EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.6.2016
COM(2016) 399 final
2016/0185(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2016) 201 final}
{SWD(2016) 202 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Regulativno ukrepanje EU na veleprodajnih in maloprodajnih trgih gostovanja v zadnjih desetih letih je upravičevala potreba po izboljšanju pogojev delovanja notranjega trga storitev gostovanja v Uniji 1 .
Leta 2015 sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (EU) 2015/2120, 2 ki je začela veljati 29. novembra 2015 in je spremenila Uredbo (EU) št. 531/2012 (uredba o gostovanju) 3 .
Uredba (EU) št. 2015/2120 zahteva odpravo maloprodajnih pribitkov za gostovanje v Uniji od 15. junija 2017 ob upoštevanju politike poštene uporabe storitev gostovanja in možnosti uporabe mehanizma trajnostnega odstopanja v zvezi z odpravo maloprodajnih pribitkov za gostovanje. Ta nova pravila za maloprodajne storitve gostovanja v Uniji v tem obrazložitvenem memorandumu označuje izraz pravila RLAH „gostovanje kot doma“ („roam like at home“).
Ureditev na sami maloprodajni ravni je sicer potrebna, vendar ne zadostuje za izvajanje RLAH. Za trajnostno odpravo maloprodajnih pribitkov za gostovanje v vsej Uniji in preprečitev izkrivljanja konkurenčnih pogojev na domačih trgih morajo biti nacionalni veleprodajni trgi storitev gostovanja konkurenčni in zagotavljati veleprodajne cene gostovanja, ki operaterjem omogočajo trajnostno ponudbo maloprodajnih storitev gostovanja brez pribitkov.
Komisija je v zvezi s tem opravila pregled veleprodajnega trga gostovanja, da bi določila potrebne ukrepe, ki bi omogočili odpravo maloprodajnih pribitkov za gostovanje v skladu s členom 19(1) uredbe o gostovanju 4 .
Iz te analize veleprodajnih trgov izhaja, da številne tržne pomanjkljivosti še vedno vplivajo na delovanje teh trgov (npr. oligopolni značaj, skupaj z dvostransko naravo sporazumov o gostovanju in pomanjkanje veleprodajnih nadomestkov). Analiza kaže, da se pogajalski položaj neto pošiljateljev v prometu gostovanja, vključno s šibkejšimi udeleženci na veleprodajnih trgih gostovanja, lahko v okviru RLAH dejansko poslabša, če se ne uporabijo izravnalni ukrepi. To bi lahko ogrozilo delovanje nacionalnih trgov domačih operaterjev.
Hkrati bi morala vsakršna pravila glede veleprodajnega trga zagotavljati, da operaterji obiskanih omrežjih lahko pokrijejo stroške, ki jih imajo z zagotavljanjem veleprodajnih storitev gostovanja, vključno s povezanimi in skupnimi stroški. To bi moralo ohraniti spodbude za vlaganje v obiskana omrežja in preprečiti izkrivljanje domače konkurenčnosti na obiskanih trgih, ki ga povzroča regulativna arbitraža, ko operaterji uporabljajo korektivne ukrepe dostopa do gostovanja, da bi bili konkurenčni na domačih obiskanih trgih, ki so sicer konkurenčni.
Namen te pobude je zato urediti delovanje nacionalnih veleprodajnih trgov gostovanja, da se odpravijo maloprodajni pribitki za gostovanje do 15. junija 2017, ne da bi to povzročilo izkrivljanje konkurence na obiskanih in domačih trgih.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje je bistven korak k zagotavljanju, da telekomunikacijska pravila podpirajo vzpostavitev in delovanje enotnega digitalnega trga po vsej Uniji. Ta cilj je bil poudarjen tudi v strategiji za enotni digitalni trg, ki jo je Komisija predstavila 6. maja 2015 5 . Urejanje veleprodajnega trga gostovanja za vzpostavitev RLAH v Uniji bo zlasti prispevalo k doseganju cilja politike, da dobro delujoči trgi zagotavljajo dostop do visokozmogljive brezžične širokopasovne infrastrukture po dostopnih cenah v vsej Uniji.
Sozakonodajalca sta ob sprejemu pravil RLAH leta 2015 priznala pomen tega cilja za celotni enotni digitalni trg. Vendar sta sozakonodajalca glede na medsebojni odnos med veleprodajnimi in maloprodajnimi trgi gostovanja uporabo RLAH vezala na sprejetje zakonodajnih ukrepov, da bi se rešila vprašanja na veleprodajni ravni, kar je potrebno za odpravo maloprodajnih pribitkov za gostovanje v Uniji.
Ta predlog uredbe naj bi zato dopolnil pravila o gostovanju, zlasti v zvezi z veleprodajnimi trgi gostovanja, in omogočil uporabo pravil RLAH od 15. junija 2017. To je v skladu s cilji politike, na katerih temelji uredba o gostovanju in širša strategija za enotni digitalni trg.
