stalno od rojstva ali najmanj zadnjih trideset dni pred odpremo;
▼M7
(e) jih mora spremljati spričevalo, ki ustreza vzorcu iz Priloge E del 1, v katerem je naslednje potrdilo:
▼M7 —————
▼B
2) Prežvekovalci:
(a) morajo prihajati iz črede, uradno proste tuberkuloze in bruceloze v skladu z Direktivo 64/432/EGS ali Direktivo 91/68/EGS, in morajo glede določb v zvezi z zdravstvenim varstvom živali izpolnjevati ustrezne zahteve, določene za govedo v členu 3(2)(c), (d), (f), (g) in (h) Direktive 64/432/EGS ali v členu 3 Direktive 91/68/EGS;
▼M7
(b) če ne izvirajo iz črede, ki izpolnjuje pogoje iz (a), morajo izvirati z gospodarstva, na katerem ni bil evidentiran noben primer bruceloze ali tuberkuloze v 42 dneh pred natovarjanjem živali in na katerem so bili prežvekovalci v 30 dneh pred pošiljanjem pregledani, z negativnim rezultatom, s testom za dokaz prisotnosti bruceloze ter tuberkuloze;
▼A1
(c) skladno s postopkom iz člena 26, se lahko sprejmejo določbe v zvezi z enzootsko govejo levkozo;
▼B
3. Prašiči:
(a) ne smejo prihajati s področja, za katero veljajo ukrepi prepovedi povezani s prisotnostjo afriške prašičje kuge v skladu s členom 9(a) Direktive 64/432/EGS;
(b) morajo biti s gospodarstva, za katero ne veljajo nobene omejitve, določene v Direktivi 80/217/EGS zaradi klasične prašičje kuge;
(c) morajo biti z bruceloze prostega gospodarstva v skladu z določbami Direktive 64/432/EGS in morajo izpolnjevati ustrezne zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, določene v Direktivi 64/432/EGS za prašiče;
(d) če ne prihajajo iz črede, ki izpolnjuje pogoje, določene v (c), morajo 30 dni pred odpremo z negativnimi rezultati opraviti test, s katerim se dokaže odsotnost protiteles proti brucelozi;
▼M7 —————
▼M7
4. Zahteve za preiskave iz tega člena se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 26. Pri tem je treba upoštevati prežvekovalce, gojene v arktičnih regijah Skupnosti.
Do sprejetja odločitev iz prejšnjega odstavka se uporabljajo nacionalni predpisi.
▼B
B. Direktiva 64/432/EGS se spremeni:
1) V členu 2(b) in (c) se namesto „govedo(-a)“ uporabi izraz „žival(-i), vrste goveda (vključno z Bubalus bubalus)“;
2) Vstavi se člen:
„Člen 10a
Po postopku, določenem v členu 12, se lahko zdravstvena spričevala, za katere je dan vzorec v Prilogi F, spremenijo ali dopolnijo, zlasti da bi upoštevali zahteve člena 6 Direktive 92/65/EGS.“
Člen 7
A. Države članice morajo zagotoviti, da se s pticami, razen tistimi iz Direktive 90/539/EGS, trguje le, če izpolnjujejo naslednje zahteve:
1) Na splošno:
(a) morajo biti z gospodarstva, na katerem v 30 dneh pred odpremo ni bila diagnosticirana aviarna influenca;
(b) morajo biti z gospodarstva ali področja, za katera ne veljajo omejitve v okviru ukrepov za zatiranje atipične kokošje kuge.
Dokler se ne začnejo izvajati ukrepi Skupnosti iz člena 19 Direktive 90/539/EGS, se še naprej uporabljajo nacionalne zahteve za zatiranje atipične kokošje kuge, v skladu s splošnimi določbami Pogodbe;
(c) so morale biti v skladu s tretjo alineo člena 10(1) Direktive 91/496/EGS v karanteni, če so bile uvožene iz tretje države, in sicer v karanteni na gospodarstvu, kamor so bile odpeljane po vstopu na ozemlje Skupnosti;
2) Poleg tega papige:
(a) ne smejo prihajati z gospodarstva niti niso smele biti v stiku z živalmi z gospodarstva, na katerem je bila diagnosticirana psitakoza (Chlamydia psittaci).
Obdobje prepovedi od zadnjega zabeleženega primera in obdobje zdravljenja pod veterinarskim nadzorstvom, ki je priznano po postopku, predvidenim v členu 26, mora biti najmanj dva meseca;
(b) morajo biti identificirane v skladu s členom 3(1)(c) Direktive 90/425/EGS.
Metode za identificiranje papig in zlasti bolnih papig se uvedejo po postopku, predvidenem v členu 26;
(c) mora jih spremljati trgovinski dokument, ki ga je podpisal uradni veterinar ali veterinar, odgovoren za gospodarstvo oz. podjetje porekla in ki ga je v ta namen pooblastil pristojni organ.
B. V pododstavku 2 člena 2(2) Direktive Sveta 91/495/EGS z dne 27. novembra 1990 o javno zdravstvenih problemih in problemih zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg mesa kuncev in mesa gojene divjadi (
16
), se vstavita besedi „in tekači (Ratitae)“ v tretjo vrstico za besedilom „Direktiva 90/539/EGS“.
V točki 1 člena 2(2) Direktive Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki urejajo trgovino med državami članicami Evropske skupnosti in uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav (
17
), se vstavita besedi „ter tekači (Ratitae)“ za besedi „in jerebice“.
Člen 8
Države članice zagotovijo, da se s čebelami (Apis melifera) trguje le, če izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) prihajajo s področja, za katero ne velja prepoved zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege (American foulbrood).
Obdobje prepovedi mora trajati najmanj 30 dni od zadnjega zabeleženega primera in od datuma, ko je pristojni organ pregledal vse panje v polmeru treh kilometrov in so bili vsi okuženi panji zažgani ali tretirani ter pregledani na zadovoljstvo navedenega pristojnega organa.
V skladu s postopkom, določenim v členu 26, in po posvetovanju s Stalnim veterinarskim odborom, se lahko zahteve, ki se uporabljajo za čebele (Apis melifera), ali enakovredne zahteve uporabijo za čmrlje;
(b) jih spremlja zdravstveno spričevalo, ki ustreza vzorcu v Prilogi E, v katerem potrdilo izpolni pristojni organ, s čimer potrdi, da so izpolnjene zahteve, določene v (a).
Člen 9
1. Države članice zagotovijo, da se z zajci in kunci trguje le, če izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) ne prihajajo z gospodarstva ali niso bili v stiku z živalmi z gospodarstva, na katerem je steklina ali za katerega se sumi, da je bila v preteklem mesecu prisotna steklina;
(b) prihajajo z gospodarstva, na katerem nobena žival nima kliničnih znakov miksomatoze.
2. Države članice, ki zahtevajo zdravstveno spričevalo za premik zajcev in kuncev na svojem ozemlju, lahko zahtevajo, da so k njim poslane živali opremljene z zdravstvenim spričevalom, ki ustreza vzorcu v Prilogi E, in ki ga dopolnjuje naslednje potrdilo:
„Podpisani… potrjujem, da zgoraj navedena pošiljka izpolnjuje zahteve člena 9 Direktive 92/65/EGS in da živali pri pregledu ne kažejo nobenih kliničnih znakov bolezni.“
To spričevalo mora izdati uradni veterinar ali veterinar, pristojen za gospodarstvo porekla in ki ga je v ta namen pooblastil pristojni organ; pri industrijski reji spričevalo izda uradni veterinar. Države članice, ki želijo uporabiti to možnost, obvestijo Komisijo, ki zagotovi, da je izpolnjena zahteva, določena v odstavku 1.
