1980L0181 — SL — 27.05.2009 — 004.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
►B
|
DIREKTIVA SVETA
z dne 20. decembra 1979
o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS
(80/181/EGS)
(UL L 039, 15.2.1980, p.40)
|
spremenjena z:
▼B
DIREKTIVA SVETA
z dne 20. decembra 1979
o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS
(80/181/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,
ob upoštevanju Direktive Sveta 71/354/EGS z dne 18. oktobra 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote (
1
), nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 76/770/EGS (
2
),
ob upoštevanju predloga Komisije (
3
),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (
4
),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (
5
),
ker so merske enote bistvene za uporabo vseh merilnih instrumentov, za izražanje meritev ali navedbo veličine; ker se merske enote uporabljajo na večini področij človeškega delovanja; ker je treba zagotoviti v njihovi uporabi največjo možno jasnost; ker je zato treba izdelati pravila za njihovo uporabo za gospodarske, zdravstvene, varnostne oziroma upravne namene znotraj Skupnosti,
ker pa na področju mednarodnega transporta obstajajo mednarodne konvencije oziroma dogovori, ki zavezujejo Skupnost oziroma države članice; ker je treba te konvencije oziroma dogovore spoštovati;
ker se zakoni, ki v državah članicah urejajo uporabo merskih enot, od države do države razlikujejo in zato ovirajo trgovino; ker je v takih okoliščinah treba uskladiti zakone in druge predpise, da bi te ovire premagali,
Ker so merske enote predmet mednarodnih resolucij, ki jih je sprejela Splošna konferenca o utežeh in merah (CGPM), ki je bila ustanovljena z Metrsko konvencijo, podpisano v Parizu, 20. maja 1875, ki jo spoštujejo vse države članice; ker je na podlagi teh resolucij nastal „Mednarodni sistem enot“ (SI),
ker je Svet dne 18. oktobra 1971 s sprejemom mednarodnega sistema enot na ravni Skupnosti, da bi odpravil ovire pri trgovini, sprejel Direktivo 71/354/EGS o približevanju zakonodaje držav članic; ker je bila Direktiva 71/354/EGS spremenjena z Aktom o pristopu in z Direktivo 76/770/EGS,
ker s temi določbami Skupnosti niso bile premagane vse ovire na tem področju; ker Direktiva 76/770/EGS določa, da je treba pred 31. decembrom 1979 pregledati stanje v zvezi z merskimi enotami, imeni in simboli, ki so našteti v poglavju D priloge k tej direktivi; ker se je prav tako izkazalo za potrebno, da se pregleda stanje v zvezi z nekaterimi drugimi merskimi enotami;
Ker je v izogib resnim težavam treba določiti prehodno obdobje, v katerem se lahko opustijo merske enote, ki niso združljive z mednarodnim sistemom; ker pa je kljub temu treba nujno omogočiti državam članicam, ki to želijo, da na svojem ozemlju čimprej uveljavijo določbe poglavja I priloge; ker je zato treba na ravni Skupnosti omejiti trajanje tega prehodnega obdobja, hkrati pa pustiti državam članicam, da to obdobje svobodno skrajšajo,
ker je bistveno, da se med tem prehodnim obdobjem v trgovini med državami članicami zlasti zaradi varstva potrošnika ohrani jasno stališče o uporabi merskih enot; ker kaže, da obveznost držav članic dovoliti uporabo dodatnih podatkov o proizvodih in opremi med tem prehodnim obdobjem, dobro služi svojemu namenu,
ker pa sistematično sprejetje tovrstne rešitve za vse merilne instrumente, vključno z medicinskimi instrumenti ni nujno zaželeno; ker bi zato morale države članice imeti možnost zahtevati, da merilni instrumenti na njihovem ozemlju kažejo veličine z eno samo, zakonsko mersko enoto;
