EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.5.2016

COM(2016) 283 final

2016/0148(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 164 final}
{SWD(2016) 165 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

V členu 21a Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) 1 , je določeno, da Komisija oceni učinkovitost in operativne mehanizme te uredbe ter natančno prouči, ali je v Prilogo k tej uredbi možno vključiti dodatno zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov. Komisija po tej oceni po potrebi poda zakonodajni predlog za spremembo Uredbe.

Komisija je zaključila zunanjo oceno 2 o delovanju uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, ki jo je začela izvajati leta 2012. Oceni so sledili javno posvetovanje 3 (2013–2014), konferenca o varstvu potrošnikov leta 2013 4 , dvoletni poročili leta 2009 5 in 2012 6 ter Poročilo Komisije o delovanju uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov iz leta 2014 7 . Leta 2015 je bila zaključena ocena učinka, s katero se je ocenila potreba po zakonodajnem predlogu. Komisija je naročila tudi pravne in ekonomske študije 8 , da bi podprla oceno uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. Zaključek te revizije, ki bi se prvotno morala zaključiti do konca leta 2014, je bil preložen, da bi se upoštevale tudi politične prednostne naloge sedanje Komisije.

Komisija je v strategiji za enotni digitalni trg 9 , ki jo je sprejela 6. maja 2015, napovedala, da bo predstavila predlog za revizijo uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, da bi se med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje EU o varstvu potrošnikov, oblikovali učinkovitejši mehanizmi za sodelovanje. V strategiji za enotni trg 10 , sprejeti 28. oktobra 2015, je Komisija ponovno poudarila, da bodo z reformo uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov nacionalni organi izboljšali izvrševanje potrošniškega prava Unije.

V poročilu Komisije na podlagi člena 21a uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov so ob upoštevanju poročila o oceni učinka iz leta 2015 predstavljeni rezultati ocene učinkovitosti in operativnih mehanizmov uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. V njem je Komisija ugotovila, da je treba zaradi odziva na izzive digitalnega gospodarstva in razvoj čezmejne trgovine na drobno v EU nadomestiti sedanjo uredbo. Navedeno poročilo Komisije je sprejeto skupaj s predlogom Komisije za uredbo, ki bo nadomestila sedanjo uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

Ta predlog posodobljene uredbe je del delovnega programa Komisije za leto 2016 11 in temelji na izkušnjah, ki jih je mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov na področju sodelovanja pri izvrševanju pridobila od leta 2007. V tem obrazložitvenem memorandumu so navedeni razlogi za predlog, osredotoča pa se na njegove glavne elemente in zlasti na nove predlagane instrumente sodelovanja.

1.OZADJE PREDLOGA

1.1.Okvir politike: potreba po formalnem mehanizmu čezmejnega sodelovanja pri izvrševanju

Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov usklajuje okvir za sodelovanje med nacionalnimi organi v EU 12 , da bodo lahko njihovi izvršilni ukrepi zajeli celotno razsežnost enotnega trga 13 . Glavni cilj uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov je zagotoviti pravno varnost na enotnem trgu prek skladnega izvrševanja ključnega pravnega reda Unije o varstvu potrošnikov, ki je naveden v njeni prilogi 14 . Obstoječe nacionalne ureditve za izvrševanje potrošniškega prava Unije v čezmejnem okviru ne zadoščajo. Uspešno vseevropsko čezmejno sodelovanje javnih organov pri izvrševanju je zato bistveno, da se trgovcem, ki ne izpolnjujejo zahtev, prepreči izkoriščanje vrzeli ter ozemeljskih in drugih omejitev zmogljivosti izvrševanja posamezne države članice.

To trenutno poteka prek mehanizma opozarjanja in mehanizma medsebojne pomoči 15 , ki ju dopolnjuje sklop minimalnih pooblastil 16 , ki jih nacionalni organi potrebujejo za učinkovito in pravno utemeljeno čezmejno sodelovanje. Vzpostavljen je tudi mehanizem za odpravo nepoštenih praks v več kot dveh državah 17 , pri čemer države članice s posredovanjem Komisije skupaj obravnavajo vprašanja skupnega interesa.

1.2.Ocena delovanja uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov

Komisija je leta 2012 za oceno uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov 18 najela izvajalca, ki je ugotovil, da je uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov koristila pristojnim organom, potrošnikom in trgovcem, ter potrdil ustreznost in pomembnost ciljev uredbe 19 . Poudaril je tudi, da se ti cilji niso dosegli v celoti in da se polni potencial uredbe ni v celoti izkoristil 20 . Glavne ugotovitve se nanašajo na 21 :

področje uporabe uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov: v poročilu o oceni je navedeno, da je treba proučiti potrebo po posodobitvi priloge k uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov in s tem zagotoviti skladnost med sektorsko in horizontalno zakonodajo, ki sta trenutno navedeni v Prilogi, zlasti zakonodajo v prometnem sektorju in sektorju finančnih storitev 22 ;

omejitve, ki nastanejo zaradi razlik v nacionalnem postopkovnem pravu in izvršilnih pooblastilih: v poročilu o oceni je navedeno, da je treba proučiti možnosti vključitve minimalnih postopkovnih standardov v uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov ter razširiti minimalna preiskovalna in izvršilna pooblastila organov za sodelovanje na področju varstva potrošnikov 23 , da bi se odpravile nekatere težave v zvezi z učinkovitostjo sodelovanja 24 ;

delovanje mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in skupnih ukrepov ter vlogo Komisije in drugih akterjev: v poročilu o oceni je bilo poudarjeno, da na podlagi sedanje uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov ni mogoče popolnoma odpraviti močno razširjenih kršitev, ki se dogajajo v več državah članicah hkrati 25 . Ugotovljeno je bilo, da obstaja potreba po zagotavljanju dodatnih smernic mreži za sodelovanje na področju varstva potrošnikov o uporabi in usklajevanju skupnih izvršilnih ukrepov 26 , vključno s pojasnilom vloge Komisije 27 v teh ukrepih.

1.3.Razlogi za predlog in njegovi cilji

Z uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov se je okrepilo izvrševanje potrošniškega prava v EU 28 . Vendar je na glavnih potrošniških trgih še vedno prisotna visoka stopnja neupoštevanja ključnih pravil Unije o varstvu potrošnikov. Veljavni okvir ne zagotavlja doslednega in enotnega izvrševanja teh predpisov v vsej Uniji, kar pa je potrebno za ohranjanje dinamičnega enotnega digitalnega trga.

Zato je potreben zakonodajni predlog, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. Splošni cilj predloga je razvoj sodobnih, učinkovitih in uspešnih mehanizmov za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, s katerimi se bo zmanjšala škoda za potrošnike, ki je posledica čezmejnih in močno razširjenih kršitev potrošniškega prava Unije. To vključuje zlasti zmanjšanje števila primerov, ko se prek okvira za sodelovanje na področju varstva potrošnikov ne odkrijejo pomembne čezmejne in močno razširjene kršitve oziroma se ustrezno ne odpravijo, in zagotavljanje, da organi za varstvo potrošnikov dosežejo podobne rezultate v zvezi z istimi nepoštenimi praksami.

1.4.Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Komisija predlaga posodobitev sedanje uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov s poglobitvijo usklajevanja, da bi se rešila navedena vprašanja in okrepilo čezmejno izvrševanje potrošniškega prava Unije na enotnem trgu.

V predlogu so nadalje razvita načela veljavne uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov na področjih, ki jih je treba okrepiti zaradi vse večje razsežnosti in obsega kršitev na enotnem trgu in zlasti v njegovem spletnem delu. Eno od teh področij je sodelovanje pri obravnavanju močno razširjenih kršitev. Med predlaganimi instrumenti je tudi skupni postopek na ravni Unije za odpravo pomembnih škodljivih kršitev, ki zadevajo vsaj 3/4 držav članic in skupno prizadenejo vsaj 3/4 prebivalstva EU. Predlaga se, da bo Komisija odločila o začetku izvajanja skupnega postopka in v njem opravljala obvezno vlogo koordinatorja. Tudi za zadevne države članice bo sodelovanje v tem skupnem ukrepu obvezno.

Predlagana orodja pomenijo pomemben napredek na področju sodelovanja pri izvrševanju v smislu uspešnega, učinkovitega in sorazmernega pristopa k močno razširjenim kršitvam z razsežnostjo Unije, ki znatno škodijo potrošnikom in enotnemu trgu.