Poleg tu predlaganih zakonodajnih ukrepov bodo vzpostavitev RLAH spremljali tudi izvedbeni akti, ki se sprejmejo do 15. decembra 2016 in bodo vsebovali podrobna pravila o uporabi politike poštene uporabe ter metodologijo za ocenjevanje trajnosti odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Strategija za enotni digitalni trg ugotavlja, da omrežja informacijske in komunikacijske tehnologije zagotavljajo temelj za digitalne proizvode in storitve, ki imajo potencial za podpiranje vseh vidikov našega življenja in poganjajo gospodarski razvoj Evrope. Urejanje veleprodajnih trgov gostovanja, da se omogoči odprava pribitkov za gostovanje zato pomaga pri razvijanju močnega, konkurenčnega in dinamičnega telekomunikacijskega sektorja ter prispeva k ustvarjanju pravih pogojev za razvijanje naprednih digitalnih omrežij in storitev, ki podpirajo vse sektorje gospodarstva, vključno z malimi in srednjimi podjetji.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Regulativno ukrepanje EU na veleprodajnem in maloprodajnem trgu gostovanja je bilo v zadnjih desetih letih potrebno na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Namen takega ukrepanja je izboljšati pogoje za delovanje notranjega trga storitev gostovanja v Uniji 6 , ker so nacionalni regulativni organi priznali, da težave sami niso bili sposobni odpraviti zaradi čezmejne narave trga mednarodnega gostovanja 7 . Po sprejetju Uredbe (EU) 2015/2120 je treba sprejeti ustrezne zakonodajne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja veleprodajnih trgov gostovanja. To bo omogočilo zagotavljanje RLAH po vsej Uniji, kar je pokazal pregled veleprodajnega trga gostovanja. Ukrepi za urejanje veleprodajnih trgov gostovanja v skladu s členom 114 PDEU so zato potrebni tudi za delovanje notranjega trga za storitve gostovanja, in zlasti za trajnostno zagotavljanje RLAH.
•Subsidiarnost
Pristop k urejanju veleprodajnih trgov gostovanja na ravni Unije bi posameznim državam članicam preprečil, da bi različno pristopale k obravnavi problema visokih veleprodajnih cen. Različni pristopi bi lahko ustvarili ovire na notranjem trgu, saj bi za ponudnike storitev gostovanja v Uniji veljali različni regulativni pogoji glede na to, ali so ponudniki veleprodajnih storitev gostovanja (kot so obiskani operaterji) ali kupci veleprodajnih storitev gostovanja (kot so domači operaterji), čeprav so pravila glede maloprodajnih storitev gostovanja določena v uredbi o gostovanju.
Skupni pristop na ravni Unije je potreben tudi zato, ker posamezne države morda ne bi imele zadostnih spodbud za urejanje nacionalnih veleprodajnih trgov na način, ki upošteva učinek, ki bi jih njihova pravila lahko imela na možnost zagotavljanja RLAH v drugih državah članicah. Pobuda na ravni Unije bi bolje upoštevala splošni interes vseh držav članic. Neuspešna dosledna ureditev veleprodajnih trgov storitev gostovanja na ravni Unije bi lahko otežila zagotavljanje RLAH zaradi večjega tveganja nedoslednosti med veleprodajnimi stroški, ki nastanejo v drugih državah članicah, in prihodki od maloprodaje.
Nasprotno pa bi skupni pristop na ravni EU lahko vzpostavil potrebne regulativne pogoje ter zagotovil, da nacionalni veleprodajni trgi trajnostno podpirajo cilj odprave pribitkov za gostovanje po vsej Uniji. Skupni pristop pa bo upošteval tudi soodvisnost med pravili za maloprodajne in veleprodajne trge, kar zadeva zagotavljanje nemotenega delovanja trgov storitev gostovanja v Uniji, kot je že poudarilo Sodišče 8 .
• Sorazmernost
Zakonodajalec ima široko diskrecijsko pravico pri zagotavljanju sorazmernosti svojih izbir. Vendar je Sodišče zlasti v zvezi s pravili o gostovanju pojasnilo, da mora zakonodajalec svoje izbire utemeljiti na objektivnih merilih.
V takem primeru je treba pri ocenjevanju bremen, povezanih z različnimi možnimi ukrepi, preučiti, ali so zastavljeni cilji taki, da upravičujejo tudi znatne negativne gospodarske posledice za določene operaterje 9 . Zato predlagani regulativni ukrepi upoštevajo dva elementa v skladu z merili iz člena 19(1) uredbe o gostovanju, in sicer potrebo zagotovitvi, da operaterji obiskanih omrežij lahko pokrijejo vse stroške, vključno s povezanimi in skupnimi stroški, ki nastanejo ob zagotavljanju reguliranih veleprodajnih storitev gostovanja, ter potrebo po preprečevanju stalnega gostovanja ali nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa do gostovanja za druge namene, kot je zagotavljanje reguliranih storitev gostovanja strankam ponudnikov storitev gostovanja med njihovim občasnim potovanjem po Uniji.
Te posebne zahteve zagotavljajo, da v skladu z načelom sorazmernosti pravila o veleprodajnih storitvah gostovanja določajo le to, kar je potrebno za doseganje splošnega cilja politike. Ne smejo na primer povzročiti negativnih gospodarskih posledic, ki niso upravičene za doseganje cilja, kot je zahtevati od učinkovitih operaterjev, da zagotavljajo storitve po cenah, ki ne pokrijejo stroškov, ali nalagati dostopovna pravila, ki jih operaterji obiskanih omrežij ne morejo omejiti na zagotavljanje storitev gostovanja.