3. Irska in Združeno kraljestvo lahko zahtevata predložitev zdravstvenega spričevala, ki zagotavlja, da je izpolnjena zahteva, določena v odstavku 1(a).
Člen 10
1. Države članice zagotovijo, da je prepovedana trgovina z
►M5
————— ◄ kunami in lisicami, ki prihajajo z gospodarstva ali so bili v stiku z živalmi z gospodarstva, na katerem je steklina ali za katerega se sumi, da je bila v preteklih šestih mesecih prisotna steklina, v kolikor se tam ne uporablja sistematičen program cepljenja.
▼M5
2. S psi, mačkami in belimi dihurji se lahko trguje, če izpolnjujejo zahteve iz členov 5 in 16 Uredbe (ES) št. 998/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (
18
).
Spričevalo, ki spremlja žival mora tudi potrjevati, da je 24 ur pred premikom živali klinično pregledal veterinar, ki ga je pooblastil pristojni organ, in da so živali zdrave in sposobne za prevoz v namembni kraj.
3. Z odstopanjem od odstavka 2 pri trgovanju z Irsko, Združenim kraljestvom in Švedsko za pse, mačke in bele dihurje veljajo pogoji iz členov 6 in 16 Uredbe (ES) št. 998/2003.
Spričevalo, ki spremlja žival mora tudi potrjevati, da je 24 ur pred premikom, živali klinično pregledal veterinar, ki ga je pooblastil pristojni organ, in da so živali zdrave in sposobne za prevoz v namembni kraj.
▼A2
4. Irska, Ciper, Malta in Združeno kraljestvo lahko brez poseganja v odstavka 2 in 3 ohranita svoje nacionalne predpise o karanteni za vse mesojede
►M5
razen vrst iz odstavkov 2 in 3; ◄ živali, primate, netopirje in druge živali, dovzetne za steklino, ki jih zajema ta direktiva, in za katere ni mogoče dokazati, da so se skotili na posestvu in bili tam vse od rojstva, kar pa ne sme ogroziti odprave veterinarskih pregledov na mejah med državami članicami.
▼B
5. Odločba 90/638/EGS se spremeni:
1) členu 1 se doda alinea:
„— za programe za nadzor nad steklino: merila, določena v Prilogi III.“
;
2) doda se Priloga:
„PRILOGA III
Merila za programe za nadzor nad steklino
Programi za nadzor nad steklino morajo vsebovati najmanj:
(a) merila iz točk 1 do 7 Priloge I;
(b) podrobne podatke o regiji ali regijah, v katerih se opravlja oralna imunizacija lisic, ter o njihovih naravnih mejah. Regija ali regije morajo zajemati najmanj 6 000 km2 ali celotno območje države članice in lahko vključujejo sosednje predele tretje države;
(c) podrobne podatke o cepivih, ki se bodo uporabljala, o sistemu polaganja, gostoti in pogostnosti polaganja vab;
(d) če je ustrezno, vse podrobnosti in stroške ter namen ukrepov za ohranitev ali varstvo flore in favne, ki jih sprejmejo prostovoljne organizacije na ozemlju, zajetem s temi projekti.“
6. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije imenuje poseben inštitut, ki določi merila, potrebna za standardizacijo seroloških testov in odloči o njegovih obveznostih..
7. Države članice zagotovijo, da stroške uporabe seroloških testov nosijo uvozniki.
▼M5 —————
▼A1
Člen 10a
V zvezi s steklino in v skladu s postopkom iz člena 26, po predstavitvi ustreznih utemeljitev, se člen 9 in 10 spremenita tako, da se upošteva položaj na Finskem in Švedskem, tako da bodo za te države veljale enake določbe, kot veljajo za države članice v enakovrednem položaju.
▼B
Člen 11
1. Države članice zagotovijo, da se brez poseganja v odločitve, ki se sprejmejo pri izvajanju členov 21 in 23, trguje le s semenom, jajčnimi celicami in zarodki, ki izpolnjujejo pogoje, določene v odstavkih 2, 3 in 4.
2. Za seme ovnov, kozlov in kopitarjev, brez poseganja v kakršna koli merila, ki jih je treba izpolnjevati za vstop kopitarjev v rodovniške knjige za nekatere posebne pasme, velja da:
— mora biti odvzeto in predelano za uporabo pri umetnem osemenjevanju v središču, ki je bilo z zdravstvenega stališča odobreno v skladu s Prilogo D(I), ali pri ovnih in kozlih, z odstopanjem od zgoraj navedenega, na gospodarstvu, ki izpolnjuje zahteve Direktive 91/68/EGS,
— je odvzeto živalim, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Prilogi D(II) (sprejem in rutinski pregledi živali),
— je odvzeto, predelano in shranjeno v skladu s Prilogo D(III),
— med prevozom v drugo državo članico seme spremlja zdravstveno spričevalo, ki ustreza vzorcu, ki se določi po postopku, predvidenem v členu 26.
3. Jajčne celice in zarodke ovc/koz in konjev ter prašičev:
— donork, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Prilogi D(IV), je odvzela skupina za odvzem, ki jo je odobril pristojni organ države članice, ter so bili predelani v ustreznem laboratoriju,
— so bili predelani in shranjeni v skladu z določbami Priloge D(III),
— med prevozom v drugo državo članico spremlja zdravstveno spričevalo, ki ustreza vzorcu, ki se določi v skladu s postopkom, določenim v členu 26.
Seme za osemenjevanje donork mora biti pri ovcah, kozah in kopitarjih v skladu z določbami odstavka 2, pri prašičih pa v skladu z določbami Direktive 90/429/EGS. Vsa dodatna zagotovila se lahko določijo po postopku, določenem v členu 26.
4. Pred 31. decembrom 1997 mora Komisija predložiti poročilo skupaj z ustreznimi predlogi o izvajanju tega člena zlasti z vidika znanstvenega in tehnološkega napredka.
Člen 12
1. Predpisi za preglede, uvedene z Direktivo 90/425/EGS, se uporabljajo, zlasti glede organizacije in nadaljevanja pregledov, za živali, semena, jajčne celice in zarodke, zajete s to direktivo in ki jih spremlja zdravstveno spričevalo. Druge živali morajo prihajati z gospodarstev, za katera veljajo načela navedene direktive glede pregledov porekla in namembnega kraja.
2. Za živali, seme, jajčne celice in zarodke, zajete s to direktivo, se uporablja člen 10 Direktive 90/425/EGS.
3. Za namen trgovanja, se člen 12 Direktive 90/425/EGS razširi na trgovce, pri katerih so živali iz členov 7, 9 in 10 stalno ali začasno.
4. Obveščanje o namembnem kraju, kakor je predvideno v členu 4(2) Direktive 90/425/EGS, se za živali, seme, jajčne celice ali zarodke, ki jih v skladu s to direktivo spremlja zdravstveno spričevalo, opravlja preko sistema Animo.