ker ta direktiva ne vpliva na nadaljnjo izdelavo izdelkov, ki so že na trgu; ker pa vendarle vpliva na dajanje na trg in uporabo izdelkov in opreme, ki kažejo veličine v merskih enotah, ki niso več zakonske merske enote, če so taki izdelki in oprema potrebni za nadomestitev oziroma zamenjavo sestavnih delov ali delov takih izdelkov, opreme in instrumentov, ki so že na trgu; ker morajo zato države članice dovoliti dajanje na trg in uporabo takih izdelkov in opreme, da bi dopolnili in zamenjali sestavne dele, tudi če kažejo veličine v merskih enotah, ki niso več zakonske merske enote, zato da se lahko izdelki, oprema ali instrumenti, ki so že na trgu, še naprej uporabljajo,
Ker je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) 1. marca 1974 sprejela mednarodni standard o zastopanju mednarodnega sistema SI in drugih enot za uporabo v sistemih z omejenim naborom znakov; ker je za Skupnost priporočljivo, da sprejme rešitve, ki so bile s standardom ISO 2955 z dne 1. marca 1974 že odobrene na širši, mednarodni ravni,
ker se določbe Skupnosti, ki se nanašajo na merske enote, nahajajo v več besedilih Skupnosti; ker je vprašanje merskih enot tako pomembno, da je možnost sklicevanja na eno samo besedilo Skupnosti bistvenega pomena; ker so v tej direktivi združena vse določbe Skupnosti s tega področja in se z njo razveljavi Direktiva 71/354/EGS,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
V tej direktivi so zakonske merske enote, ki se morajo uporabljati za izražanje veličin:
(a) tiste enote, ki so naštete v Poglavju I priloge;
▼M4
(b) tiste enote, ki so naštete v poglavju II Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile odobrene 21. aprila 1973;
▼M2
(c) tiste enote, ki so naštete v poglavju III Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile na dan 21. aprila 1973 dovoljene, in do datuma, ki ga določijo te države. Ta datum ne sme biti po 31. decembru 1994;
(d) tiste enote, ki so naštete v poglavju IV Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile na dan 21. aprila 1973 dovoljene, in do datuma, ki ga določijo te države. Ta datum ne sme biti po 31. decembru 1999.
▼B
Člen 2
▼M4
(a) Obveznosti, ki izhajajo iz člena 1, se nanašajo na merilne instrumente, ki se uporabljajo, na merjenja, ki se izvajajo, in na navedbe količin, izražene v merskih enotah.
▼B
(b) Ta direktiva ne sme vplivati na uporabo enot, ki sicer niso določene kot obvezne s to direktivo, se pa uporabljajo v zračnem in pomorskem transportu ter v železniškem prometu in so bile določene z mednarodnimi konvencijami oziroma sporazumi, ki zavezujejo Skupnost oziroma države članice.
Člen 3
1. V tej direktivi so „dodatne navedbe“ ena ali več navedb veličine, izražene v merskih enotah, ki niso vsebovane v poglavju I priloge, ki so dodani k navedbi veličine, izražene v enoti, ki je vsebovana v tem poglavju.
▼M4
2. Odobri se uporaba dodatnih zapisov.
▼B
3. Države članice pa lahko zahtevajo, da merilni instrumenti navajajo veličine z eno samo predpisano mersko enoto.
4. Navedbe, ki so izraženo v eni od merskih enot, naštetih v poglavju I, morajo prevladovati. Navedbe, izražene v merskih enotah, ki niso naštete v poglavju I, morajo biti izražene z znaki, ki niso večji od znakov, ki ustrezajo navedbam v enotah, naštetih v poglavju I.
▼M2 —————
▼B
Člen 4
Uporaba merskih enot, ki niso ali niso več zakonite, se dovoli:
— za izdelke in opremo, ki so bili na dan sprejetja te direktive že na trgu in/ali v uporabi,
— za sestavne dele in dele izdelkov in opreme, ki so potrebni za nadomestitev ali zamenjavo sestavnih delov ali delov zgornjih izdelkov in opreme.
Uporaba predpisanih merskih enot pa se lahko zahteva za kazalnike merilnih instrumentov.
Člen 5
Mednarodni standard ISO 2955 z dne
►M2
15. maja 1983 ◄ „Obdelava informacij - Predstavitve enot SI in drugih enot za uporabo v sistemih z omejenimi nabori znakov“ se uporablja na področju, ki ga zajema prvi odstavek le-tega.
Člen 6
S 1. oktobrom 1981 se prekliče Direktiva 71/354/EGS.