Kot je poudarilo Sodišče, pa po drugi strani skladnost z načelom sorazmernosti ne izključuje možnosti, da lahko nekateri operaterji utrpijo negativne gospodarske posledice v posebnih primerih, kot je zmanjšanje dobička, ki presega takšnega, ki bi nastal na popolnoma konkurenčnih trgih za veleprodajne dejavnosti gostovanja, ali izgube, ki nastanejo zaradi neučinkovitega upravljanja stroškov omrežja. Razlog je v tem, da so v takih primerih te negativne posledice dejansko upravičene in potrebne, da se doseže zastavljeni cilj.
•Izbira instrumentov
S predlaganimi ukrepi naj bi s spremembo ustreznih določb iz uredbe o gostovanju določili pravila, ki se neposredno uporabljajo za veleprodajne storitve gostovanja. Zato se predlaga uredba.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Komisija je opravila celovit pregled veleprodajnega trga gostovanja v Uniji glede na posebne cilje, ki so določeni v uredbi o gostovanju.
Pregled zlasti kaže na to, da veleprodajni trgi gostovanja ne delujejo vedno pravilno. Posledica teh tržnih pomanjkljivosti na delovanje veleprodajnih trgov so cene, ki so znatno višje od ocenjenih stroškov, zlasti za podatke. Vendar je dinamika konkurenčnosti, ki se lahko pojavi na veleprodajnih trgih gostovanja v Uniji, v glavnem povezana z obstoječimi reguliranimi veleprodajnimi cenami gostovanja. Te cenovne kapice so pogosto edine, ki so na voljo operaterjem z bolj omejeno pogajalsko močjo (manjšim operaterjem ali operaterjem mobilnih navideznih omrežij). Pregled prav tako ugotavlja, da ni mogoče z gotovostjo predvideti učinka prihodnje obveznosti glede RLAH in zlasti pričakovanega povečanja prometa gostovanja na konkurenco na nacionalnih veleprodajnih trgih gostovanja. Po drugi strani pa pregled glede na trajne tržne pomanjkljivosti, ki vplivajo na veleprodajne trge gostovanja, ne izključuje tveganja, da bi se brez izravnalnih ukrepov položaj znatnega števila udeležencev na trgu v okviru RLAH dejansko poslabšal.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Komisija je organizirala javno posvetovanje o pregledu nacionalnih veleprodajnih trgov gostovanja od 29. novembra 2015 do 18. februarja 2016. Namen posvetovanja je bil zbrati mnenja o tem, kako dobro delujejo trgi gostovanja v EU in o trenutni ureditvi nacionalnih veleprodajnih trgov gostovanja v Uniji glede na obveznost iz uredbe o gostovanju, ki nalaga odpravo maloprodajnih pribitkov za gostovanje do 15. junija 2017. Prejetih je bilo skupaj 97 odgovorov (92 prek spletnega vprašalnika, 3 po elektronski pošti in 2 stališči v papirni obliki) iz 25 držav članic in Norveške.
Pogledi operaterjev na to, kako dobro delujejo veleprodajni trgi gostovanja, se razhajajo. Nekatera uveljavljena podjetja in operaterji, ki so dejavni v več državah članicah, ter na splošno operaterji z velikim dohodnim prometom pri gostovanju trdijo, da obstaja določena dinamika konkurenčnosti, o čemer pričajo veleprodajne cene, ki so pogosto nižje od trenutnih regulativnih cenovnih kapic. Drugi operaterji, zlasti manjši, operaterji mobilnih navideznih omrežij in operaterji z velikim odhodnim prometom pri gostovanju, trdijo, da so cene, ki so jim na voljo na veleprodajnem trgu, blizu trenutnih cenovnih kapic in znatno presegajo stroške. Mnenja o učinku RLAH na konkurenco na veleprodajnih trgih gostovanja so prav tako deljena med tema dvema skupinama operaterjev, pri čemer prva trdi, da bo RLAH povečala konkurenco, druga pa trdi nasprotno.
Nacionalni regulativni organi in vlade so izrazili podobna stališča kot operaterji iz njihovih držav. Države z velikim obsegom dohodnega gostovanja menijo, da nacionalni veleprodajni trgi gostovanja dobro delujejo, medtem ko države z velikim obsegom odhodnega gostovanja trdijo nasprotno. Potrošniki in zveze potrošnikov so previdni pri izražanju stališč glede veleprodajnih trgov gostovanja, saj vanje niso neposredno vpleteni.