Predlaganih sprememb je veliko, zato Komisija v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja predlaga, da veljavno uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov nadomesti nova uredba, v kateri bodo zajete vse te spremembe.

1.5.Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je prav tako v celoti skladen in združljiv z veljavnimi politikami Unije, tudi tistimi v prometnem sektorju, v katerem posebna zakonodaja o pravicah potnikov zagotavlja pravila o nadomestilu škode potrošnikom 32 . Dopolnjuje dogovore o sodelovanju (izmenjave informacij med organi) v okviru sektorskih instrumentov, ki so zajeti v uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

Predlog ne podvaja veljavnih sektorskih pravil v tej zakonodaji Unije. Veljavna pravila se bodo uporabljala za nadomestilo škode potrošnikom v zadevnih sektorjih tudi v okviru sodelovanja na področju varstva potrošnikov, zlasti za izračun višine nadomestila (npr. v zračnem potniškem prevozu). Predlog ta pravila dopolnjuje z zagotavljanjem pooblastil in postopkov sodelovanja za obravnavanje kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev.

Uredba je skladna z mehanizmi čezmejnega sodelovanja iz direktive o plačilnih računih in direktive o hipotekarnih kreditih, katerih določbe so zajete v uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. Ob upoštevanju obstoječih mehanizmov sodelovanja pri kršitvah znotraj Unije iz teh direktiv se poglavje III (mehanizem medsebojne pomoči) ne bo uporabljalo za kršitve znotraj Unije, zajete v teh direktivah. Poglavje IV se bo v celoti uporabljalo za močno razširjene kršitve, zajete v teh direktivah. Da se zagotovi skladnost ukrepov na področju finančnih storitev, bi bilo treba Evropski bančni organ obveščati o usklajenih in skupnih ukrepih na podlagi oddelkov I in II poglavja IV Uredbe, če se nanašajo na kršitve obeh direktiv (vloga opazovalca).

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1.Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga je tako kot pri sedanji uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov člen 114 PDEU. Namen predloga je odpraviti izkrivljanja konkurence in ovire na notranjem trgu (člen 26 PDEU), prizadeva pa si za ohranjanje in povečanje uspešnosti in učinkovitosti čezmejnega sistema izvrševanja za zakonodajo Unije o varstvu potrošnikov.

2.2.Subsidiarnost

Varstvo potrošnikov spada v deljeno pristojnost Unije in držav članic. Unija v skladu s členom 169 PDEU med drugim prispeva k varovanju ekonomskih interesov potrošnikov, pa tudi k spodbujanju njihove pravice do obveščenosti in izobraževanja za zaščito njihovih interesov. Brezmejna narava digitalnih tehnologij predstavlja nove izzive za izvrševanje pravic potrošnikov v Uniji za javne organe, katerih ukrepe omejujejo nacionalne omejitve pristojnosti. Spletni trgovci pa svoje poslovne modele in prakse brez omejitve izvajajo po vsej Uniji in celo po vsem svetu.

Da bi se zagotovilo dosledno izvrševanje potrošniškega prava v vsej Uniji in učinkovito odpravile kršitve zakonodaje Unije o varstvu potrošnikov, ki se dogajajo v več državah članicah, je treba zagotoviti usklajene določbe za usklajevanje javnih dejavnosti izvrševanja. Če ne bi bilo okvira Unije za sodelovanje, bi se morale države članice zanašati na številne dvostranske sporazume ali na dolge in zamudne pravosodne ali konzularne izmenjave dokazov in dokumentov. Poleg tega odločitve zoper trgovca s sedežem v drugi državi članici ne bi bile vedno izvršljive. Zaradi tega bi bilo izvrševanje v čezmejnih primerih počasno in pogosto neučinkovito ter bi povzročilo velike zamude in vrzeli v izvrševanju. Poleg tega bi tak sistem lahko spodbujal preselitve trgovcev znotraj Unije, da bi se izognili spoštovanju odločitev o izvrševanju, sprejetih v eni državi članici. To bi pomenilo izkrivljanje enakih konkurenčnih pogojev in konkurence na enotnem trgu in manjše zaupanje potrošnikov v čezmejne transakcije.

Vsi ukrepi iz tega predloga se nanašajo na čezmejne primere ali močno razširjene kršitve v več državah članicah. Čezmejnih vidikov potrošniškega prava Unije ni mogoče zadovoljivo doseči s posameznimi ukrepi držav članic. Države članice same ne morejo zagotoviti učinkovitega sodelovanja in usklajevanja svojih dejavnosti izvrševanja. Skladnost rezultatov izvrševanja je treba zagotoviti zlasti pri zadevah, ki se nanašajo na več držav članic ali vso Unijo, saj navedeni ukrepi temeljijo na potrošniškem pravu Unije, ki v glavnem vključuje določbe o čim večji usklajenosti. Zato je zlasti pri vprašanjih, ki vplivajo na vso Unijo (močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije, pri čemer kršitev prizadene vsaj 21 držav članic), zaradi razsežnosti in obsega problema ter potrebe po usklajevanju številnih organov in zagotavljanju skladnega rezultata za potrošnike in trgovce Komisija najprimernejša za vlogo koordinatorja. V tem smislu bi ukrepanje na ravni Unije zaradi izboljšane uspešnosti in učinkovitosti prineslo jasne koristi (v primerjavi s posameznimi ukrepi držav članic) za vse zadevne akterje.

Hkrati je za močno razširjene kršitve, ki ne dosegajo praga za razsežnost Unije, v predlogu v skladu s premisleki o subsidiarnosti predlagano, da takšne usklajene ukrepe usklajujejo predvsem države članice. Sodelovanje Komisije v takih ukrepih kot koordinatorke bi bilo zaradi razsežnosti in obsega takih kršitev po potrebi neobvezno.

Poleg tega predlog podobno kot sedanja uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov zajema kršitve znotraj Unije in nov element, močno razširjene kršitve, ki imajo skupne značilnosti in se dogajajo v več ali vseh državah članicah. Ne zajema notranjih kršitev, ki so omejene na eno državo članico.

Usklajevanje pooblastil pristojnih organov na podlagi te uredbe je omejeno na kršitve znotraj Unije in močno razširjene kršitve, pri katerih pooblastil, ki so javnim organom na voljo v okviru nacionalne zakonodaje, večinoma ni mogoče uporabiti, ker je njihova uporaba omejena na notranje zadeve. Predlaganih minimalnih pooblastil za sodelovanje v čezmejnem okviru države članice ne morejo uvesti posamezno, saj jih zaradi omejitev pristojnosti ne bi bilo mogoče uporabljati prek nacionalnih meja za primere, ki vplivajo na potrošnike v drugih državah članicah. Zato na primer dokazov, zbranih s takimi posameznimi nacionalno dostopnimi pooblastili, ne bi bilo mogoče uporabiti v drugi državi članici, saj ne bi bili zakonito pridobljeni v zadevni državi članici. Zato morajo minimalna pooblastila, ki se bodo uporabljala v čezmejnem okviru, izvirati iz instrumenta na ravni Unije, ki presega nacionalne omejitve pristojnosti. Te omejitve pristojnosti izvršilnih ukrepov posameznih držav članic so že priznane v uvodnih izjavah 2, 5, 6, 7 in 18 sedanje uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

2.3.Sorazmernost

Predlog ne posega v pristojnosti držav članic na področju izvrševanja. Nekatere države članice bodo morda morale prilagoditi svoje nacionalno postopkovno pravo ter tako zagotoviti, da lahko njihovi organi za sodelovanje na področju varstva potrošnikov uspešno uporabljajo posodobljena minimalna pooblastila v čezmejnem okviru pri sodelovanju in obravnavanju kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev.

Predlog podobno kot sedanja uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov zagotavlja skupni sklop minimalnih pooblastil vsem pristojnim organom v državah članicah v okviru kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev. Izbrana raven usklajevanja je potrebna zaradi nemotenega sodelovanja in izmenjave dokazov med pristojnimi organi ter izboljšanja trenutnega stanja, ko nekaterih delov pravnega reda Unije o varstvu potrošnikov ni mogoče dosledno in usklajeno izvrševati na enotnem trgu, saj pristojni organi v nekaterih državah članicah nimajo pooblastil, potrebnih za preiskovanje in ustavitev takih kršitev. Vendar ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

Predlog bo torej izboljšal sodelovanje pri izvrševanju, ne da bi pri tem naložil nesorazmerno ali preveliko breme organom držav članic.