▼M2 —————
▼M3
Člen 6a
Vprašanja v zvezi z izvajanjem te direktive, še zlasti kar zadeva dodatne navedbe, se ponovno pregledajo in se po potrebi po postopku iz člena 18 Direktive Sveta 71/316/EGS (
6
) sprejmejo ustrezni ukrepi.
▼M4
Člen 6b
Komisija spremlja dogajanje na trgu v zvezi s to direktivo in njenim izvajanjem glede nemotenega delovanja notranjega trga in mednarodne trgovine ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2019 v zvezi s tem dogajanjem predloži poročilo, kateremu po potrebi priloži ustrezne predloge.
▼B
Člen 7
(a) Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 1981. O tem takoj obvestijo Komisijo..
Te določbe se začnejo uporabljati s 1. oktobrom 1981.
(b) Od dne notifikacije te direktive države članice tudi zagotavljajo, da bo Komisija dovolj zgodaj, da bo lahko predložila svoje pripombe, obveščena o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki jih namerava sprejeti na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 8
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA
POGLAVJE I
ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(a)
1. ENOTE SI TER PRIPADAJOČI DESETIŠKI VEČKRATNIKI IN MANJKRATNIKI
1.1 Osnovne enote SI
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
|
dolžina
|
meter
|
m
|
|
masa
|
kilogram
|
kg
|
|
čas
|
sekunda
|
s
|
|
električni tok
|
amper, ampere
|
A
|
|
termodinamična temperatura
|
kelvin
|
K
|
|
množina snovi
|
mol
|
mol
|
|
svetilnost
|
kandela
|
cd
|
Opredelitve osnovnih enot SI:
▼M1
Meter je dolžina poti, ki jo v vakuumu napravi svetloba v 1/299 792 458 sekunde.
(Sedemnajsta konferenca CGPM (1983), resolucija št. 1)
▼B
Enota za maso je kilogram; kilogram je masa mednarodnega etalona kilograma.
(Tretja konferenca CGPM (1901), stran 70 poročila s konference).
Sekunda je trajanje 9 192 631 770 period sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133.
(Trinajsta konferenca CGPM (1967), resolucija št. 1).
Amper je nespremenljivi električni tok, ki pri prehodu skozi dva premočrtna, vzporedna, neskončno dolga vodnika zanemarljivega krožnega prereza, postavljena v vakuum v medsebojni razdalji 1 m, povzroča med njima silo 2 × 10-7 njutna na meter dolžine.
(CIPM (1946), resolucija št. 2, odobrena na deveti konferenci CGPM (1948)).
▼M4
Enota za termodinamično temperaturo, kelvin, je 1/273,16 del termodinamične temperature trojne točke vode.
Ta definicija se nanaša na vodo, katere izotopska sestava je opredeljena z naslednjimi razmerji množin snovi: 0,00015576 mol 2H na mol 1H, 0,0003799 mol 17O na mol 16O in 0,0020052 mol 18O na mol 16O.
(resolucija št. 4 trinajste konference CGPM (1967) in resolucija št. 10 triindvajsete konference CGPM (2007)).
▼B
Mol je množina snovi sistema, ki vsebuje toliko osnovnih delcev, kolikor je atomov v 0,012 kg ogljika 12.
Če se uporablja mol, je treba navesti osnovne delce, ki so lahko atomi, molekule, ioni, elektroni in drugi delci oziroma določene skupine takih delcev.
(Štirinajsta konferenca CGPM (1971), resolucija št. 3).
Kandela je svetilnost vira, ki v določeni smeri oddaja monohromatsko sevanje s frekvenco 540 × 1012 hercov in katerega energetska jakost v tej smeri je 1/683 vata na steradian.
(Šestnajsta konferenca CGPM (1979), resolucija št. 3).
1.1.1
►M4
Posebno ime in simbol izpeljane enote SI za temperaturo za izražanje Celzijeve temperature ◄
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
|
temperatura po Celziju
|
stopinja Celzija
|
°C
|
▼M3
Temperatura po Celziju t je definirana kot razlika t = T — T0
med dvema termodinamičnima temperaturama T in T0
, pri čemer znaša T0
= 273,15 K. Interval ali razliko v temperaturi je mogoče izraziti bodisi v kelvinih bodisi v stopinjah Celzija. Enota „stopinja Celzija“ je enakovredna enoti „kelvin“.