5. Brez poseganja v posebne določbe te direktive mora pristojni organ pri sumu, da se ne ravna v skladu s to direktivo, ali pri dvomu o zdravju živali ali o kakovosti semena, jajčnih celic in zarodkov iz člena 1 opraviti vse potrebne preglede.
6. Države članice sprejmejo ustrezne upravne ali kazenske ukrepe za kaznovanje katere koli kršitve te direktive, zlasti če se ugotovi, da spričevala ali dokumenti ne ustrezajo dejanskemu stanju živali iz člena 1, da identifikacija živali ali oznake semena, jajčnih celic in zarodkov niso v skladu s to direktivo ali da živali ali proizvodi niso opravili pregledov, predvidenih s to direktivo.
Člen 13
1. Pri trgovanju z živalmi vrste, ki je dovzetna za bolezni, navedene v Prilogi A, ali za bolezni, navedene v Prilogi B, kadar namembna država članica uporabi jamstva, predvidena v členih 14 in 15, ter pri trgovanju s semenom, jajčnimi celicami in zarodki takih živali med ustanovami, inštituti ali središči, odobrenimi v skladu s Prilogo C, je obvezno predložiti prevozno listino, ki ustreza vzorcu v Prilogi E. Ta listina, ki jo izpolni veterinar, pristojen za ustanove, inštitute ali središča porekla, mora natančno navajati, da živali, seme, jajčne celice ali zarodki prihajajo iz ustanove, inštituta ali središča, odobrenega v skladu s Prilogo C, in jih mora spremljati med prevozom.
2.
(a) Glede bolezni, ki jih je treba obvezno prijaviti, ustanove, inštituti ali središča za pridobitev odobritve predložijo pristojnemu organu države članice vsa potrebna dokazila v zvezi z zahtevami iz Priloge C.
(b) Po prejemu dokumentacije z zahtevo za odobritev ali za obnovitev odobritve jo mora pristojni organ preučiti z vidika podatkov, ki jih vsebuje in, če je to ustrezno, z vidika rezultatov pregledov, opravljenih na kraju samem.
(c) Pristojni organ umakne odobritev v skladu s točko 3 Priloge C.
(d) Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam odobrenih ustanov, inštitutov in središč, z morebitnimi spremembami v seznamu. Komisija posreduje te podatke drugim državam članicam.
▼A1
(e) Švedska ima po začetku veljavnosti Pogodbe o pristopu dve leti časa, da začne izvajati ukrepe, določene za ustanove, zavode in centre.
▼B
Člen 14
1. Če država članica sestavi ali je sestavila, neposredno ali preko rejcev, program prostovoljnega ali obveznega nadzora ali spremljanja ene od bolezni iz Priloge B, lahko program predstavi Komisiji in pri tem posebej poudari:
— razširjenost bolezni na njenem ozemlju,
— ali gre za bolezen, ki jo je treba obvezno prijaviti,
— razloge za program ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti in pomena bolezni,
— geografsko območje, na katerem se program izvaja,
— statusne kategorije, ki se uporabljajo za gospodarstva, zahteve za vsako vrsto pri vnosu živali na gospodarstvo in postopke testov,
— postopke za nadzor nad programom, vključno z obsegom sodelovanja rejcev pri izvajanju programa za spremljanje in nadzor,
— ukrepe, ki se sprejmejo, če gospodarstvo iz kakršnega koli razloga izgubi svoj status,
— ukrepe, ki se sprejmejo, če so rezultati testov, ki se opravijo v okviru programa, pozitivni,
— nediskriminatorno naravo trgovine na ozemlju zadevne države članice glede na trgovino znotraj Skupnosti.
2. Komisija preuči programe, ki jih predložijo države članice. Programi se lahko odobrijo po postopku, predvidenem v členu 26, v skladu z merili, določenimi v odstavku 1. Po istem postopku se opredelijo dodatna splošna ali omejena jamstva, ki se lahko zahtevajo pri trgovanju, in sicer hkrati s programi ali najpozneje tri mesece po predložitvi programov. Takšna jamstva ne smejo presegati tistih, ki jih država članica izvaja na nacionalni ravni.
3. Programi, ki jih predložijo države članice, se lahko spremenijo ali dopolnijo po postopku, določenem v členu 26. Po istem postopku se lahko spremenijo jamstva iz odstavka 2.
Člen 15
1. Če država članica meni, da je njeno ozemlje ali na del ozemlja prost ene od bolezni, navedenih v Prilogi B, za katere so dovzetne živali, zajete v tej direktivi, predloži Komisiji ustrezna dokazila in pri tem posebej poudari:
— naravo bolezni in zgodovino pojavljanja bolezni na ozemlju države,
— rezultate nadzornega testiranja, ki temeljijo na seroloških, mikrobioloških, patoloških ali epidemioloških preiskavah,
— obdobje, v katerem je bilo treba to bolezen prijaviti pristojnim organom,
— obdobje izvajanja nadzora,
— če je ustrezno, obdobje, v katerem je bilo prepovedano cepljenje zoper bolezen, ter geografsko območje, kjer je veljala prepoved,
— ukrepe za preverjanje odsotnosti bolezni.
2. Komisija preuči dokazila, predvidena v odstavku 1 in Stalnemu veterinarskemu odboru predloži odločitev, s katero odobri ali zavrne načrt, ki ga je predložila država članica. Če je načrt sprejet, se dodatna jamstva, splošna ali omejena, ki se lahko zahtevajo pri trgovanju, opredelijo po postopku, določenem v členu 26. Jamstva ne smejo presegati tistih, ki jih država članica izvaja na nacionalni ravni.
Dokler se ne sprejme odločitev, lahko zadevna država članica pri svojem trgovskem poslovanju ohrani ustrezne zahteve, potrebne za ohranjanje njenega statusa.
3. Zadevna država članica uradno obvesti Komisijo o vsaki spremembi podatkov, določenih v odstavku 1. Opredeljena jamstva, kakor so določena v odstavku 2, se z vidika takega obvestila lahko spremenijo ali umaknejo po postopku, določenem v členu 26.
POGLAVJE III
Predpisi, ki se uporabljajo za uvoz v Skupnost
Člen 16
Pogoji, ki se uporabljajo pri uvozu živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, zajetih s to direktivo, morajo biti najmanj enakovredni pogojem, določenim v poglavju II.
▼M5
Za mačke, pse in bele dihurje morajo biti uvozni pogoji vsaj enaki pogojem iz poglavja III Uredbe (ES) št. 998/2003.
Spričevalo, ki spremlja žival mora tudi potrjevati, da je 24 ur pred premikom, živali klinično pregledal veterinar, ki ga je pooblastil pristojni organ, in da so živali zdrave in sposobne za prevoz v namembni kraj.
▼B
Člen 17
1. Za enotno izvajanje člena 16 se uporabljajo določbe naslednjih odstavkov.
2. V Skupnost je dovoljeno uvažati le živali, seme, jajčne celice in zarodke iz člena 1, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) morajo prihajati iz tretje države, ki je na seznamu, sestavljenem v skladu z odstavkom 3(a);
(b) mora jih spremljati zdravstveno spričevalo, ki ustreza vzorcu, sestavljenem po postopku, določenem v členu 26, in ki ga je podpisal pristojni organ države izvoznice ter v katerem je potrjeno, da živali, seme, jajčne celice in zarodki izpolnjujejo dodatne pogoje ali nudijo enakovredna jamstva iz odstavka 4 in prihajajo iz odobrenih središč, ustanov, inštitutov ali središč za odvzem, ki dajejo takšna jamstva.