2.4.Izbira instrumenta

Podobno kot pri sedanji uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov je edini primerni instrument za dosego navedenih ciljev uredba. Z direktivo ali okvirno direktivo ne bi bilo mogoče doseči zadevnih ciljev, saj bi po njenem prenosu še vedno veljale omejitve pristojnosti in s tem spori glede pristojnosti.

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI, OCENA UČINKA IN POROČILO O OCENI SODELOVANJA NA PODROČJU VARSTVA POTROŠNIKOV

3.1.Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je med oktobrom 2013 in februarjem 2014 izvedla spletno javno posvetovanje 33  zaradi morebitne reforme uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov 34 . Zainteresirane strani so bile pozvane, naj podajo svoje mnenje o načinih za izboljšanje delovanja in učinkovitosti uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov na treh področjih: (i) metode za opredelitev tržnih gibanj in kršitev; (ii) potreba po dodatnih pooblastilih za sodelovanje in skupnih postopkovnih standardih za izvršilne organe, in (iii) ob upoštevanju omejenih javnih proračunov, ali bi lahko usklajeno izvrševanje na ravni Unije pomagalo pri učinkovitejšem obravnavanju močno razširjenih kršitev potrošniškega prava Unije, ki škodijo potrošnikom in trgovcem v vsej Evropi, in kako.

Skupno je bilo prejetih 222 odgovorov, ki na splošno ustrezno predstavljajo vse zainteresirane strani, ki jih neposredno zadeva revizija uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov 35 .

Vse zainteresirane strani so podprle dodatna minimalna pooblastila (javni organi, potrošniške organizacije, evropski potrošniški centri, podjetja in posamezni potrošniki), zlasti pooblastila za izvedbo poskusnih nakupov v preiskovalne namene; izrecna pooblastila (pod določenimi pogoji) za objavo trgovcev, ki kršijo zakonodajo; pooblastila za zahtevanje denarnih kazni za povrnitev nezakonito pridobljenega dobička in pooblastila za zahtevanje začasnih ukrepov med čakanjem na dokončanje celotnega postopka. Ta pooblastila so prejela več kot 50-odstotno podporo vsake skupine zainteresiranih strani 36 .

Kar zadeva pravna sredstva za potrošnike 37 , so bili glavni podporniki teh ukrepov organi iz Nemčije, Avstrije in Združenega kraljestva. Nekatere druge države članice (države vzhodne Evrope, Italija, Irska in Luksemburg) jim niso bile tako zelo naklonjene, saj so imele pomisleke, da bi lahko taki ukrepi za organe pomenili visoke stroške; drugi organi so bili neopredeljeni. Temu ukrepu so bila manj naklonjena tudi poslovna združenja 38 . Nasprotno so potrošniške organizacije podprle ta ukrep (vseh 34 organizacij, ki je sodelovalo v javnem posvetovanju, ga je soglasno podprlo) 39 .

Kar zadeva standarde pri obravnavanju kršitev v okviru uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, da bi se odpravile obstoječe razlike med nacionalnimi postopkovnimi pravili, je 88 % udeležencev javnega posvetovanja podprlo možnost uvedbe skupnih postopkovnih meril/standardov 40 . Področja, za katera so udeleženci javnega posvetovanja menili, da je uvedba standardov še posebej pomembna, in jih je podprlo več kot 55 %, vključujejo: objavljanje odločitev o izvrševanju; dostop do dokumentov; zbiranje dokazov; preiskovanje spletnih mest in sprejetje rezultatov preiskave partnerskega organa 41 .

Skoraj vsi udeleženci javnega posvetovanja (na vprašanje jih je odgovorilo 190) so priznali, da so za močno razširjene kršitve potrebni posebni ukrepi 42 . Več kot polovico izvršilnih organov bi zanimal enoten postopek EU za odpravo takih kršitev; drugi organi na splošno priznavajo, da je za učinkovito odpravo takih kršitev potrebno boljše usklajevanje 43 . Poslovne organizacije podpirajo razvoj usklajevanja pri izvrševanju na ravni Unije, saj očitno vidijo prednosti vsega na enem mestu in enotnih pravil za svoja podjetja 44 . Potrošniške organizacije tudi podpirajo postopek sodelovanja pri izvrševanju na ravni Unije 45 .

Skoraj vsi izvršilni organi so načeloma podprli izboljšanje mehanizma za nadzor 46 . Evropski potrošniški centri (83 %), potrošniška združenja (75 %) in podjetja (62 %) so pozvali tudi, naj se jim zagotovi več možnosti, da bodo lahko vplivali na prednostno razvrstitev na področju izvrševanja in obveščali o kršitvah prek mehanizma opozarjanja 47 . Javni organi so bili bolj zadržani glede vključevanja tretjih oseb v mehanizem za nadzor trga, saj so menili, da bi to lahko negativno vplivalo na zaupnost njihovih preiskav 48 .

Ti rezultati so se upoštevali v predlogu, ki bo nadomestil uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

3.2.Poročilo Komisije v skladu s členom 21a uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov

Komisija v skladu s členom 21a uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov skupaj s tem predlogom sprejema poročilo o oceni učinkovitosti uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. V poročilu so predstavljeni rezultati pregleda, potrjeno pa je tudi, da so se zaradi izvajanja uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov iz leta 2007 razvila učinkovita javna sredstva za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov po vsej EU.

V poročilu so opredeljeni tudi izzivi v zvezi s sodelovanjem na področju varstva potrošnikov. V njem so potrjene glavne težave, povezane z učinkovitostjo operativnih mehanizmov za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, na katere je bilo opozorjeno že v zunanji oceni. V poročilu je ugotovljeno, da je treba Prilogo posodobiti in tako razširiti področje uporabe Uredbe na pomembno zakonodajo Unije o varstvu potrošnikov, ki trenutno ni zajeta v Uredbi. Za vključitev v Prilogo k uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov je predlagana naslednja zakonodaja Unije: direktiva o hipotekarnih kreditih, direktiva o plačilnih računih, uredba o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu, uredba o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu, določbe o oblikovanju cen iz uredbe o zračnih prevozih in člen 20 direktive o storitvah 49 . V poročilu je poudarjena potreba po hitrejšem, prožnejšem in bolj usklajenem sodelovanju pri izvrševanju na področju varstva potrošnikov in s tem varstvu potrošnikov, zlasti v spletnem okolju.

3.3.Ocena učinka

Poročilo o oceni učinka, ki ga je pripravila Komisija, zajema vidike v zvezi s tem predlogom. Odbor Komisije za regulativni nadzor je novembra 2015 podal ugodno mnenje, na katero so bile podane pripombe, ki so se ustrezno upoštevale 50 .

Proučilo se je pet možnosti politike. Prednostna možnost je revizija uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, da se razširi njeno področje uporabe in poveča njena učinkovitost 51 . Ta možnost politike je izvedena v tem predlogu. Čeprav prednostna možnost vključuje višje stroške kot možnost politike „brez sprememb“ ali „pravno nezavezujoči akti“ (možnosti politike 1 in 2), se bodo z njo dosegli vsi cilji politike s sprejemljivimi stroški za nacionalne organe in Komisijo, zlasti v primerjavi z možnostma politike 4 in 5. Izboljšala se bosta učinkovitost javnega ukrepanja in upravljanje čezmejnih maloprodajnih trgov v Uniji, ki bodo postali pravičnejši in preglednejši za trgovce in potrošnike. Stroški za javno ukrepanje in transakcijski stroški za gospodarske subjekte se bodo zmanjšali. To bo na splošno izboljšalo konkurenčnost gospodarstva Unije.