▼M4
1.2 Izpeljane enote SI
▼M4 —————
▼M4
1.2.2 Splošno pravilo za izpeljane enote SI
Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI s številskimi faktorji, enakimi 1.
1.2.3 Izpeljane enote SI s posebnimi imeni in simboli
|
Veličina
|
Enota
|
Izraženo
|
|
Ime
|
Simbol
|
z drugimi enotami SI
|
z osnovnimi enotami SI
|
|
ravninski kot
|
radian
|
rad
|
|
m · m–1
|
|
prostorski kot
|
steradian
|
sr
|
|
m2 · m–2
|
|
frekvenca
|
herc, hertz
|
Hz
|
|
s–1
|
|
sila
|
njuten, newton
|
N
|
|
m · kg · s–2
|
|
tlak, napetost
|
paskal, pascal
|
Pa
|
N · m–2
|
m–1 · kg · s–2
|
|
energija, delo, toplota
|
džul, joule
|
J
|
N · m
|
m2 · kg · s–2
|
|
moč (1), energijski tok
|
Vat, watt
|
W
|
J · s–1
|
m2 · kg · s–3
|
|
Elektrina, električni naboj
|
kulon, coulomb
|
C
|
|
s · A
|
|
Električni potencial, razlika, potencialov lastna (vsebovana) napetost
|
volt
|
V
|
W · A–1
|
m2 · kg · s–3 · A–1
|
|
Električna upornost
|
ohm
|
Ω
|
V · A–1
|
m2 · kg · s–3 · A–2
|
|
Prevodnost
|
simens, siemens
|
S
|
A · V–1
|
m–2 · kg–1 · s3 · A2
|
|
Kapacitivnost
|
farad
|
F
|
C · V–1
|
m–2 · kg–1 · s4 · A2
|
|
Magnetni pretok
|
veber, weber
|
Wb
|
V · s
|
m2 · kg · s–2 · A–1
|
|
Gostota magnetnega pretoka
|
tesla
|
T
|
Wb · m–2
|
kg · s–2 · A–1
|
|
Induktivnost
|
henri, henry
|
H
|
Wb · A–1
|
m2 · kg · s–2 · A–2
|
|
Svetlobni tok
|
lumen
|
lm
|
cd · sr
|
cd
|
|
Osvetljenost
|
luks, lux
|
lx
|
lm · m–2
|
m–2 · cd
|
|
Aktivnost (radionuklida)
|
bekerel, becquerel
|
Bq
|
|
s–1
|
|
Absorbirana doza, specifična uvožena energija, kerma, indeks absorbirane doze
|
grej, gray
|
Gy
|
J · kg–1
|
m2 · s–2
|
|
Ekvivalentna doza
|
sivert, sievert
|
Sv
|
J · kg–1
|
m2 · s–2
|
|
Katalitična aktivnost
|
katal
|
kat
|
|
mol · s–1
|
|
(1) Posebni imeni za enoto moči: ime volt-amper (simbol „VA“), kadar se uporablja za izražanje navidezne moči izmeničnega električnega toka, in var (simbol „var“), kadar se uporablja za izražanje jalove električne moči. „Var“ ni vključen v resolucije CGPM.
|
Enote izpeljane iz osnovnih enot SI so lahko izražene z izrazi, naštetimi v poglavju I.
Izpeljane enote SI so lahko izražene s posebnimi imeni in simboli iz zgornje preglednice; na primer enota SI za dinamično viskoznost je lahko izražena kot m–1 · kg · s–1 or N · s · m–2 or Pa · s.
▼B
1.3 Predpone in pripadajoči simboli, ki se uporabljajo za določanje posameznih desetiških večkratnikov in manjkratnikov
▼M3
|
Faktor
|
Predpona
|
Simbol
|
|
1024
|
jota
|
Y
|
|
1021
|
zeta
|
Z
|
|
1018
|
eksa
|
E
|
|
1015
|
peta
|
P
|
|
1012
|
tera
|
T
|
|
109
|
giga
|
G
|
|
106
|
mega
|
M
|
|
103
|
kilo
|
k
|
|
102
|
hekto
|
h
|
|
101
|
deka
|
da
|
|
10-1
|
deci
|
d
|
|
10-2
|
centi
|
c
|
|
10-3
|
mili
|
m
|
|
10-6
|
mikro
|
μ
|
|
10-9
|
nano
|
n
|
|
10-12
|
piko
|
p
|
|
10-15
|
femto
|
f
|
|
10-18
|
ato
|
a
|
|
10-21
|
zepto
|
z
|
|
10-24
|
jokto
|
y
|
▼B
Imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enote za maso se tvorijo z dodajanjem predpon k besedi „gram“ in pripadajočih simbolov k simbolu „g“.