3. V skladu s postopkom, določenim v členu 26, se določi:
▼M7
(a) seznam tretjih držav ali delov tretjih držav, ki lahko zagotovijo državam članicam in Komisiji jamstva glede živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, enakovredna jamstvom iz Poglavja II,
in
(b) brez poseganja v Odločbo Komisije 94/63/ES z dne 31. januarja 1994 o določitvi začasnega seznama tretjih držav, iz katerih lahko države članice dovolijo uvoz semena, jajčnih celic in zarodkov ovac, koz in prašičev (
19
) seznam zbirnih centrov, za katere te države zagotavljajo jamstva iz člena 11.
Komisija obvesti države članice o predlaganih spremembah seznamov centrov in države članice imajo čas 10 delovnih dni od prejetja predlaganih sprememb, da pošljejo Komisiji pisne pripombe.
Če v navedenem roku desetih dni ni pisnih pripomb, velja, da države članice sprejemajo predlagane spremembe in uvoz se dovoli v skladu s spremenjenim seznamom potem, ko Komisija obvesti pristojne organe držav članic in zadevne tretje države, da je sprememba objavljena na spletni strani Komisije.
Če v roku desetih dni Komisija prejme vsaj eno pisno pripombo, o tem obvesti Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali na njegovi naslednji seji, zato, da se sprejme odločba v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 26.
▼B
(c) posebne zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, zlasti za zaščito Skupnosti pred nekaterimi eksotičnimi boleznimi, ali jamstva, enakovredna tistim, predvidenim v tej direktivi.
Posebne zahteve in enakovredna jamstva, določena za tretje države, ne smejo biti ugodnejša od predvidenih v poglavju II.
4. Seznam, predviden v odstavku 3, sme zajemati le tretje države ali dele tretjih držav:
(a) iz katerih ni prepovedan uvoz:
— zaradi obstoja ene od bolezni iz Priloge A, ali katere koli druge v Skupnosti eksotične bolezni,
— v skladu s členi 6, 7 in 14 Direktive 72/462/EGS in s členom 17 Direktive 91/495/EGS ter Direktive 71/118/EGS (
20
) ali pri drugih živalih, zajetih s to direktivo, po odločitvi, sprejeti v skladu s postopkom, določenim v členu 26, zaradi zdravstvenega stanja v teh tretjih državah ali njihovih delih;
(b) ki jim je bilo priznano v skladu s členom 3(2) Direktive 72/463/EGS, da zaradi njihove zakonodaje in organizacije veterinarskih in inšpekcijskih služb, pooblastil teh služb in nadzora nad njimi, so sposobne jamčiti izvajanje svoje veljavne zakonodaje;
(c) katerih veterinarske službe so sposobne jamčiti, da so v skladu z zdravstvenimi zahtevami, ki so najmanj enakovredne tistim, določenim v poglavju II.
5. Izvedenci Komisije in držav članic opravljajo preglede na kraju samem, za preverjanje, ali je mogoče jamstva tretje države o pogojih proizvodnje in dajanja na trg šteti za enakovredna tistim, ki se uporabljajo v Skupnosti.
Izvedence držav članic, pooblaščene za te preglede, imenuje Komisija na predlog držav članic.
Pregledi se opravljajo v imenu Skupnosti, ki nosi vse stroške v tej zvezi.
6. Dokler se ne organizirajo pregledi iz odstavka 5, se še naprej uporabljajo nacionalne določbe za preglede v tretjih državah. Vse primere neskladnosti z jamstvi, ki so dana v skladu z odstavkom 3 in ki se ugotovijo med pregledi, je treba sporočiti Stalnemu veterinarskemu odboru.
Člen 18
1. Države članice zagotovijo, da se živali, seme, jajčne celice in zarodki, zajete s to direktivo, uvažajo v Skupnost le:
— če jih spremlja spričevalo, ki ga sestavi uradni veterinar.
— Vzorec spričevala se glede na vrsto živali sestavi po postopku, določenem v členu 26.
— če so uspešno opravili preglede, zahtevane z direktivama 90/675/EGS in 91/496/EGS (
21
),
— če je pred odpremo pošiljk na ozemlje Skupnosti uradni veterinar opravil pregled, s katerim se zagotovi, da so izpolnjeni transportni pogoji, določeni v Direktivi 91/628/EGS (
22
), zlasti kar zadeva hranjenje in napajanje,
— če so živali iz členov 5 do 10 pred prihodom na trg bile v karanteni, v skladu s podrobnimi pravili, določenimi po postopku iz člena 26.
2. Dokler se ne uvedejo posebne določbe za ta člen, se še naprej uporabljajo nacionalni predpisi za uvoz iz tretjih držav, za katere na ravni Skupnosti niso bile sprejete take zahteve, pod pogojem, da nacionalni predpisi niso ugodnejša od tistih, določenih v poglavju II.
Člen 19
Po postopku, določenem v členu 26, se sprejmejo:
(a) posebne zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost, ter narava in vsebina spremljevalnih dokumentov za živali, namenjene živalskim vrtovom, cirkusom, zabaviščnim parkom ali poskusnim laboratorijem, glede na vrsto živali;
(b) za zaščito zadevne vrste živali v Skupnosti, dodatna jamstva poleg tistih, predvidenih za razne živalske vrste, zajete v tej direktivi.
Člen 20
Uporabljajo se načela in določbe, določene v Direktivi 90/675/EGS, zlasti v zvezi z organizacijo in nadaljevanjem izvajanja pregledov, ki jih opravljajo države članice in zaščitnih ukrepov, ki se bodo izvajali.
Do izvedbe sklepov, predvidenih v členu 8(3) in v členu 30 Direktive 91/496/EGS, se še naprej uporabljajo ustrezne nacionalne določbe za uporabo člena 8(1) in (2) navedene direktive, brez poseganja v skladnost z načeli in določbami iz odstavka 1 tega člena.
POGLAVJE IV
Skupne končne določbe
Člen 21
Po postopku, določenem v členu 26, se po potrebi določijo vsi vzorci spričeval, ki se uporabljajo v trgovini ter pogoji v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki morajo biti izpolnjeni za trgovino z živalmi, semenom, jajčnimi celicami in zarodki, ki niso zajeti v členih 5 do 11.
Člen 22
Po postopku, določenem v členu 26, se po potrebi spremenijo Priloge k tej direktivi.
▼A1
Priloga B se pred uveljavitvijo Pogodbe o pristopu ponovno preuči, zlasti z namenom, da se seznam bolezni prilagodi tako, da zajema tudi bolezni, za katere so dovzetni prežvekovalci in prašiči in tiste bolezni, ki se prenašajo z ovčjim semenom, jajčnimi celicami in zarodki.
▼B
Člen 23
Po postopku, določenem v členu 26, se lahko, če je ustrezno, z odstopanjem
►M7
————— ◄ poglavja II določijo posebne zahteve za gibanje cirkuških živali in živali v zabaviščnih parkih ter zahteve za trgovino z živalmi, semenom, jajčnimi celicami in zarodki, namenjenimi živalskim vrtovom.