Predlog ne spreminja pristojnosti držav članic na področju izvrševanja. Države članice ostajajo pristojne za svojo institucionalno ureditev in imenovanje organov za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in drugih subjektov na podlagi uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

Na koga bo predlog vplival in kako

Predlog bo vplival na potrošnike, ki čezmejno nakupujejo storitve in blago v spletnem okolju in zunaj njega, saj je njegov glavni namen povečati njihovo varstvo na takih trgih. Z njim se bo delno odpravilo tveganje škode, ki bi jo potrošniki lahko utrpeli, npr. kadar se jim blago, kupljeno v tujini, ne dostavi, kadar prejmejo zavajajoče informacije o plačilnih ureditvah ali kadar se jim znesek knjiži v breme prek privzetih nastavitev brez njihovega izrecnega soglasja. Potrošniki bodo pri čezmejnih nakupih, zlasti na spletu, uživali večje varstvo. Za podskupino petih spletnih trgov, proučenih v oceni učinka, je bilo ocenjeno, da bi zmanjšanje 37-odstotne stopnje neskladnosti za 10 odstotnih točk lahko škodo z ocenjenih 770 milijonov EUR letno zmanjšalo na približno 539 milijonov EUR, tj. za 30 % 52 . Novi ukrep za sodelovanje na področju varstva potrošnikov proti močno razširjeni kršitvi bi lahko znatno zmanjšal škodo za potrošnike po vsej EU. Dejansko zmanjšanje škode za potrošnike pri vsakem ukrepu bo odvisno od posameznih okoliščin posameznega primera, vendar je bilo ocenjeno, da se je na primer z usklajenim ukrepom za sodelovanje na področju varstva potrošnikov proti zavajajočemu trženju nakupov znotraj aplikacij škoda za potrošnike zmanjšala za 68 milijonov EUR 53 .

Zastopniki interesov potrošnikov in predstavniki evropskih potrošniških centrov (mreže evropskih potrošniških centrov) lahko imajo koristne informacije in strokovno znanje, vendar teh podatkov trenutno sistematično ne zagotavljajo organom za sodelovanje na področju varstva potrošnikov. K temu bodo pozvani v novi uredbi. To bi organom za sodelovanje na področju varstva potrošnikov pomagalo pri opredelitvi prednostnih področij v Uniji ali jih opozorilo na pojavljajoče se čezmejne ali močno razširjene nepoštene prakse.

Organi za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in enotni povezovalni organi: trenutno imajo zaradi neučinkovitega čezmejnega sodelovanja višje upravne stroške (kot so višji stroški preiskovanja). Nacionalni organi se bodo zaradi okrepljenega usklajevanja izvrševanja izognili podvajanju svojih prizadevanj. Zlasti združevanje virov za obravnavanje močno razširjenih kršitev bo prineslo prihranke: en usklajeni ukrep lahko na primer nadomesti 28 nacionalnih ukrepov, kar prinese neto prihranek v višini od približno 180 000 EUR (če je usklajeni ukrep uspešen) do približno 815 000 EUR (če ukrep ni uspešen) 54 . Nekatere države članice bodo morda morale prilagoditi svojo nacionalno zakonodajo ter tako omogočiti svojim pristojnim organom, da zagotovijo neovirano uporabo dokazov/rezultatov preiskav drugih organov za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, in zagotoviti, da se lahko dodatna minimalna pooblastila za sodelovanje v čezmejnem okviru učinkovito uporabijo v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili. Srednjeročno je ocenjeno, da se bo pri usklajevanju prihranilo, kar bo izravnalo enkratne stroške prilagoditve.

Gospodarski subjekti: proizvajalce, trgovce, prodajalce, spletne trge in posrednike, zlasti tiste, ki delujejo v več kot eni državi članici na spletu in zunaj njega, prizadenejo negotovosti in višji stroški zaradi zapletenosti in raznolikosti obstoječih 28 sistemov izvrševanja v EU. Taki trgovci morajo zaradi različnih pristopov izvrševanja v državah članicah pridobiti pravno strokovno znanje v zvezi z vsakim posameznim sistemom. Poleg tega vse trgovce prizadene nelojalna konkurenca trgovcev, ki ne izpolnjujejo zahtev in so razvili poslovne modele, ki jim omogočajo izogibanje zakonom in škodovanje potrošnikom iz druge države. S predlogom se bo povečala pravna varnost podjetij, z doslednejšim in skladnejšim čezmejnim izvrševanjem pa se bo povečala konkurenčnost trgovcev, ki spoštujejo zakone, in ustvarili bolj enaki konkurenčni pogoji na enotnem trgu. Predlog poslovnemu sektorju ne nalaga nobenih dodatnih pravnih obveznosti.

Na močno razširjene kršitve, ki prizadenejo potrošnike v vsej Uniji, je treba odgovoriti odločno in dosledno na ravni Unije. Vloga Komisije v mreži za sodelovanje na področju varstva potrošnikov se bo okrepila, zlasti pri usklajevanju ukrepov proti močno razširjenim kršitvam, ki dosegajo prag za razsežnost Unije.

3.4.Temeljne pravice

Predlog bo pozitivno vplival na temeljne pravice, saj bo omogočil krepitev pravic potrošnikov, zlasti zaradi poštenega in odprtega dostopa do proizvodov in storitev v vsej Uniji. V skladu s členom 52 Listine o temeljnih pravicah je kakršno koli omejevanje uresničevanja temeljnih pravic dovoljeno ob upoštevanju načel sorazmernosti in potrebnosti ter učinkovitih pravnih sredstev na nacionalnih sodiščih. Z Uredbo se bodo zagotovili tudi predpisani postopek, preglednost in pravica do obrambe za podjetja, na katera se lahko nanaša ukrep pristojnih organov na podlagi poglavja IV uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ocenjuje se, da se bodo proti močno razširjenim kršitvam z razsežnostjo Unije izvedli približno štirje skupni ukrepi letno. To pomeni dodatno delovno obremenitev za Komisijo, ki naj bi za usklajevanje teh skupnih ukrepov 55 potrebovala dva uradnika, zaposlena za polni delovni čas 56 . Ti viri se bodo zagotovili s prerazporeditvijo in preusmeritvijo obstoječega osebja. Komisija bo imela tudi dodatne stroške zaradi spremljanja delovanja mehanizma medsebojne pomoči in mehanizma opozarjanja 57 . Skupni dodatni stroški Komisije zaradi okrepljene vloge usklajevanja in spremljanja naj bi znašali manj kot 300 000 EUR letno, pokrili pa se bodo z interno prerazporeditvijo virov.

Proračunske posledice so torej že predvidene v obstoječem programu za potrošnike za obdobje 2014–2020 58 in so v skladu z večletnim finančnim okvirom. Podrobni podatki so navedeni v oceni finančnih posledic, ki je priložena temu predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

5.1.Začetek uporabe in baza podatkov pri sodelovanju na področju varstva potrošnikov

Predlog vključuje odložen začetek uporabe Uredbe za eno leto, kar bo državam članicam, pristojnim organom in Evropski komisiji omogočilo, da izvedejo potrebne praktične ureditve in zakonodajne spremembe. Da bi se upoštevale spremembe, ki jih prinaša predlog, je treba nadomestiti obstoječe izvedbene ukrepe 59 . Bazo podatkov pri sodelovanju na področju varstva potrošnikov in platformo za izmenjavo informacij bo treba spremeniti, da se bodo upoštevale spremembe, ki jih prinaša predlog.

5.2.Obrazložitev glavnih določb predloga

Predlog sestavlja 8 poglavij s 53 členi in ena priloga.

Poglavje I – Uvodne določbe

V tem poglavju so opredeljeni področje uporabe in glavni pojmi, ki se uporabljajo v Uredbi. V primerjavi s sedanjo uredbo so v njem posodobljene opredelitve, da se upošteva razširitev Uredbe na močno razširjene kršitve in kršitve, ki so prenehale (kratkotrajne kršitve, ki so prenehale pred sprejetjem izvršilnih ukrepov, vendar lahko škodo potrošnikom povzročijo naknadno, kot so zavajajoče kratkotrajne spletne oglaševalske akcije).

Uredba zaradi doslednejšega in skladnejšega izvrševanja na področju kršitev, ki so prenehale, ter zagotavljanja pravne varnosti v čezmejnem okviru uvaja zastaralni rok za možnost naložitve sankcij (pet let od prenehanja takih kršitev) in določa pravila za izračun zastaralnega roka in njegovo pretrganje.

Poglavje II – Pristojni organi in njihova pooblastila

V tem poglavju je opredeljeno, kako je treba imenovati pristojne organe in enotne povezovalne organe za to uredbo. Na novo so pojasnjene vloge enotnih povezovalnih organov. Države članice so v njem pozvane, naj zagotovijo nemoteno sodelovanje med člani mreže za izvrševanje na svojem ozemlju. Od držav članic zahteva, naj zagotovijo, da drugi nacionalni organi podprejo delo pristojnih organov, saj je to bistveno, zlasti kadar so za ustavitev kršitev potrebni kazenski ukrepi.