Če je izpeljana enota izražena v obliki ulomka, se lahko pripadajoči večkratniki in manjkratniki označijo z dodajanjem predpone k enotam v števcu ali imenovalcu, ali v obeh delih.
Sestavljene predpone, t. j. predpone, ki so sestavljene iz več, zgoraj navedenih predpon, ki so postavljene ena poleg druge, se ne smejo uporabljati.
1.4 Posebna dovoljena imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enot SI
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
Vrednost
|
|
Prostornina
|
liter
|
l ali L (1)
|
1 l = 1 dm3 = 10-3 m3
|
|
Masa
|
tona
|
T
|
1 t = 1 Mg = 103 kg
|
|
tlak, napetost
|
bar
|
bar (2)
|
1 bar = 105 Pa
|
|
(1) Za enoto liter se lahko uporabljata simbola „l“ in „L“.
(2) Enota, ki je v knjižici Mednarodnega urada za uteži in mere uvrščena med enote, ki so začasno dovoljene.
|
Opomba:Predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3, se lahko uporabljajo skupaj z enotami in simboli iz preglednice 1.4.
2. ENOTE, KI SO DEFINIRANE NA PODLAGI ENOT SI, A NISO DESETIŠKI VEČKRATNIKI OZIROMA MANJKRATNIKI LE-TEH
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
Vrednost
|
|
ravninski kot
|
Revolucija* (1), ()
|
|
1 revolucija = 2 π rad
|
|
Stopinja* ali gon*
|
gon*
|
|
|
Stopinja
|
°
|
|
|
kotna minuta
|
′
|
|
|
kotna sekunda
|
′′
|
|
|
čas
|
Minuta
|
min
|
1 min = 60 s
|
|
Ura
|
h
|
1 h = 3 600 s
|
|
Dan
|
d
|
1 d = 86 400 s
|
|
(1) Znak (*) za imenom enote oziroma simbolom pomeni, da se ta ne pojavlja v seznamih CGPM, CIPM ali BIPM. To velja za celotni Dodatek.
(2) Mednarodni simbol ne obstaja.
|
Opomba:Predpone, ki so naštete v točki 1.3, se lahko uporabljajo le skupaj z imeni „stopinja“ ali „gon“ ter s simbolom „gon“.
▼M3
3. ENOTI, UPORABLJENI V SISTEMU SI, KATERIH VREDNOST V SI JE DOBLJENA Z EKSPERIMENTOM
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
Definicija
|
|
energija
|
elektronvolt
|
eV
|
Elektronvolt je kinetična energija, ki nastane ob prehodu elektrona skozi vakuum z razliko potenciala 1 volt.
|
|
masa
|
poenotena atomska masna enota
|
u
|
Poenotena atomska masna enota je enaka 1/12 mase atoma nuklida 12C.
|
Opomba: Skupaj s tema dvema enotama in njunima simboloma se lahko uporabljajo predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3.
▼B
4. ENOTE IN IMENA ENOT, KI SO DOVOLJENE SAMO NA DOLOČENIH PODROČJIH
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
Vrednost
|
|
lomnost optičnih sistemov
|
dioptrija*
|
|
1 dioptrija = 1 m-1
|
|
masa dragih kamnov
|
metrski karat
|
|
1 metrični karat = 2 × 10-4 kg
|
|
ploščina kmetijskega in zazidalnega zemljišča
|
ar
|
a
|
1 a = 102 m2
|
|
dolžinska masa tekstilne preje in sukanca
|
teks*
|
tex*
|
1 tex = 10-6 kg · m-1
|
|
▼M1
|
|
krvni tlak in tlak drugih telesnih tekočin
|
milimeter živega srebra*
|
mmHg*
|
1 mmHg = 133,322 Pa
|
|
presek
|
barn
|
b
|
1 b = 10-28 m2
|
|
▼B
|
Opomba:
►M1
Predpone in njihovi simboli, našteti pod točko 1.3, se razen milimetra živega srebra in njegovega simbola lahko uporabljajo skupaj z zgornjimi enotami in simboli. Večkratnik 102a pa se imenuje „hektar“. ◄
5. SESTAVLJENE ENOTE
Kombinacije enot, naštetih v poglavju I, tvorijo sestavljene enote.