Velika večina vprašanih meni, da bi bil za vzpostavitev RLAH leta 2017 najprimernejši regulativni pristop veleprodajne cenovne kapice, ki bi veljale v vseh državah članicah. Vendar so operaterji zaradi različnih pogledov na to, kako deluje veleprodajni trg gostovanja, različnih mnenj o najprimernejši ravni takih kapic za omogočanje trajnostne RLAH. Nekateri podpirajo potrditev trenutnih veleprodajnih cenovnih kapic, medtem kot drugi pozivajo k njihovemu znatnemu zmanjšanju, da se omogoči trajnostna RLAH. Poleg tega so številni operaterji poudarili pomen ravni cen zaključevanja klicev v prometu gostovanja, da se omogoči RLAH za glasovne klice.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Da bi zbrala dokaze za poročilo o pregledu, sta Komisija in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) poleg javnega posvetovanja jeseni leta 2015 zbrala obsežne podatke od operaterjev 10 . Komisija je naročila tudi zunanjo študijo za oceno stroška zagotavljanja veleprodajnih storitev gostovanja 11 ter analizirala kvalitativne in kvantitativne podatke o veleprodajnih in maloprodajnih trgih gostovanja 12 .
•Ocena učinka
Delovni dokument služb Komisije z oceno učinka 13 je bil predložen Odboru za regulativni nadzor, ki je podal pozitivno mnenje 15. aprila 2016.
Obravnavajo se štiri možnosti:
Možnost 1 – brez ukrepanja na ravni EU (osnovni scenarij) RLAH se ne bi uporabljala od 15. junija 2017 in potrošniki bi še naprej plačevali maloprodajne pribitke za gostovanje.
Možnost 2 – določitev vseevropskih veleprodajnih cenovnih kapic za gostovanje na zdajšnji ravni. V okviru te možnosti bi se trenutne veleprodajne cenovne kapice za gostovanje iz uredbe o gostovanju (0,05 EUR na minuto za odhodni klic, 0,02 EUR za sporočilo SMS, 0,05 EUR za megabajt) potrdile v zakonodajnem aktu, tako da bi RLAH začela veljati od 15. junija 2017.
Možnost 3 – določitev vseevropskih veleprodajnih cenovnih kapic za gostovanje na nižji ravni kot danes. Pri tej možnosti bi zakonodaja zmanjšala trenutne veleprodajne cenovne kapice za gostovanje na 0,04 EUR na minuto za odhodni klic, 0,01 EUR za sporočilo SMS in 0,0085 EUR za megabajt ter bi prav tako zagotovila začetek veljavnosti RLAH.
Možnost 4 – določitev veleprodajnih cenovnih kapic za gostovanje glede na posamezno državo. V okviru te možnosti bi se uporabile veleprodajne cenovne kapice za gostovanje glede na posamezno državo, ki so enake ocenam stroškov v vsaki državi članici in temeljijo na skupnem stroškovnem modelu. To bi prav tako omogočilo RLAH od 15. junija 2017.
Poleg možnosti 2 do 4 na podlagi cenovne kapice je Komisija analizirala tudi dodatni ukrep, ki bi strankam veleprodajnega dogovora o gostovanju omogočal pogajanje o deregulirani cenovni shemi, s čimer bi se opustila uporaba najvišjih veleprodajnih cenovnih kapic za gostovanje na enoto iz uredbe o gostovanju.
Glede na opravljeno analizo v okviru ocene učinka je možnost 3 najprimernejša za omogočanje trajnostne RLAH v Uniji, tudi za operaterje z manjšo pogajalsko močjo. Zagotavlja, da operaterji obiskanih omrežij lahko pokrijejo svoje pričakovane stroške zagotavljanja veleprodajnih storitev gostovanja in ohranja spodbude za naložbe na obiskanih trgih. Raven cenovne kapice v okviru možnosti 3 dopušča tudi prostor za konkurenco pod kapico in operaterjem omogoča gospodarske koristi, ki izhajajo iz obsega, ter jim s tem omogoča izpogajanje nižjih tarif.
Analiza kaže tudi, da bi dovoljevanje operaterjem obiskanih omrežij in gostujočim operaterjem, da se skupaj dogovorijo, da ne uporabijo veleprodajnih cenovnih kapic, ampak sklenejo neregulirano pogodbo, npr. določitev cen glede na zmogljivost ali drugo pogodbeno obliko, pozitivno vplivalo na veleprodajni trg gostovanja. Zato bi bilo to lahko dovoljeno tudi kot dopolnilni ukrep.
Nasprotno pa možnost 4 v primerjavi z možnostjo 3 ne bi znatno izboljšala trajnosti RLAH na strani operaterja, ampak bi povzročila večja tveganja v zvezi s pokritostjo stroškov na veleprodajni ravni in precejšnje težave pri izvajanju.
Možnost 1 in v manjši meri možnost 2 pa ne bi dosegli cilja zagotavljanja RLAH v vsej Uniji. Razlog je v tem, da možnost 1 ne bi zagotovila odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje: zlasti v okviru možnosti 1 bi izguba za potrošnike znašala 1,4 milijarde EUR. Poleg tega možnost 2 ne bi rešila obsežne netrajnosti RLAH za več operaterjev (približno 20 % analiziranega vzorca) in v več državah članicah (več kot 20 % držav članic).