Člen 24
1. Državam članicam je dovoljeno, da za živali (vključno s pticami v kletkah), seme, jajčne celice in zarodke iz te direktive, ki vstopajo na njihovo ozemlje in ki so prišle skozi ozemlje tretje države, zahtevajo predložitev zdravstvenega spričevala, s katerim se dokaže skladnost z zahtevami te direktive.
2. Države članice, ki izkoristijo možnost, določeno v odstavku 1, o tem obvestijo Komisijo in druge države članice v Stalnem veterinarskem odboru.
Člen 25
Prilogi A k Direktivi 90/425/EGS se doda:
„Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).“
▼M7
Člen 26
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (
23
).
2. Kadar je navedeno sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES (
24
), je tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
▼B
Člen 27
Države članice, ki izvajajo alternativni sistem nadzora, ki nudi dodatna jamstva, enakovredna tistim, določenim v tej direktivi, glede gibanja znotraj njihovega ozemlja živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, zajetih s to direktivo, lahko druga drugi na podlagi vzajemnosti odobrijo odstopanja od člena 6(A)(1)(f), člena 8(b) in člena 11(1)(d).
Člen 28
Po postopku, določenem v členu 26, se lahko sprejmejo prehodni ukrepi za obdobje treh let, namenjeni olajšanemu prehodu v novo ureditev, ki jo uvaja ta direktiva.
Člen 29
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1994. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
3. Določitev roka za prenos v nacionalno zakonodajo s 1. januarjem 1994 ne posega v odpravo veterinarskih pregledov na mejah, predvideno v Direktivi 89/662/EGS in 90/425/EGS.
Člen 30
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
▼M6
PRILOGA A
BOLEZNI, KI JIH JE OBVEZNO TREBA PRIJAVITI V OKVIRU TE DIREKTIVE
|
Bolezen
|
Rod/družina/vrste, primarno zadevne
|
|
Konjska kuga
|
Equidae
|
|
Afriška prašičja kuga
|
Suidae in Tayassuidae
|
|
Aviarna influenca
|
Aves
|
|
Huda gniloba čebelje zalege
|
Apis
|
|
Vranični prisad
|
Bovidae, Camelidae, Cervidae, Elephantidae, Equidae in Hippopotamidae
|
|
Bolezen modrikastega jezika
|
Antilocapridae, Bavidae, Cervidae, Giraffidae, in Rhinocerotidae
|
|
Brucella abortus
|
Antilocapridae, Bovidae, Camelidae, Cervidae, Giraffidae, Hippopotamidae in Tragulidae
|
|
Brucella melitensis
|
Antilocapridae, Bovidae, Camelidae, Cervidae, Giraffidae, Hippopotamidae in Tragulidae
|
|
Brucella ovis
|
Camelidae, Tragulidae, Cervidae, Giraffidae, Bovidae in Antilocaprida,
|
|
Brucella suis
|
Cervidae, Leporidae, Ovibos moschatus, Suidae in Tayassuidae
|
|
Klasična prašičja kuga
|
Suidae in Tayassuidae
|
|
Pljučna kuga govedi
|
Govedo (vključno z govedom zebu, bivolom, bizonom in jakom)
|
|
Ebola
|
Primati, razen človeka
|
|
Slinavka in parkljevka
|
Artiodactyla in azijski sloni
|
|
Infekciozna hematopoetska nekroza
|
Salmonidae
|
|
Vozličasti dermatitis
|
Bovidae in Giraffidae
|
|
Osepnice opic
|
Rodentia in primati, razen človeka
|
|
Mycobacterium bovis
|
Mammalia, zlasti Antilocapridae, Bovidae, Camelidae, Cervidae, Giraffidae, in Tragulidae
|
|
Atipična kokošja kuga
|
Aves
|
|
Kuga drobnice
|
Bovidae in Suidae
|
|
Nalezljiva ohromelost prašičev
|
Suidae
|
|
Psitakoza
|
Psittaciformes
|
|
Steklina
|
Carnivora in Chiroptera
|
|
Mrzlica doline Rift
|
Bovidae, vrste Camelus in Rhinocerotidae
|
|
Goveja kuga
|
Artiodactyla
|
|
Mali panjski hrošč (Aethina tumida)
|
Apis in Bombus
|
|
Osepnice ovac in koz
|
Bovidae
|
|
vezikularna bolezen prašičev
|
Suidae in Tayassuidae
|
|
Pršica Tropilaelaps (Tropilaelaps spp).
|
Apis
|
|
Vezikularni stomatitis
|
Artiodactyla in Equidae
|
|
TSE
|
Bovidae, Cervidae, Felidae in Mustelidae
|
▼B
PRILOGA B
SEZNAM BOLEZNI, ZA KATERE SE PO TEJ DIREKTIVI LAHKO PRIZNAJO NACIONALNI PROGRAMI
|
kuna
|
virusni enteritis
aleutijska bolezen
|
|
čebele
|
pohlevna gniloba čebelje zalege
varoza in pršičavost (acariasis)
|
|
opice in mačke
|
tuberkuloza
|
|
prežvekovalci
|
tuberkuloza
|
|
lagomorfi (zajci in kunci)
|
miksomatoza
virusna hemoragična bolezen kuncev
tularemija
|
▼M3
PRILOGA C
POGOJI, KI UREJAJO ODOBRITEV USTANOV, INŠTITUTOV ALI SREDIŠČ
1. Da bi bil uradno odobren po členu 13(2) te direktive, mora ustanova, inštitut ali središče, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(c):
(a) biti jasno razmejen in ločen od okolice ali zaprtih živali in nameščen tako, da ne predstavlja zdravstvenega tveganja za kmetijska gospodarstva, katerih zdravstveni status bi lahko bil ogrožen;
(b) imeti ustrezna sredstva za lovljenje, zaprtje in izolacijo živali ter imeti na razpolago ustrezne karantenske objekte in odobrene postopke za živali, ki prihajajo iz neodobrenih virov;
(c) biti prost bolezni, navedenih v Prilogi A, in bolezni, navedenih v Prilogi B, če ima zadevna država program na podlagi člena 14. Da je ustanova, inštitut ali središče proglašeno za proste teh bolezni, pristojni organ oceni evidenco o zdravstvenem stanju živali, ki so jo vodili najmanj predhodna tri leta ter rezultate kliničnih in laboratorijskih testov, opravljenih na živalih v ustanovi, inštitutu ali središču. Vendar se z odstopanjem od te zahteve odobrijo novi obrati, če v njih nahajajoče se živali, izhajajo iz odobrenih obratov;
(d) voditi posodobljene evidence, ki navajajo:
(i) število in identiteto (starost, spol, vrsto in posamezno identifikacijo, kjer je to praktično) živali vsake vrste, prisotne v ustanovi;
(ii) število in identiteto (starost, spol, vrsto in posamezno identifikacijo, kjer je to praktično) živali, ki prihajajo v ustanovo ali jo zapuščajo, skupaj s podatki o njihovem poreklu ali namembnosti, prevozu iz ali v ustanovo ter o zdravstvenem statusu živali;
(iii) rezultate krvnih preiskav ali drugih diagnostičnih postopkov;
(iv) primere bolezni in, če je to ustrezno, uporabljeno zdravljenje;
(v) patomorfološke rezultate pregledov živali, ki so poginile v obratu, vključno z mrtvorojenimi živalmi;
(vi) opažanja v obdobju izolacije ali karantene;
(e) imeti dogovor s pristojnim laboratorijem za opravljanje patomorfoloških preiskav ali pa imeti enega ali več ustreznih prostorov, kjer te preglede lahko opravlja pristojna oseba pod nadzorom uradno odobrenega veterinarja;