V tem poglavju so določena tudi minimalna pooblastila pristojnih organov, potrebna za sodelovanje in izvrševanje pravnega reda Unije o varstvu potrošnikov v čezmejnem okviru. V primerjavi s sedanjo uredbo vključuje dodatna minimalna pooblastila, kot so pooblastilo za izvajanje poskusnih nakupov in skrivnega nakupovanja, pooblastilo za sprejetje začasnih ukrepov, pooblastilo za blokiranje spletnih mest ter pooblastilo za naložitev sankcij in zagotavljanje nadomestil škode potrošnikom v čezmejnem okviru. Nekatera obstoječa minimalna pooblastila so pojasnjena, da se zagotovita njihovo enakovredno področje uporabe in uporaba v vseh državah članicah, na primer pooblastilo za zahtevanje informacij in dokumentov ali pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Države članice imajo še naprej možnost odločanja, ali bodo pristojni organi minimalna pooblastila izvajali neposredno na lastno odgovornost ali pa se bodo ta pooblastila izvajala z zahtevkom, naslovljenim na sodišča.

Poglavje III – Mehanizem medsebojne pomoči

Mehanizem medsebojne pomoči sestavljata dva instrumenta: prošnje za informacije, ki pristojnim organom omogočajo, da čezmejno pridobijo informacije in dokaze, ter prošnje za izvršilne ukrepe, ki pristojnemu organu omogočajo, da drug pristojni organ v drugi državi članici zaprosi za sprejetje izvršilnih ukrepov.

Mehanizem medsebojne pomoči se uporablja za obravnavanje kršitev znotraj Unije, ki vplivajo na potrošnike v eni državi članici, a imajo čezmejni element (npr. odgovorni trgovec ima sedež v drugi državi članici). V Uredbi je na novo določeno, da mora zaprošeni organ na prošnjo za medsebojno pomoč odgovoriti v roku, ki je določen z izvršilnimi ukrepi. Poleg pooblastil iz Uredbe lahko zaprošeni organ za ustavitev kršitve uporabi druga pooblastila, ki so mu dodeljena z nacionalno zakonodajo. Po prejetju prošnje za medsebojno pomoč zaprošeni organ deluje v imenu potrošnikov iz države članice organa prosilca, kot bi bili potrošniki iz njegove države.

Da bi se državam članicam s sistemi izvrševanja, ki vključujejo potrošniške organizacije, omogočilo popolno koriščenje mehanizma medsebojne pomoči, je v Uredbi opredeljena vloga imenovanih organov, od katerih lahko pristojni organi zahtevajo, naj ustavijo kršitve ali pridobijo potrebne dokaze. Mehanizem medsebojne pomoči se lahko uporabi v ukrepih proti močno razširjenim kršitvam (poglavje IV), zlasti kadar so dokazi v državi članici, ki je močno razširjena kršitev ne zadeva.

Uredba na novo krepi mehanizem za reševanje sporov med pristojnimi organi v mehanizmu medsebojne pomoči. Vlogo Komisije v mehanizmu medsebojne pomoči krepijo sistematično spremljanje, smernice pristojnim organom in možnost, da na prošnjo pristojnih organov ali na lastno pobudo sprejme mnenja.

Poglavje IV – Usklajen mehanizem na nadzor, preiskovanje in izvrševanje pri močno razširjenih kršitvah

V tem poglavju so določeni instrumenti za obravnavanje močno razširjenih kršitev. Vključujejo usklajene ukrepe (oddelek I), skupne ukrepe proti močno razširjenim kršitvam z razsežnostjo Unije (oddelek II) in usklajene preiskave potrošniških trgov (člen 32).

Oddelek I

Usklajeni ukrepi za odpravo močno razširjenih kršitev, ki ne dosežejo praga za razsežnost Unije, so prožen instrument, ki pristojnim organom omogoča, da izmed načinov iz Uredbe izberejo najprimernejšega za odpravo močno razširjene kršitve. Te ukrepe bi načeloma morali usklajevati pristojni organi. Komisija lahko vlogo koordinatorja prevzame le, kadar je to potrebno zaradi obsega kršitve ali kadar bi kršitev utegnila znatno škodovati kolektivnim interesom potrošnikov.

V tem oddelku so navedene možnosti za usklajene preiskovalne in izvršilne ukrepe. Po potrebi bi se rezultat usklajene preiskave in ocena zadeve navedla v skupnem stališču. Da se zagotovi skladnost s potrošniškim pravom Unije, lahko pristojni organi pooblastijo en organ, da sprejme izvršilne ukrepe v imenu potrošnikov v drugih državah članicah, ki jih kršitev zadeva. Pristojni organi lahko tudi delujejo hkrati v vseh ali nekaterih zadevnih državah članicah.

Sodelovanja v usklajenem ukrepu ni mogoče prenesti na imenovane organe, vendar se lahko od teh organov zahteva, naj v okviru usklajenega ukrepa sprejmejo nadaljnje izvršilne ukrepe. To je mogoče le, kadar se drugi pristojni organi s tem strinjajo in če je zagotovljeno spoštovanje poklicne in poslovne skrivnosti na podlagi te uredbe.

Oddelek II

S tem oddelkom je vzpostavljen novi instrument za obravnavanje močno razširjenih kršitev z razsežnostjo Unije, ki bi lahko škodile potrošnikom v velikem delu Unije. V njem so določeni pragi za določanje, katere domnevne kršitve imajo razsežnost Unije. Prag temelji na dveh merilih, tj. številu zadevnih držav in prebivalcev, izpolnjeni pa morata biti obe.

Komisija ugotovi, ali so pragi za razsežnost Unije izpolnjeni, in s sklepom začne skupni ukrep. Mora tudi usklajevati preiskavo in druge ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti za ustavitev kršitve. Sodelovanje v skupnem ukrepu je obvezno za pristojne organe v državah članicah, ki jih kršitev zadeva. V tem oddelku so opredeljeni tudi razlogi, zaradi katerih lahko pristojni organi odklonijo sodelovanje v skupnem ukrepu. Če so izpolnjeni razlogi za zaključek ukrepa, ga Komisija zaključi s sklepom.

Glavni instrument skupnega ukrepa je skupno stališče zadevnih pristojnih organov, ki obsega rezultat preiskave. Skupno stališče bi bilo treba sporočiti trgovcu, odgovornemu za kršitev, in mu omogočiti, da o njem poda mnenje.

Glavni cilj skupnega ukrepa je ustaviti kršitev in po potrebi prek zavez trgovca, odgovornega za kršitev, zagotoviti pravna sredstva za potrošnike. Kadar je malo verjetno, da bo trgovec ponudil zaveze (npr. pri kršitvah, pri katerih sodelujejo nepošteni trgovci), lahko pristojni organi takoj uporabijo izvršilne ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve. Pristojni organi morajo imeti to možnost na voljo zaradi zagotavljanja, da trgovci ne zlorabijo postopka, da bi se izognili izvrševanju.

Za izvedbo nadaljnjih izvršilnih ukrepov bi morali pristojni organi izbrati en pristojni organ, ki je najprimernejši za sprejetje izvršilnih ukrepov za ustavitev kršitve. Zadevni pristojni organ lahko na podlagi dogovora med pristojnimi organi, ki so ga pooblastili za ukrepanje v imenu ostalih organov, deluje v imenu potrošnikov iz drugih držav članic, kot bi bili potrošniki iz njegove države. Pristojni organi lahko izvršilne ukrepe po potrebi sprejmejo tudi hkrati.

Oddelek III

V tem oddelku so določene skupne določbe za postopke za usklajene in skupne ukrepe, kot so pravica trgovca, da izrazi svoje mnenje, vloga koordinatorja, sprejemanje odločitev in jezikovna ureditev. Poleg tega je v njem na novo določena pravna podlaga za usklajene preiskave na potrošniških trgih (sweeps).

Poglavje V – Mehanizem za nadzor

Novi mehanizem za nadzor bo nadomestil sedanji sistem opozarjanja pri sodelovanju na področju varstva potrošnikov. Združuje opozorila na podlagi sedanje uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov z obsežnejšo izmenjavo informacij, ki je pomembna in potrebna za pravočasno odkrivanje močno razširjenih kršitev.

V mehanizmu opozarjanja lahko sodelujejo drugi subjekti prek zunanjih opozoril. V mehanizmu opozarjanja lahko sodelujeta dve kategoriji subjektov. Imenovani organi in evropski potrošniški centri sodelujejo v skladu z Uredbo. V drugi kategoriji so subjekti, ki jih države članice in Komisija imenujejo med potrošniškimi organizacijami, trgovskimi združenji in drugimi subjekti z ustreznim strokovnim znanjem in upravičenim interesom za varstvo potrošnikov, ki lahko sodelujejo v mehanizmu opozarjanja. Dostop vseh navedenih subjektov do mehanizma opozarjanja je omejen na objavo „opozoril v vednost“. V skladu z obveznostjo varovanja poklicne skrivnosti nimajo dostopa do drugih informacij ali opozoril, ki si jih izmenjajo pristojni organi.