•Temeljne pravice
Analiziran je bil učinek predloga na temeljne pravice, kot je svoboda gospodarske pobude. Ob upoštevanju, da je namen predlaganih cenovnih kapic odpraviti tržne pomanjkljivosti in zagotoviti pokritost stroškov, glede na zastavljeni cilj niso nesorazmeren ukrep ali nedopusten poseg, ki bi ogrozil samo bistvo te svobode. Namen možnosti izvzetja je tudi povečati svobodo strank pri sklepanju veleprodajnega dogovora.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog nima proračunskih posledic za EU.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
RLAH bo postala obvezna od junija 2017, pod pogojem, da se od navedenega datuma lahko uporablja zakonodajni akt, ki se sprejme na podlagi tega predloga. Komisija zato predlaga, da se na začetek veljavnosti RLAH vežejo obveznosti poročanja, tako da bi za vsa nova maloprodajna in veleprodajna pravila veljalo podobno obdobje uporabe.
Kar zadeva vsebino spremljanja in ocenjevanja, trenutna klavzula o pregledu iz člena 19(3) uredbe o gostovanju od Komisije zahteva, da oceni „stopnje konkurence na maloprodajnem in veleprodajnem trgu gostovanja, zlasti konkurenčnega položaja malih, neodvisnih ali novih operaterjev, vključno z učinki poslovnih dogovorov na konkurenco in stopnjo medsebojne povezanosti med operaterji“.
To je zato neposredno relevantno pri ocenjevanju učinkov pravil o veleprodajnem gostovanju v okviru te pobude. V okviru te obstoječe obveznosti poročanja Komisija predlaga uporabo naslednjih kazalnikov za ocenjevanje posebnih ukrepov za to pobudo:
število zahtevkov glede trajnosti;
skupni obseg odhodnega in dohodnega prometa gostovanja po četrtletjih;
povprečne veleprodajne cene in obsegi neuravnoteženega in uravnoteženega prometa;
število in glavne značilnosti veleprodajnih pogodb na podlagi zmogljivosti; ter
sprejeti veleprodajni pogodbeni ukrepi za obravnavo poslovnih dejavnosti velikega obsega na podlagi stalnega gostovanja ali nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa do gostovanja ter njihova učinkovita uporaba.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Predlagana uredba je sestavljena iz dveh členov, od katerih eden vsebuje vse predlagane spremembe uredbe o gostovanju, drugi pa začetek veljavnosti.
V členu 1 so predlagane naslednje spremembe uredbe o gostovanju:
točka 1 spreminja člen 3 uredbe o gostovanju z dodajanjem možnosti, da stranke veleprodajnega dogovora opustijo uporabo najvišjih veleprodajnih cen iz členov 7, 9 in 12 uredbe o gostovanju;
točke 2 do 4 uvajajo spremembe obstoječih določb o določitvi najvišjih povprečnih veleprodajnih cen gostovanja za klice, sporočila SMS in podatke ter spreminjajo vrednosti, ki se uporabljajo. Spremembe zagotavljajo tudi skladnost s tremi spremenjenimi členi (členi 7, 9 in 12);
točka 5 uvaja spremembo člena 17, s čimer se zagotovi posvetovanje z organom BEREC v sporih glede vložkov, ki so potrebni za zagotavljanje reguliranih veleprodajnih storitev gostovanja;
točke 6 do 7 uvajajo spremembe klavzule o pregledu, da se zagotovi doslednost po začetku veljavnosti RLAH in pojasnijo pristojnosti organa BEREC v zvezi s pregledom.
2016/0185 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, 14
po posvetovanju z Odborom regij, 15
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (ES) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 16 uvaja skupni pristop k urejanju gostovanja v javnih komunikacijskih omrežjih v Uniji.
(2)V svoji strategiji za enotni digitalni trg, predstavljeni 6. maja 2015 17 , je Komisija ocenila, da je sveženj za enotni telekomunikacijski trg, ki je bil sprejet z Uredbo (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta 18 , prvi korak v smeri odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje, s čimer podpira vzpostavitev enotnega digitalnega trga v Evropski uniji.
(3)Uredba (EU) 2015/2120 vzpostavlja nov mehanizem za oblikovanje maloprodajnih cen za regulirane storitve gostovanja po vsej Uniji, da se odpravijo maloprodajni pribitki za gostovanje, ne da bi to povzročilo izkrivljanje na domačih in obiskanih trgih.
(4)Odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje, ki jo uvaja Uredba (EU) 2015/2120, poimenovana tudi „gostovanje kot doma“ (RLAH), je potrebna za vzpostavitev in lažje delovanje enotnega digitalnega trga v Uniji. Vendar navedena uredba ne zadostuje za zagotovitev pravilnega delovanja trga gostovanja.
(5)Odprava pribitkov za gostovanje od 15. junija 2017, kot določa Uredba (EU) št. 531/2012, je torej odvisna od uporabnosti zakonodajnega akta, ki ga je predlagala Komisija in v katerem so določeni ustrezni ukrepi po tem, ko je Komisija opravila pregled veleprodajnih trgov gostovanja.
(6)Komisija je opravila celovit pregled veleprodajnih trgov gostovanja, da bi ocenila, kateri ukrepi so potrebni, da se odpravijo maloprodajni pribitki za gostovanje do 15. junija 2017.