(f) imeti ustrezen dogovor ali objekte, postavljene na kraju obratovanja za ustrezno uničenje trupov živali, ki so poginile zaradi bolezni ali so bile usmrčene;
(g) zagotoviti, s pogodbo ali drugim pravno zavezujočim instrumentom, storitve veterinarja, ki ga je odobril pristojni organ in je pod nadzorom le-tega, in ki:
(i) smiselno v skladu z zahtevami, navedenimi v členu 14(3)(B) Direktive 64/432/EGS,
(ii) zagotavlja, da so ustrezni ukrepi za preprečevanje in nadzorovanje bolezni v zvezi s stanjem bolezni v zadevni državi, odobreni s strani pristojnih organov in se uporabljajo v ustanovi, inštitutu ali središču. Taki ukrepi vključujejo:
— letni načrt nadzorovanja živalskih bolezni, vključno z ustrezno kontrolo zoonoz,
— klinično, laboratorijsko in patomorfološko testiranje živali, za katere se sumi, da so okužene z nalezljivo boleznijo,
— cepljenje dovzetnih živali proti nalezljivim boleznim, kakor je ustrezno, vendar v skladu z zakonodajo Skupnosti;
(iii) zagotavlja, da se vsi sumljivi primeri poginov ali prisotnost kakršnih koli drugih znakov ki nakazujejo, da so živali obolele za eno ali več boleznimi iz prilog A in B, nemudoma uradno sporočijo pristojnemu organu, če je posamezna bolezen taka, da jo je treba obvezno prijaviti v zadevni državi članici;
(iv) zagotavlja, da so prihajajoče živali izolirane, kakor je potrebno, ter v skladu z zahtevami te direktive in navodili, če obstajajo, izdanimi s strani pristojnih organov;
(v) je odgovoren za dnevno skladnost z zahtevami v zvezi z zdravstvenim varstvom živali te direktive in zakonodaje Skupnosti o dobrem počutju živali med prevozom in odstranjevanju živalskih odpadkov;
(h) biti v skladu z določbami člena 5 Direktive 86/609/EGS, če ima živali, namenjene za laboratorije, ki opravljajo poskuse.
2. Odobritev se ohrani, kadar so izpolnjene naslednje zahteve:
(a) prostori so pod nadzorom uradnega veterinarja iz pristojnega organa, ki:
(i) najmanj enkrat letno obišče prostore ustanove, inštituta ali središča;
(ii) pregleda dejavnost odobrenega veterinarja in izvajanje letnega programa za nadzor bolezni;
(iii) zagotavlja, da so izpolnjene določbe te direktive;
(b) le živali, ki prihajajo iz druge odobrene ustanove, inštituta ali središča se sprejmejo v ustanovo, v skladu z določbami te direktive;
(c) uradni veterinar preveri, da:
— so izpolnjene določbe te direktive,
— rezultati kliničnih, patomorfoloških in laboratorijskih testov na živalih niso dokazali pojava bolezni iz prilog A in B;
(d) ustanova, inštitut ali središče vodi evidenco iz točki 1(d) po odobritvi najmanj deset let.
3. Z odstopanjem od člena 5(1) te direktive in točke 2(b) te priloge, živali, vključno z opicami (simiae in prosimiae), ki ne izvirajo iz odobrene ustanove, inštituta ali središča, lahko pridejo v odobreno ustanovo, inštitut ali središče pod pogojem, da se za te živali uporabi karantena pod uradnim nadzorom in v skladu z navodili, ki jih je izdal pristojni organ pred vključitvijo v zbirko.
Za opice (simiae in prosimiae) se upošteva zahteve karantene, določene v OIE Mednarodnem zdravstvenem kodeksu (poglavje 2.10.1 in Dodatek 3.5.1).
Za druge živali, ki so v karanteni v skladu s točko 2(b) te priloge, mora biti obdobje karantene najmanj 30 dni za bolezni, navedene v Prilogi A.
4. Živali, ki so v odobreni ustanovi, inštitutu ali središču, le-tega zapustijo le, če so namenjene v drugo odobreno ustanovo, inštitut ali središče v tej državi članici ali drugi državi članici; vendar če niso namenjene za odobreno ustanovo, inštitut ali središče, odidejo le v skladu z zahtevami pristojnega organa, da se zagotovi, da ni tveganja za morebitno širjenje bolezni.
5. Če ima država članica ugodnosti dodatnih jamstev po zakonodaji Skupnosti, lahko zahteva ustrezne dodatne zahteve in potrdila za dovzetne vrste, da se dodajo odobreni ustanovi, inštitutu ali središču.
6. Postopki za delni ali popolni začasni preklic, umik ali obnovitev odobritve so naslednji:
(a) če pristojni organ ugotovi, da zahteve točke 2 niso bile izpolnjene, ali da je spremenjena uporaba, ki ni več zajeta s členom 2 te direktive, se odobritev začasno prekliče ali umakne;
(b) če se vloži uradno obvestilo o sumu na bolezen, navedeno v Prilogi A ali B, pristojni organ začasno prekliče odobritev ustanove, inštituta ali središča, dokler se sum uradno ne izključi. Odvisno od zadevne bolezni in tveganja za prenos bolezni, se začasni preklic lahko nanaša na ustanovo kot celoto ali le na nekatere kategorije živali, dovzetne za zadevno bolezen. Pristojni organi zagotovijo, da se sprejmejo ukrepi, potrebni za potrditev ali izključitev suma ter za omejitev širjenja bolezni, v skladu z zakonodajo Skupnosti, ki ureja ukrepe, ki jih je treba sprejeti proti zadevni bolezni in o trgovini z živalmi;
(c) če se sum bolezni potrdi, se ustanova, inštitut ali središče ponovno odobri šele, ko so po izkoreninjenju bolezni in vira okužbe v prostorih, vključno z ustreznim čiščenjem in razkuževanjem, pogoji, določeni v točki 1 te priloge, razen tistih iz točke 1(c), ponovno izpolnjeni;
(d) pristojni organ obvesti Komisijo o začasnem preklicu, umiku ali obnovitvi odobritve ustanove, inštituta ali središča.
▼B
PRILOGA D
▼M1
POGLAVJE I
I. Pogoji, ki urejajo odobritev središč za odvzem semena
Središča za odvzem semena morajo:
1. biti pod nadzorom „veterinarja središča“;
2. imeti najmanj
(a) prostor za nastanitev živali, ki se ga da zakleniti, in, če se tako zahteva, za kopitarje tudi prostor za gibanje, oba fizično ločena od prostorov za odvzem, predelavo in shranjevanje semena;
(b) objekte za karanteno, ki niso neposredno povezani s prostori za običajno nastanitev živali;
(c) objekte za odvzem semena, vključno z ločenim prostorom za čiščenje in razkuževanje ali sterilizacijo opreme;
(d) prostor za predelavo semena, ločen od objektov za odvzem, za katere pa ni nujno, da so na isti lokaciji;
(e) prostor za shranjevanje semena, za katerega ni nujno, da je na isti lokaciji;
3. biti zgrajena ali izolirana tako, da je preprečen stik z živino iz okolice;
4. biti zgrajena tako, da je mogoče celotno središče, razen pisarniških prostorov in pri kopitarjih prostora za gibanje, brez težav očistiti in razkužiti.