▼M2
POGLAVJE II
ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(b), KI SO DOVOLJENE SAMO ZA DOLOČENO UPORABO
|
Področje uporabe
|
Enota
|
|
Ime
|
Približna vrednost
|
Simbol
|
|
cestnoprometni znaki, merjenje razdalje in hitrosti
|
milja
|
1 milja =
|
1 609 m
|
mile
|
|
jard
|
1 yd =
|
0,9144 m
|
yd
|
|
čevelj
|
1 ft =
|
0,3048 m
|
ft
|
|
cola, palec
|
1 in =
|
2,54 × 10-2 m
|
in
|
|
prodaja točenega piva in jabolčnika; mleko v povratni posodi
|
pint
|
1 pt =
|
0,5683 × 10-3 m3
|
pt
|
|
▼M4 —————
|
|
▼M2
|
|
promet s plemenitimi kovinami
|
unča
|
1 oz tr =
|
31,10 × 10-3 kg
|
oz tr
|
▼M4
Enote, naštete v tem poglavju, se lahko medsebojno ali z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.
▼B
POGLAVJE III
ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(c)
VELIČINE, IMENA ENOT, SIMBOLI IN PRIBLIŽNE VREDNOSTI
|
Dolžina
|
|
cola, palec
|
1 in = 2,54 × 10-2 m
|
|
čevelj
|
1 ft = 0,3048 m
|
|
▼M2 —————
|
|
▼B
|
|
milja
|
1 mile = 1 609 m
|
|
jard
|
1 yard = 0,9144 m
|
|
Ploščina
|
|
kvadratni čevelj
|
1 sq ft = 0,929 × 10-1 m2
|
|
aker
|
1 ac = 4 047 m2
|
|
kvadratni jard
|
1 sq yd = 0,8361 m2
|
|
Prostornina
|
|
tekočinska unča
|
1 fl oz = 28,41 × 10-6 m3
|
|
gill
|
1 gill = 0,1421 × 10-3 m3
|
|
pint
|
1 pt = 0,5683 × 10-3 m3
|
|
kvart
|
1 qt = 1,137 × 10-3 m3
|
|
galona
|
1 gal = 4,546 × 10-3 m3
|
|
Masa
|
|
unča (angl. utežna mera)
|
1 oz = 28,35 × 10-3 kg
|
|
unča (za plemenite kovine)
|
1 oz tr = 31,10 × 10-3 kg
|
|
funt
|
1 lb = 0,4536 kg
|
|
Energija
|
|
Kalorija
|
1 kalorija = 105,506 × 106 J
|
Do datuma, ki se določi po členu 1(c), se lahko enote, naštete v poglavju III, medsebojno in z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.
▼M2
POGLAVJE IV
ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(d), KI SO DOVOLJENE SAMO NA DOLOČENIH PODROČJIH
|
Področje uporabe
|
Enota
|
|
Ime
|
Približna vrednost
|
Simbol
|
|
pomorska navigacija
|
seženj
|
1 fm =
|
1,829 m
|
fm
|
|
pivo, jabolčnik, vode, limonade in sadni sokovi v povratni posodi
|
pint
|
1 pt =
|
0,5683 × 10-3 m3
|
pt
|
|
tekočinska unča
|
1 fl oz =
|
28,41 × 10-6 m3
|
fl oz
|
|
žgane pijače
|
gill
|
1 gill =
|
0,142 × 10-3 m3
|
gill
|
|
blago, ki se prodaja razsuto
|
unča
(avoir dupois)
|
1 oz =
|
28,35 × 10-3 kg
|
oz
|
|
funt
|
1 lb =
|
0,4536 kg
|
lb
|
|
oskrba s plinom
|
kalorija
|
1 therm =
|
105,506 × 105 J
|
therm
|
Enote, naštete v tem poglavju, se lahko do datuma, ki se določi po členu 1(d), medsebojno ali z enotami iz. poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.