(7)Glede na ugotovitve pregleda je Komisija sprejela svoje poročilo o pregledu veleprodajnega trga gostovanja 19 . Da bi se lahko maloprodajne storitve gostovanja lahko zagotavljale po domačih maloprodajnih cenah, morajo biti veleprodajni vložki na voljo na ravni, ki operaterjem domačih omrežij omogoča zagotavljanje RLAH. Kljub očitnosti, da bi popolnoma konkurenčni nacionalni veleprodajni trgi gostovanja, na katerih so cene v skladu z osnovnimi stroški obiskanih omrežij, RLAH naredili bolj trajnostno, pregled kaže, da to ni res. Pregled je tudi pokazal, da je malo verjetno, da bi samo prihodnja obveznost glede maloprodajne RLAH vodila k dobremu delovanju veleprodajnih trgov gostovanja, kar bi omogočilo zagotavljanje RLAH v Uniji do 15. junija 2017.
(8)Zlasti bi trenutno delovanje veleprodajnih trgov gostovanja lahko prizadelo konkurenčnost in naložbe na nacionalnih trgih domačih operaterjev zaradi prekomernih veleprodajnih cen gostovanja v primerjavi z domačimi maloprodajnimi cenami, ki se uporabljajo za končne uporabnike. To velja zlasti za manjše operaterje ali operaterje z večjim odhodnim kot dohodnim prometom pri gostovanju, kar pomeni, da RLAH strukturno ni več trajnostna.
(9)Delovanje veleprodajnega trga gostovanja bi moralo operaterjem omogočati, da pokrijejo vse stroške zagotavljanja reguliranih veleprodajnih storitev gostovanja, vključno s povezanimi in skupnimi stroški. To bi moralo ohraniti spodbude za vlaganje v obiskana omrežja in preprečiti izkrivljanje domače konkurenčnosti na obiskanih trgih, ki ga povzroča regulativna arbitraža, ko operaterji uporabljajo korektivne ukrepe veleprodajnega dostopa do gostovanja, da bi bili konkurenčni na domačih obiskanih trgih.
(10)Glede na ugotovljene težave bi bilo treba spremeniti trenutne ukrepe, ki se uporabljajo na veleprodajnih trgih gostovanja, da se zagotovi, da raven veleprodajnih cen gostovanja zagotavlja trajnostno RLAH v Uniji.
(11)Da se omogoči bolj učinkovit, celovit in konkurenčen trg za storitve gostovanja pri pogajanjih o veleprodajnem dostopu zaradi zagotavljanja maloprodajnih storitev gostovanja, bi morali operaterji imeti možnost za pogajanja o inovativnih veleprodajnih cenovnih shemah, ki niso neposredno vezane na dejansko porabljene količine, kot so pavšalna plačila, vnaprejšnje obveznosti ali pogodbe na podlagi zmogljivosti, ali cenovnih shemah, ki odražajo spremembe povpraševanja znotraj leta. Zato bi morali pogajalski strani imeti možnost, da se dogovorita, da ne uporabita najvišjih reguliranih veleprodajnih cen gostovanja za čas trajanja dogovorov o veleprodajnem gostovanju ali za kakršno koli drugo vnaprej opredeljeno obdobje. To bi izključilo možnost, da katera od strani naknadno zahteva uporabo najvišjih veleprodajnih cen gostovanja na podlagi obsega in na podlagi dejanske porabe iz Uredbe (EU) št. 531/2012. Ta možnost ne posega v obveznosti glede zagotavljanja reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja v skladu z Uredbo (EU) št. 531/2012.
(12)V zvezi s pravili o veleprodajnih cenah bi bilo treba ohraniti regulativne obveznosti na ravni Unije, saj vsak ukrep, ki omogoča RLAH po vsej Uniji, ne da bi obravnaval višino veleprodajnih stroškov v zvezi z zagotavljanjem teh storitev, pomeni tveganje za motnje na notranjem trgu storitev gostovanja in ne bi spodbujal večje konkurenčnosti.
(13)Najvišje veleprodajne cene bi morale delovati kot zaščitna raven in zagotavljati, da operaterji lahko pokrijejo svoje stroške, vključno s skupnimi in povezanimi stroški. Omogočati bi morale tudi široko trajnostno zagotavljanje RLAH, hkrati pa ohranjati manevrski prostor za komercialna pogajanja med operaterji.
(14)Ocene stroškov za zagotavljanje veleprodajnih storitev gostovanja, vključno s povezanimi in skupnimi stroški, so bile ocenjene na podlagi več virov. En vir je bil splošni stroškovni model za veleprodajne storitve gostovanja, izpolnjen z nacionalnimi podatki in je temeljil na metodi, ki jo uporabljajo nacionalni regulativni organi za določitev mejnih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih v skladu s pravom Unije. Drugi vir so bile alternativne ocene stroškov, ki temeljijo na usklajenih pristopih v Uniji k urejanju nacionalnih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih. Ocene so temeljile tudi na trenutnih veleprodajnih cenah gostovanja za neuravnoteženi promet v Uniji in na dokazih o trenutnih veleprodajnih cenah dostopa na domačih trgih.