Poglavje VI – Druge dejavnosti na ravni EU

Podobno kot v sedanji uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov so v tem poglavju urejeni usklajevanje, sodelovanje in izmenjava informacij o drugih dejavnostih, povezanih s sodelovanjem pri izvrševanju.

Poglavje VII – Poklicna in poslovna skrivnost ter druge ureditve

Poklicna skrivnost je zelo pomembna za varstvo interesov tretjih oseb ter zaradi zagotavljanja uspešnosti preiskave in preprečevanja, da se uničijo dokazi. Uredba zagotavlja zaščito poklicne in poslovne skrivnosti. Določa tudi, da se bodo informacije, ki so bile zbrane z minimalnimi pooblastili na podlagi Uredbe, uporabile le za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov. Uredba zagotavlja tudi, da se lahko dokazi in ugotovitve preiskave, pridobljeni z uporabo minimalnih pooblastil, nemoteno čezmejno uporabljajo, zlasti kadar je treba odpraviti močno razširjene kršitve.

V Uredbi je dvoletna obveznost poročanja iz sedanje uredbe nadomeščena z dvoletnimi nacionalnimi načrti izvrševanja, s katerimi bi se morala zagotoviti prednostna razvrstitev dejavnosti in učinkovitejša uporaba virov za boj proti kršitvam na enotnem trgu. Uredba ob upoštevanju čezmejne narave kršitev iz te uredbe, katerih učinki presegajo omejitve pristojnosti posamezne države članice, vzpostavlja načela za naložitev sankcij za takšne kršitve.

Priloga

V Prilogi, v kateri je navedena zakonodaja o varstvu interesov potrošnikov, je določeno stvarno področje uporabe Uredbe. V primerjavi s sedanjo uredbo je Priloga posodobljena, saj je bila iz nje umaknjena zakonodaja, ki ni več veljavna, in spremenjena tako, da je uporaba Uredbe razširjena na dodatne instrumente potrošniškega prava Unije.

Razširitev Priloge na dodatne instrumente potrošniškega prava Unije bi morala veljati že pred začetkom uporabe te uredbe.

2016/0148 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 60 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 61 zagotavlja usklajena pravila in postopke, da se olajša sodelovanje med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o čezmejnem varstvu potrošnikov. V členu 21a je načrtovan pregled učinkovitosti in operativnih mehanizmov navedene uredbe in v skladu z navedenim členom je Komisija ugotovila, da Uredba (ES) št. 2006/2004 ne zadošča za uspešno reševanje izzivov v zvezi z izvrševanjem na enotnem trgu in zlasti enotnem digitalnem trgu.

(2)V strategiji za enotni digitalni trg, ki jo je Komisija sprejela 6. maja 2015, je bila kot ena od prednostnih nalog opredeljena potreba po krepitvi zaupanja potrošnikov s hitrejšim, prožnejšim in bolj usklajenim izvrševanjem pravil o varstvu potrošnikov. V strategiji za enotni trg, sprejeti 28. oktobra 2015, je Komisija ponovno poudarila, da bi bilo treba izvrševanje zakonodaje Unije o varstvu potrošnikov nadalje okrepiti z uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

(3)Posledično neučinkovito izvrševanje na področju čezmejnih kršitev, zlasti v digitalnem okolju, trgovcem omogoča, da se izvrševanju izognejo s preseljevanjem znotraj Unije, kar povzroča izkrivljanje konkurence za trgovce, ki spoštujejo zakone in poslujejo v domači državi ali v tujini, ter torej neposredno škodi potrošnikom in zmanjšuje zaupanje potrošnikov v čezmejne transakcije in enotni trg. Boljše usklajevanje, ki bo podlaga za uspešno in učinkovito sodelovanje pri izvrševanju med pristojnimi javnimi izvršilnimi organi, je torej potrebno za odkrivanje, preiskovanje in odreditev prenehanja kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev.

(4)Z Uredbo (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta se je vzpostavila mreža pristojnih javnih organov v vsej Uniji. Potrebno je učinkovito usklajevanje med različnimi pristojnimi organi, ki sodelujejo v mreži, in drugimi javnimi organi na ravni držav članic. Za usklajevalno vlogo enotnega povezovalnega organa bi bilo treba pooblastiti pristojni organ v vsaki državi članici, ki ima zadostna pooblastila in vire za opravljanje te ključne vloge v mreži pristojnih organov.

(5)Potrošnike bi bilo treba zaščititi tudi pred kratkotrajnimi kršitvami znotraj Unije in močno razširjenimi kršitvami, ki trajajo le krajše obdobje, vendar so lahko njihovi škodljivi učinki prisotni še dolgo časa po prenehanju kršitve. Pristojni organi bi morali imeti potrebna pooblastila za preiskovanje in odreditev prenehanja takih kršitev v prihodnosti.

(6)Pristojni organi bi morali imeti sklop minimalnih pooblastil za preiskovanje in izvrševanje, da bi lahko učinkovito izvajali to uredbo, sodelovali med seboj ter trgovce odvračali od kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev. Navedena pooblastila bi morala zadoščati za reševanje izzivov e-trgovanja in digitalnega okolja, v katerem je še zlasti zaskrbljujoče dejstvo, da trgovec zlahka prikrije svojo identiteto ali jo spremeni. Zagotoviti bi morala, da si lahko pristojni organi veljavno izmenjajo dokaze in dosežejo učinkovito izvrševanje na enakovredni ravni v vseh državah članicah.

(7)Države članice lahko odločijo, ali pristojni organi navedena pooblastila izvajajo neposredno na lastno odgovornost ali z zahtevkom, naslovljenim na pristojna sodišča. Kadar države članice odločijo, da pristojni organi svoja pooblastila izvajajo z zahtevkom, naslovljenim na pristojna sodišča, bi morale zagotoviti, da se lahko navedena pooblastila izvajajo učinkovito in pravočasno ter da so stroški izvajanja navedenih pooblastil sorazmerni in ne ovirajo izvajanja te uredbe.

(8)Pristojni organi bi morali pri odzivanju na prošnje prek mehanizma medsebojne pomoči po potrebi uporabiti tudi druga pooblastila ali ukrepe, ki so jim na voljo na nacionalni ravni, vključno s pooblastilom za začetek ali sprožitev kazenskega pregona. Zelo pomembno je, da imajo sodišča in drugi organi, zlasti tisti, ki sodelujejo v kazenskem pregonu, potrebna sredstva in pooblastila za učinkovito in pravočasno sodelovanje s pristojnimi organi.

(9)Pristojni organi bi morali imeti možnost, da preiskave začnejo na lastno pobudo, če za kršitve znotraj Unije ali močno razširjene kršitve izvejo kako drugače in ne na podlagi pritožb potrošnikov. To je potrebno zlasti zaradi zagotavljanja učinkovitega sodelovanja med pristojnimi organi pri obravnavanju močno razširjenih kršitev.

(10)Pristojni organi bi morali imeti dostop do vseh potrebnih dokazov, podatkov in informacij, da ugotovijo, ali je prišlo do kršitve znotraj Unije ali močno razširjene kršitve, in zlasti da odkrijejo odgovornega trgovca, ne glede na to, čigavi so dokazi, informacije ali podatki, kje se nahajajo in v kakšni obliki zapisa so. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da neposredno od tretjih oseb v digitalni vrednostni verigi zahtevajo predložitev vseh potrebnih dokazov, podatkov in informacij.

(11)Pristojni organi bi morali imeti možnost, da preverijo skladnost z zakonodajo o varstvu potrošnikov in pridobijo dokaze o kršitvah znotraj Unije ali močno razširjenih kršitvah, zlasti tistih, ki se zgodijo med nakupom blaga ali storitev ali po njem. Zato bi morali biti pooblaščeni za poskusne nakupe in nakupe blaga ali storitev s skrivno identiteto.