II. Pogoji za nadzor središč za odvzem semena
Središča za odvzem semena morajo:
1. biti nadzorovana, da vsebujejo le živali vrst, od katerih se bo odvzemalo seme.
Lahko pa so dovoljene tudi druge domače živali, če ne pomenijo nevarnosti okužbe tistih vrst, katerih seme se bo odvzemalo, in če izpolnjujejo pogoje, ki jih določi veterinar središča.
Če je središče za odvzem semena za kopitarje na isti lokaciji kakor središče za umetno osemenjevanje ali središče za naravni pripust, so dovoljene kobile, preizkusni žrebci in žrebci za naravni pripust, če izpolnjujejo zahteve odstavka A(1), (2), (3) in (4) poglavja II Priloge D;
2. biti tako nadzorovana, da je zagotovljena evidenca:
— o vrsti, pasmi, datumu rojstva in identifikaciji vsake živali v središču,
— o kakršnem koli premikanju živali, ki vstopajo v središče ali ga zapuščajo,
— o anamnezi in vseh diagnostičnih preiskavah in njihovih izvidih ter o zdravljenju in opravljenih cepljenjih rejenih živali,
— o datumu odvzema in predelave semena,
3. biti morajo pod rednim pregledom uradnega veterinarja, pri sezonskih živalih najmanj enkrat letno v pripustni sezoni, v primeru celoletne reprodukcije pa dvakrat letno, da se preučijo in preverijo vse zadeve v zvezi s pogoji za odobritev in nadzor;
4. biti tako nadzorovana, da se prepreči vstop nepooblaščenim osebam. Poleg tega se mora od odobrenih obiskovalcev zahtevati, da izpolnjujejo pogoje, ki jih določi veterinar središča;
5. zaposlovati kvalificirano osebje, ki je bilo ustrezno usposobljeno za dezinfekcijo in higienske metode za preprečevanje širjenja bolezni;
6. biti tako nadzorovana, da:
— nobena žival v središču ni v naravnem pripustu najmanj 30 dni pred prvim odvzemom semena in v obdobju zbiranja semena,
— se odvzem, predelava in shranjevanje semena izvajajo samo v prostorih, predvidenih v ta namen,
— se vsi instrumenti, ki pridejo med odvzemom in predelavo semena v stik s semenom ali donorjem, pred uporabo bodisi ustrezno razkužijo ali sterilizirajo, ali pa so novi, za enkratno uporabo in se po uporabi zavržejo.
— Če je za kopitarje središče za odvzem semena na isti lokaciji kakor središče za umetno osemenjevanje ali središče za naravni pripust, morajo biti instrumenti in oprema za umetno osemenjevanje ali naravni pripust strogo ločeni od instrumentov in opreme, ki prihaja v stik z donorji ali drugimi živalmi v središču za odvzem semena in s semenom,
— se pri predelavi semena uporabljajo proizvodi živalskega izvora, kot so razredčila, dodatki ali polnila, ki ne pomenijo tveganja za zdravstveno varstvo živali, ali so pred uporabo tako obdelani, da se prepreči tako tveganje,
— se pri zamrznjenem ali ohlajenem semenu uporabljajo snovi za zamrzovanje, ki niso bile že prej uporabljene za druge proizvode živalskega izvora,
— so vse posode za shranjevanje ali prevoz semena bodisi pred uporabo razkužene ali sterilizirane, ali pa so nove, za enkratno uporabo, in se po uporabi zavržejo;
7. zagotoviti, da je vsaka posamezna doza semena tako označena, da se ne da zbrisati in se lahko ugotovi država članica porekla, datum odvzema, vrsta, pasma, identiteta donorja in naziv in/ali številka odobrenega središča, v katerem je bilo seme pridobljeno.
▼B
POGLAVJE II
Pogoji, ki se uporabljajo v središčih za odvzem semena
Zahteve glede sprejema donorja
▼M1
A. ŽREBCI
Za odvzem semena se lahko uporablja samo žrebec, ki po mnenju veterinarja središča izpolnjuje naslednje zahteve:
1. v času sprejema ali na dan odvzema semena ne sme kazati kakršnih koli znakov nalezljive ali kužne bolezni;
2. izvirati mora z ozemlja ali, v primeru regionalizacije, iz dela ozemlja države članice ali tretje države in z gospodarstva pod veterinarskim nadzorom, ki ustrezajo zahtevam Direktive Sveta 90/426/EGS;
3. 30 dni pred odvzemom semena mora biti na gospodarstvu, na katerem v tem obdobju noben kopitar ni kazal kliničnih znakov konjskega virusnega arteritisa;
4. 60 dni pred odvzemom semena mora biti na gospodarstvu, na katerem v tem obdobju noben kopitar ni kazal kliničnih znakov infekcioznega metritisa kopitarjev;
5. 30 dni pred prvim odvzemom semena in med obdobjem odvzema semena ne sme biti v naravnem pripustu;
6. na njem morajo biti opravljeni naslednji testi, izvedeni in potrjeni v laboratoriju, ki ga prizna pristojni organ po programu iz odstavka 7:
(i) imuno difuzijski test v agar gelu (Cogginsov test) za ugotavljanje infekciozne anemije kopitarjev z negativnim rezultatom;
(ii) seronevtralizacijski test za ugotavljanje konjskega virusnega arteritisa. Razen če ne dobimo negativnega rezultata s štirikratno razredčino seruma, se izvede test izolacije virusa za ugotavljanje konjskega virusnega arteritisa, pri čemer mora biti rezultat alikvota celotnega semena žrebca donorja negativen;
(iii) test za ugotavljanje infekcioznega metritisa kopitarjev, ki se izvede dvakrat s sedemdnevnim presledkom, tako da se izolira Taylorella equigenitalis iz predejakulata ali iz vzorca semena in iz genitalnih brisov, ki zajemajo najmanj bris sečnika in sečnice ter bris fosse glandis, pri čemer mora biti v vseh primerih rezultat negativen;
7. udeležen je moral biti v enem od naslednjih programov preizkušanja:
(i) Kadar se seme odvzema za trgovino s svežim ali ohlajenim semenom:
— in je žrebec donor nepretrgoma nastanjen v središču za odvzem semena najmanj 30 dni pred prvim odvzemom in med obdobjem odvzema semena ter noben kopitar v središču za odvzem semena ne pride v neposreden stik s kopitarjem, katerega zdravstveno stanje je slabše od zdravstvenega stanja donorja semena, se morajo najmanj 14 dni od začetka zgoraj navedenega obdobja nastanitve in najmanj enkrat letno v začetku pripustne sezone opraviti testi, zahtevani v odstavku 6(i), (ii) in (iii).