(15)Pri preučevanju ocen stroškov je bil upoštevan potencialni učinek sezonske narave prometa gostovanja na skupne stroške zagotavljanja veleprodajnih storitev gostovanja na nacionalni ravni. V takih ocenah so zabeleženi izravnalni učinki, ki bi lahko ublažili potencialno povečanje stroškov, ki jih povzroči sezonska narava prometa gostovanja. Zlasti glede podatkovnih storitev večje domače povpraševanje pomeni, da bo vsak sezonski vrhunec prometa v danem letu verjetno preseglo skupno domače povpraševanje v prihodnjem letu oz. letih. Ker so prizemna komunikacijska mobilna omrežja takih dimenzij, da lahko prenesejo splošno naraščajočo porabo iz naslova domačega povpraševanja, ni verjetno, da bi vrhunec v skupnem povpraševanju po omrežju, ki ga povzročijo sezonski tokovi gostovanja, vplival na povečanje stroškov prilagajanja dimenzij mobilnega omrežja. Za glasovne klice, po katerih je povpraševanje bolj stabilno, lahko v nekaterih državah sezonski vrhunci prometa gostovanja vplivajo na skupne stroške prilagajanja dimenzije omrežja. Vendar pa je verjetno, da take lokalizirane vrhunce prometa povzročajo domači uporabniki, ki se gibljejo na turističnih območjih, in jih nekoliko blaži izravnalni učinek gostujočih uporabnikov, ki uporabljajo zmogljivost v velikih mestih v času poletnih počitnic.
(16)Pri določanju najvišje veleprodajne cene za regulirane storitve podatkovnega gostovanja se upoštevajo vsi elementi dostopa, ki so potrebni za omogočanje zagotavljanja storitev gostovanja, vključno s stroški prenosa za dostavo podatkovnega prometa na točko za izmenjavo, ki jo je določil domači operater omrežja.
(17)Pri preučevanju zaščitne vloge veleprodajnih stroškov gostovanja za doseganje dvojnega cilja, da veleprodajni ponudniki pokrijejo vse svoje relevantne stroške in da RLAH ni trajnostna le v izjemnih primerih, bi bilo treba upoštevati portfelj storitev, ki jih zagotavlja vsak ponudnik veleprodajnih storitev gostovanja, in njihov pričakovan obseg prometa.
(18)Zato bi bilo treba znižati obstoječe najvišje veleprodajne cene gostovanja za glasovne klice, sporočila SMS in podatkovne storitve.
(19)Ob zagotavljanju zaupnosti poslovnih in trgovinskih skrivnosti in za spremljanje ter nadzor uporabe Uredbe (EU) št. 531/2012 in razvoja veleprodajnih trgov gostovanja bi morali biti nacionalni regulativni organi upravičeni, da zahtevajo informacije o veleprodajnih dogovorih o gostovanju, ki ne določajo uporabe najvišjih veleprodajnih cen gostovanja. Dovoljeno bi jim moralo biti tudi, da zahtevajo informacije o sprejetju in uporabi pogojev veleprodajnih dogovorov, katerih namen je preprečevanje stalnega gostovanja in nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa do gostovanja za druge namene, kot je zagotavljanje reguliranih storitev gostovanja strankam ponudnikov gostovanja, ki potujejo znotraj Unije.
(20)Posebna ureditev cen, ki se uporablja za gostovanje, pomeni, da se uporablja splošna cenovna kapica Unije za sestavljeni proizvod, ki lahko vključuje tudi druge vložke za veleprodajni dostop in medomrežno povezovanje, zlasti tiste, za katere velja nacionalna ali lahko tudi čezmejna ureditev. V zvezi s tem se predvideva, da se bodo razlike po vsej Uniji glede ureditve teh vložkov zmanjševale, zlasti glede na dodatne ukrepe, sprejete v skladu z Direktivo 2002/21/ES (okvirna direktiva) 20 , katerih namen je zagotoviti večjo skladnost regulativnih pristopov. Medtem bi bilo treba vse spore med operaterji obiskanega omrežja in drugimi operaterji glede cen, ki se uporabljajo za navedene regulirane vložke, ki so potrebni za zagotavljanje veleprodajnih storitev gostovanja, reševati ob upoštevanju mnenja, ki ga izda organ BEREC v skladu s posebnimi regulativnimi obveznostmi, ki se uporabljajo za gostovanje, ter Direktivo 2002/21/ES (okvirna direktiva), Direktivo 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi), 21 Direktivo 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) 22 in Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah) 23 .
(21)Potrebno je spremljati in redno pregledovati delovanje veleprodajnih trgov gostovanja ter njihov medsebojni odnos z maloprodajnim trgom gostovanja ob upoštevanju razvoja na področju konkurence in tehnologije ter tokov prometa. Da bi se lahko pravilno ocenilo, kako se bodo trgi gostovanja prilagodili na pravila RLAH, bi bilo treba zbrati dovolj podatkov o delovanju teh trgov po začetku izvajanja teh pravil.