(12)Pristojni organi bi morali imeti zlasti v digitalnem okolju možnost, da hitro in učinkovito ustavijo kršitev, zlasti kadar trgovec, ki prodaja blago ali storitev, prikrije svojo identiteto ali se preseli znotraj Unije ali v tretjo državo, da bi se izognil izvrševanju. Kadar obstaja tveganje resne in nepopravljive škode za potrošnike, bi pristojni organi morali imeti možnost, da sprejmejo začasne ukrepe za preprečevanje takšne škode ali njeno zmanjšanje, po potrebi vključno z blokiranjem spletnega mesta, domene ali podobne digitalne strani, storitve ali računa. Poleg tega bi morali biti pooblaščeni za ukinitev spletnega mesta, domene ali podobne digitalne strani, storitve ali računa, oziroma da za to zadolžijo tretjega ponudnika storitev.

(13)Da se zagotovi zadostno odvračanje trgovcev od kršitev ali njihovega ponavljanja in prepreči njihova korist na podlagi teh kršitev, bi bilo treba pravila o sankcijah, ki so jih države članice sprejele v skladu z zahtevami zakonodaje Unije o varstvu interesov potrošnikov, uporabljati tudi za kršitve znotraj Unije in močno razširjene kršitve. Iz enakih razlogov bi morali imeti potrošniki pravico do odškodnine za škodo, nastalo zaradi takih kršitev.

(14)Kar zadeva pravna sredstva za potrošnike, bi morali pristojni organi izbrati sorazmerne, upravičene in razumne ukrepe, ki bi preprečili ali zmanjšali tveganje ponovnega pojava ali ponavljanja kršitev, pri čemer bi morali upoštevati zlasti predvidene koristi za potrošnike in razumne upravne stroške, ki bi verjetno nastali pri izvajanju navedenih ukrepov. Kadar ni mogoče ugotoviti, kdo so zadevni potrošniki, ali pa to ni mogoče brez nesorazmernih stroškov za odgovornega trgovca, lahko pristojni organ odredi, da se vračilo dobička, pridobljenega s kršitvijo, plača v javno blagajno ali upravičencu, ki ga določi pristojni organ ali nacionalna zakonodaja.

(15)Uspešnost in učinkovitost mehanizma medsebojne pomoči bi bilo treba izboljšati. Zahtevane informacije bi bilo treba zagotoviti pravočasno, pravočasno pa bi bilo treba tudi sprejeti potrebne izvršilne ukrepe. Komisija bi zato morala z izvedbenimi ukrepi določiti zavezujoče roke za pristojne organe, v katerih morajo odgovoriti na prošnje za informacije in izvrševanje, ter pojasniti postopkovne in druge vidike obravnavanja prošenj za informacije in izvrševanje.

(16)Ko se pojavijo težave, mora Komisija bolje usklajevati in spremljati delovanje mehanizma medsebojne pomoči, izdati smernice, podati priporočila in izdati mnenja državam članicam. Komisija mora tudi učinkoviteje in hitreje pomagati pristojnim organom, da rešijo spore glede razlage njihovih obveznosti, ki jih imajo kot pristojni organi in ki izhajajo iz mehanizma medsebojne pomoči.

(17)Zagotoviti bi bilo treba usklajena pravila, ki določajo postopek za usklajevanje nadzora, preiskovanja in izvrševanja pri močno razširjenih kršitvah. Z usklajenimi ukrepi proti močno razširjenim kršitvam bi bilo treba zagotoviti, da lahko pristojni organi izberejo najprimernejša in najučinkovitejša orodja za ustavitev močno razširjenih kršitev ter potrošnikom zagotovijo nadomestilo škode.

(18)Usklajeno pregledovanje spletnih prodajnih mest (preiskave, znane kot „sweeps“) je še ena od oblik usklajevanja izvrševanja, ki se je izkazala za učinkovito orodje proti kršitvam ter bi jo bilo treba ohraniti in v prihodnosti okrepiti.

(19)Močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije lahko povzročijo obsežno škodo večini potrošnikov v Uniji. Zato je za njihovo odpravo potreben poseben postopek usklajevanja na ravni Unije s Komisijo kot obveznim koordinatorjem. Da se zagotovi pravočasna, dosledna in učinkovita uvedba postopka ter enotno preverjanje pogojev, bi morala biti Komisija zadolžena za preverjanje, ali so pogoji za uvedbo postopka izpolnjeni. Dokaze in informacije, zbrane v okviru skupnega ukrepanja, bi bilo treba po potrebi nemoteno uporabiti v nacionalnih postopkih.

(20)V okviru močno razširjenih kršitev in močno razširjenih kršitev z razsežnostjo Unije bi bilo treba spoštovati pravico zadevnih trgovcev do obrambe. Zato je treba trgovcu zlasti dati pravico, da izrazi svoje mnenje in med postopkom uporabi jezik po svoji izbiri.

(21)Če trgovec, odgovoren za močno razširjeno kršitev ali močno razširjeno kršitev z razsežnostjo Unije, s kršitvijo ne preneha prostovoljno, bi morali pristojni organi zadevnih držav članic imenovati en pristojni organ v državi članici, ki bo sprejel izvršilni ukrep, prilagojen tako, da bo ohranil pravice potrošnikov iz drugih držav članic, ki jih kršitev zadeva. Navedeni pristojni organ bi moral biti ob upoštevanju njegove zmogljivosti za učinkovito ukrepanje zoper trgovca imenovan, na primer, kadar ima trgovec sedež v državi članici navedenega organa. Imenovani pristojni organ bi moral delovati, kot da so potrošniki iz drugih držav članic iz njegove države. Po potrebi in v izogib zunajozemeljski uporabi zakonodaje bi bilo treba več ali vsem državam članicam, ki jih kršitev zadeva, omogočiti, da hkrati sprejmejo izvršilne ukrepe za varstvo lastnih potrošnikov ali potrošnikov iz drugih držav članic. To bi lahko bilo potrebno na primer zaradi ustavitve podobnih kršitev, ki jih storijo podružnice podjetja s sedežem v več kot eni državi članici in ki prizadenejo le potrošnike navedenih držav članic ter pri katerih ni očitnega čezmejnega elementa (vzporedne kršitve).

(22)Mehanizem za nadzor in mehanizem opozarjanja bi bilo treba okrepiti, da se zagotovi pravočasno in učinkovito odkritje močno razširjenih kršitev. Informacije, ki bi jih bilo treba izmenjati, in spremljanje, ki je potrebno po izmenjavi informacij, bi bilo treba pojasniti in tako zagotoviti, da se opozorila, pri katerih je potrebno ukrepanje, ustrezno obravnavajo in da se na njihovi podlagi ustrezno ukrepa. Komisija bi morala usklajevati delovanje mehanizma za nadzor.

(23)Potrošniške organizacije imajo pomembno vlogo pri obveščanju potrošnikov o njihovih pravicah in pri njihovem ozaveščanju ter varovanju njihovih interesov, vključno z reševanjem sporov. Potrošnike bi bilo treba spodbujati k sodelovanju s pristojnimi organi, da bi se okrepila uporaba te uredbe. Potrošniške organizacije, zlasti tiste, na katere se lahko prenesejo naloge izvrševanja na podlagi te uredbe, in evropski potrošniški centri bi morali imeti možnost, da pristojne organe obvestijo o domnevnih kršitvah in z njimi delijo informacije, potrebne za odkrivanje, preiskovanje in ustavitev kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev.

(24)Kršitve, ki so v Uniji močno razširjene, bi bilo treba uspešno in učinkovito obravnavati. Zato bi bilo treba uskladiti prednostno razvrstitev in načrtovanje izvrševanja na ravni držav članic ter združiti vire, ki jih imajo pristojni organi na voljo. Da bi se to doseglo, bi bilo treba vzpostaviti sistem dvoletnih tekočih načrtov izvrševanja.

(25)Podatki, povezani s pritožbami potrošnikov, lahko na nacionalni ravni in ravni Unije oblikovalcem politike pomagajo pri oceni delovanja potrošniških trgov in odkrivanju kršitev. Komisija je zaradi olajšanja izmenjave takih podatkov na ravni Unije sprejela Priporočilo o uporabi usklajene metodologije za klasifikacijo pritožb in poizvedb potrošnikov ter poročanje o njih 62 . Navedeno priporočilo bi bilo treba izvesti, da bi se v celoti podprlo sodelovanje pri izvrševanju in olajšalo odkrivanje kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev.