— in žrebec donor ni nepretrgoma nastanjen v središču za odvzem semena in/ali lahko drugi kopitarji v središču za odvzem semena prihajajo v neposreden stik s kopitarji, katerih zdravstveno stanje je slabše, se v 14 dneh pred prvim odvzemom semena in najmanj enkrat letno v začetku pripustne sezone opravijo testi, zahtevani v odstavku 6(i), (ii) in (iii). Poleg tega se testi, zahtevani v odstavku 6(i), med obdobjem odvzema semena ponavljajo najmanj vsakih 120 dni. Test iz odstavka 6(ii) se opravi največ 30 dni pred vsakim odvzemom semena, razen če ni test izolacije virusa, ki se izvaja enkrat letno, potrdil pri žrebcu, okuženem s konjskim virusnim arteritisom, da ni aktiven prenašalec bolezni.
(ii) Če se seme odvzame za trgovino z zamrznjenim semenom, veljajo programi testiranja, navedeni v prvi in drugi alinei odstavka 7(i), ali pa se kot alternativa v času obveznega 30-dnevnega shranjevanja semena, vendar ne manj kakor 14 dni po odvzemu semena, opravijo testi iz odstavka 6(i), (ii) in (iii), ne glede na stanje nastanitve žrebca.
▼B
B. OVCE IN KOZE
1. Za pridobivanje semena se smejo uporabiti le ovni in kozli iz središč ali gospodarstev, za katere je uradni veterinar ugotovil, da izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) so v dobrem zdravstvenem stanju na dan odvzema semena;
(b) izpolnjujejo zahteve, določene v členih 4, 5 in 6 Direktive 91/68/EGS o trgovanju znotraj Skupnosti.
Poleg tega mora donor v obdobju trideset dni pred odvzemom semena z negativnimi rezultati opraviti:
— test za ugotavljanje bruceloze (B. melitensis) v skladu s Prilogo C k Direktivi 91/68/EGS,
— test za ugotavljanje kužnega epididimitisa (B. ovis) v skladu s Prilogo D k Direktivi 91/68/EGS,
— test za ugotavljanje virusa borderjeve bolezni;
(c) so opravili ustrezne teste ali preglede, namenjene zagotavljanju skladnosti z zahtevami, določenimi v (a) in (b) zgoraj.
2. Teste iz točke 1. mora opraviti laboratorij, ki ga je odobrila država članica.
▼M1
|
C.
|
Če je kateri koli test iz A ali B pozitiven, je treba žival izolirati, s semenom, odvzetim od te živali od zadnjega negativnega testa, pa se ne sme trgovati. Enako velja za seme drugih živali na gospodarstvu ali v središču za odvzem semena, dovzetnih za zadevno bolezen, odvzeto od dne, ko je bil ugotovljen pozitivni test. Trgovanje ne poteka, dokler se znova ne vzpostavi zdravstveni status središča za odvzem.
|
POGLAVJE III
Zahteve, ki se uporabljajo za seme, jajčne celice in zarodke
Seme, jajčne celice in zarodke je treba odvzeti, predelati in shraniti s skladu z naslednjimi načeli:
(a) Pranje jajčnih celic in zarodkov je treba tudi pri kopitarjih izvajati v skladu s pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 26. Do sprejetja takšnih pogojev se uporabljajo mednarodni standardi.
Ovojnica jajčnih celic in zarodkov mora pred pranjem in po njem ostati nedotaknjena.
Sočasno se lahko perejo samo jajčne celice in zarodki iste donorke.
Po pranju je treba celotno površino ovojnice vsake jajčne celice ali zarodka pregledati z najmanj 50-kratno povečavo in potrditi, da je nepoškodovana in brez vsake sprijete snovi.
(b) Medije in raztopine, ki se uporabljajo za odvzem, predelavo (pregled, pranje in obdelavo), konzerviranje ali zamrzovanje jajčnih celic in zarodkov, je treba v skladu z odobrenimi metodami sterilizirati in z njimi tako ravnati, da ostanejo sterilni.
Medijem za odvzem, pranje in konzerviranje jajčnih celic in zarodkov ter razredčilom semena je treba dodati antibiotike. Po potrebi bodo po postopku, predvidenim v členu 26, določena podrobna pravila.
(c) Ves material za odvzem, predelavo, konzerviranje ali zamrzovanje semena, jajčnih celic in zarodkov mora biti bodisi pred uporabo ustrezno razkužen ali steriliziran, ali pa nov, za enkratno uporabo, in se po uporabi zavrže.
(d) Po postopku, predvidenem v členu 26, se lahko določijo dodatni testi, zlasti glede pridobivanja tekočin za pranje, tako da se ugotovi, da ni prisotnih patogenih mikroorganizmov.
(e) Jajčne celice in zarodki, ki so uspešno opravili preglede, predvidene v (a), ter seme se shranijo v ustrezno označene sterilne posode, ki lahko vsebujejo samo proizvode enega moškega ali ženskega donorja, in se nemudoma hermetično zaprejo.
Identifikacija, ki se določi po postopku, predvidenem v členu 26, zagotavlja, da se lahko ugotovi najmanj država članica porekla, datum odvzema, vrsta, pasma, identiteta donorja semena in naziv in/ali številka središča/skupine za odvzem semena.
(f) Zamrznjeno seme, jajčne celice in zarodke je treba shraniti v sterilne posode s tekočim dušikom, ki ne pomenijo nevarnosti okužbe proizvoda.
(g) Zamrznjeno seme, jajčne celice in zarodki morajo biti shranjeni pod odobrenimi pogoji najmanj 30 dni pred odpremo.
(h) Seme, jajčne celice in zarodke je treba prevažati v posodah, ki so bile pred uporabo ustrezno očiščene, razkužene ali sterilizirane, ali pa so nove, za enkratno uporabo, in se po uporabi zavržejo.
POGLAVJE IV
Donorke jajčnih celic in zarodkov
Donorke se lahko uporabljajo za odvzem zarodkov ali jajčnih celic samo, če same in črede, iz katerih izvirajo, po mnenju uradnega veterinarja izpolnjujejo zahteve ustreznih direktiv o trgovini znotraj Skupnosti z živimi živalmi za rejo in proizvodnjo zadevne vrste.
Določbe Direktive Sveta 64/432/EGS se uporabljajo za prašiče, določbe Direktive Sveta 91/68/EGS pa za ovce in koze.
Poleg zahtev Direktive Sveta 90/426/EGS morajo kopitarji pred odvzemom jajčnih celic ali zarodkov biti na gospodarstvu, ki je 60 dni prosto kliničnih znakov infekcioznega metritisa kopitarjev. 30 dni pred odvzemom jajčnih celic ali zarodkov ne smejo biti v naravnem pripustu.
▼M3
PRILOGA E
Del 1
Del 2
Del 3
▼M7
PRILOGA F
Uredba Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti
Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi
Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda
Direktiva Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav
Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev
Direktiva Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav
Direktiva Sveta 91/6/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg
Direktiva Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti z ovcami in kozami
Direktiva Sveta 2004/68/ES z dne 24. aprila 2004 o določitvi pravil o zdravstvenem stanju živali za uvoz v Skupnost nekaterih živih kopitarjev, o spremembi direktiv 90/426/ES in 92/65/EGS in o razveljavitvi Direktive 72/462/EGS.