(22)Da bi lahko ocenil razvoj konkurence na trgih gostovanja po vsej Uniji in redno poročal o spremembah aktualnih veleprodajnih cen gostovanja za neuravnoteženi promet med ponudniki storitev gostovanja, bi moral BEREC imeti nalogo zbiranja podatkov nacionalnih regulativnih organov o aktualnih cenah, ki se uporabljajo za uravnoteženi oziroma neuravnoteženi promet. Zbirati bi moral tudi podatke o primerih, ko sta se stranki veleprodajnega dogovora odločili za izvzetje iz uporabe najvišjih veleprodajnih cen gostovanja ali sta na veleprodajni ravni uvedli ukrepe, s katerimi se prepreči stalno gostovanje ali nepravilna uporaba ali zloraba veleprodajnega dostopa do gostovanja za druge namene, kot je zagotavljanje reguliranih storitev gostovanja strankam ponudnikov gostovanja, kadar občasno potujejo znotraj Uniji.
(23)Uredbo (EU) št. 531/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(24)Ciljev te uredbe države članice ne morejo zadostno doseči, saj z nacionalnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti skladnosti pravil o nacionalnih veleprodajnih trgih s pravili EU o maloprodajnih storitvah gostovanja. Zaradi čezmejnih učinkov nacionalnih veleprodajnih trgov gostovanja na zagotavljanje maloprodajnih storitev gostovanja v Uniji se cilji lahko bolje dosežejo na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje njenih ciljev.
(25)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 531/2012
Uredba (EU) št. 531/2012 se spremeni:
(1)v členu 3 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
„4. Za zagotavljanje dostopa do vseh komponent veleprodajnega dostopa za gostovanje iz odstavka 3 se uporabljajo pravila o reguliranih veleprodajnih cenah gostovanja iz členov 7, 9 in 12, razen če se obe stranki dogovora o veleprodajnem gostovanju izrecno dogovorita, da za povprečne veleprodajne cene gostovanja, ki izhajajo iz uporabe dogovora, v določenem časovnem obdobju ne bi smele veljati najvišje regulirane veleprodajne cene gostovanja.“;
(2)v členu 7 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
„1. Povprečna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna ponudniku storitev gostovanja za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, ki izvira iz tega obiskanega omrežja, med drugim za stroške izvora, prenosa in zaključevanja, od 15. junija 2017 ne presega varnostne omejitve 0,04 EUR na minuto in brez poseganja v člen 19 ostane 0,04 EUR do 30. junija 2022.
2. Povprečna veleprodajna cena iz odstavka 1 se uporablja med katerima koli operaterjema in se izračuna za dvanajstmesečno obdobje ali katero koli krajše obdobje, ki še ostaja do konca obdobja uporabe najvišje povprečne veleprodajne cene iz odstavka 1 ali do 30. junija 2022. “;
(3)v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Povprečna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna ponudniku storitev gostovanja za zagotavljanje reguliranega gostujočega sporočila SMS, ki izvira iz tega obiskanega omrežja, od 15. junija 2017 ne presega varnostne omejitve 0,01 EUR za sporočilo SMS in brez poseganja v člen 19 ostane 0,01 EUR do 30. junija 2022.“;
(4)v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Povprečna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna ponudniku storitev gostovanja za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja prek tega obiskanega omrežja, od 15. junija 2017 ne presega varnostne omejitve 0,0085 EUR za megabajt prenesenih podatkov in brez poseganja v člen 19 ostane 0,0085 EUR za megabajt prenesenih podatkov do 30. junija 2022.“;
(5)v členu 17(1) se doda naslednji pododstavek:
„Spori med operaterji obiskanega omrežja in drugimi operaterji o cenah, ki se uporabljajo za potrebne vložke za zagotavljanje reguliranih veleprodajnih storitev gostovanja, se lahko predložijo pristojnemu nacionalnemu regulativnemu organu ali organom v skladu s členom 20 ali 21 Okvirne direktive. V takem primeru se pristojni nacionalni regulativni organ ali organi posvetujejo z organom BEREC o ukrepu, ki naj se sprejme v skladu z določbami Okvirne direktive, posebnih direktiv ali te uredbe, za rešitev spora in počakajo na mnenje organa BEREC pred sprejetjem ukrepa za rešitev spora. “;
(6)člen 19 se spremeni:
(a) v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Poleg tega Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo vsaki dve leti po 15. juniju 2017.“ ;
(b) v prvem pododstavku odstavka 4 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Da bi lahko ocenil razvoj konkurence na trgih gostovanja po vsej Uniji, BEREC redno zbira podatke nacionalnih regulativnih organov o razvoju maloprodajnih in veleprodajnih cen za regulirane storitve govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, vključno z veleprodajnimi cenami, ki se uporabljajo za uravnotežen oz. neuravnotežen promet gostovanja. Zbira tudi podatke o veleprodajnih dogovorih, za katere ne veljajo najvišje veleprodajne cene gostovanja iz členov 7, 9 ali 12, in o izvajanju pogodbenih ukrepov na veleprodajni ravni za preprečevanje stalnega gostovanja ali nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa za gostovanje za druge namene, kot je zagotavljanje reguliranih storitev gostovanja strankam ponudnikov gostovanja, kadar občasno potujejo znotraj Unije.“
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
Analizo je pripravil GD CONNECT v sodelovanju s strokovnim središčem JRC za mikroekonomske ocene. Za več informacij obiščite spletno stran JRC: https://ec.europa.eu/jrc/.