(26)Izzive v zvezi z izvrševanjem, ki presegajo meje Unije, in interese potrošnikov Unije bi bilo treba zavarovati pred nepoštenimi trgovci s sedežem v tretjih državah. Zato bi bilo treba s pogajanji doseči mednarodne sporazume s tretjimi državami o medsebojni pomoči pri izvrševanju zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov. Navedeni mednarodni sporazumi bi morali vključevati predmet urejanja iz te uredbe, s pogajanji pa bi jih bilo treba doseči na ravni Unije, da se zagotovi optimalno varstvo potrošnikov Unije in nemoteno sodelovanje s tretjimi državami.

(27)Da se zagotovijo enotni pogoji za izpolnjevanje in izvajanje minimalnih pooblastil pristojnih organov, določijo roki in druge podrobnosti postopkov za obravnavanje kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev ter podrobnosti mehanizma za nadzor in upravno sodelovanje med pristojnimi organi, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 63 .

(28)Za sprejetje aktov v skladu s členi 10, 11, 12, 13, 15, 20, 27, 31, 32, 34, 35, 36, 37, 39, 43 in 46 te uredbe bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, saj se navedeni akti splošno uporabljajo.

(29)Ta uredba dopolnjuje sektorska pravila Unije za sodelovanje med sektorskimi regulatorji in sektorska pravila Unije o nadomestilu škode potrošnikom, ki nastane zaradi kršitve navedenih pravil. Ne posega v druge sisteme in mreže sodelovanja, določene v sektorski zakonodaji Unije. Spodbuja sodelovanje in usklajevanje med mrežo za varstvo potrošnikov in mrežami regulativnih organov, ustanovljenih v skladu s sektorsko zakonodajo Unije.

(30)Ta uredba ne posega v veljavna pravila Unije v zvezi s pooblastili nacionalnih regulativnih organov, ustanovljenih v skladu s sektorsko zakonodajo Unije. Kjer je primerno in mogoče, bi morali navedeni organi uporabiti pooblastila, ki jih imajo na voljo v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, da prenehajo ali prepovejo kršitve znotraj Unije ali močno razširjene kršitve ali pri tem pomagajo pristojnim organom.

(31)Pri izračunu nadomestila za škodo, povzročeno kolektivnim interesom potrošnikov, bi bilo treba uporabljati sektorska pravila Unije za potnike, kot so Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 64 , Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 65 , Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 66 ter Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 67 . Kadar sektorska zakonodaja Unije ne zajema nadomestila za škodo, ki so jo povzročile kršitve znotraj Unije ali močno razširjene kršitve, bi bilo treba nadomestilo določiti na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje.

(32)Ta uredba ne posega v vlogo in pooblastila pristojnih organov in Evropskega bančnega organa v zvezi z varstvom kolektivnih ekonomskih interesov potrošnikov v zadevah, ki se nanašajo na storitve v zvezi s plačilnimi računi in kreditne pogodbe za stanovanjske nepremičnine na podlagi Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta 68 in Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta 69 .

(33)Mehanizem medsebojne pomoči (poglavje III) se ob upoštevanju obstoječih mehanizmov za sodelovanje, vzpostavljenih na podlagi Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ne uporablja za kršitve teh direktiv znotraj Unije.

(34)Ta uredba ne posega v sankcije, ki so določene v sektorski zakonodaji Unije in zakonodaji Unije o varstvu potrošnikov ter se uporabljajo za nacionalne kršitve. Pristojni organi bi morali po potrebi uporabljati določbe nacionalne zakonodaje, ki izvaja navedene določbe, ob upoštevanju dejanske razsežnosti in obsega kršitve in škode, ki je bila s kršitvijo povzročena potrošnikom v drugih državah članicah.

(35)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah 70 . To uredbo bi morali zato razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. Pristojni organi bi morali pri izvajanju minimalnih pooblastil iz te uredbe vzpostaviti ustrezno ravnovesje med interesi, ki jih varujejo temeljne pravice, kot so visoka stopnja varstva potrošnikov, svoboda gospodarske pobude in svoboda obveščanja.

(36)Ker cilja te uredbe, namreč sodelovanja med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj same ne morejo zagotoviti sodelovanja in usklajevanja, temveč se ta cilj zaradi ozemeljskega in osebnega področja uporabe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(37)Uredbo (ES) št. 2006/2004 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pogoje, pod katerimi pristojni organi v državah članicah, imenovani kot odgovorni za izvrševanje zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov, sodelujejo med seboj in s Komisijo, da bi zagotovili spoštovanje te zakonodaje in nemoteno delovanje notranjega trga ter tako izboljšali varstvo ekonomskih interesov potrošnikov.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za kršitve znotraj Unije in močno razširjene kršitve, opredeljene v točkah (b) in (c) člena 3.

2. Ta uredba se uporablja tudi za kratkotrajne kršitve znotraj Unije in močno razširjene kršitve, tudi če navedene kršitve prenehajo pred začetkom izvrševanja ali njegovim zaključkom.

3. Ta uredba ne posega v pravila Unije o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti v pravila o pristojnosti sodišč in o pravu, ki naj se uporabi.

4. Ta uredba ne posega v uporabo ukrepov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih in civilnih zadevah v državah članicah, zlasti ne v delovanje Evropske pravosodne mreže.

5. Ta uredba ne posega v izpolnjevanje dodatnih obveznosti držav članic v zvezi z medsebojno pomočjo v okviru varstva kolektivnih ekonomskih interesov potrošnikov, vključno na področju kazenskih zadev, ki izhajajo iz drugih pravnih aktov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.

6. Ta uredba ne posega v vlogo in pooblastila pristojnih organov in Evropskega bančnega organa na podlagi Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov.

7. Poglavje III te uredbe se ne uporablja za kršitve naslednje zakonodaje znotraj Unije:

(a)Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine;

(b)Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov.

8. Ta uredba ne posega v Direktivo 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta 71 .

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„zakonodaja o varstvu interesov potrošnikov“ pomeni direktive, kot so bile prenesene v notranji pravni red držav članic, in uredbe, ki so naštete v Prilogi;

(b)„kršitev znotraj Unije“ pomeni vsakršno dejanje, ki poteka ali je prenehalo, ali opustitev v nasprotju z zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov, ki je škodovala, škoduje ali bi utegnila škodovati kolektivnim interesom potrošnikov, ki prebivajo v drugi državi članici, kot je tista, iz katere izvira ali v kateri je prišlo do storitve dejanja ali opustitve, ali v kateri ima trgovec, ki je odgovoren za dejanje ali opustitev, svoj sedež, ali v kateri so na voljo dokazi ali sredstva trgovca, ki se nanašajo na dejanje ali opustitev;

(c)„močno razširjena kršitev“ pomeni:

(1)vsakršno dejanje ali opustitev v nasprotju z zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov, ki je škodovala, škoduje ali bi utegnila škodovati kolektivnim interesom potrošnikov, ki prebivajo v vsaj dveh drugih državah članicah, kot je tista, iz katere izvira ali v kateri je prišlo do storitve dejanja ali opustitve, ali v kateri ima trgovec, ki je odgovoren za dejanje ali opustitev, svoj sedež, ali v kateri so na voljo dokazi ali sredstva, ki se nanašajo na dejanje ali opustitev, in sicer ne glede na to, ali dejanje ali opustitev poteka ali je prenehala; ali

(2)vsakršna dejanja ali opustitve v vsaj dveh državah članicah, ki so v nasprotju z zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov in imajo skupne značilnosti, kot je enaka nezakonita praksa, kršitev enakega interesa, ali pa se pojavijo sočasno;

(d)„organ prosilec“ pomeni pristojni organ, ki vloži prošnjo za medsebojno pomoč;

(e)„zaprošeni organ“ pomeni pristojni organ, ki prejme prošnjo za medsebojno pomoč;

(f)„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali po njenem naročilu, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(g)„nadzor trga“ pomeni dejavnosti, dejanja in ukrepe pristojnega organa, ki so namenjeni odkrivanju, ali so potekale oziroma potekajo kršitve znotraj Unije ali močno razširjene kršitve;

(h)„pritožba potrošnika“ pomeni izjavo, podprto s primernimi dokazi, da je trgovec kršil ali utegne kršiti zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov;

(i)„škoda, povzročena kolektivnim interesom potrošnikov“ pomeni dejansko ali morebitno škodo, povzročeno interesom več potrošnikov, ki jih zadevajo kršitve znotraj Unije ali močno razširjene kršitve; njen obstoj se predvideva zlasti, kadar je kršitev morebiti ali dejansko škodovala, škoduje ali bi utegnila škodovati znatnemu številu potrošnikov v podobnem položaju.

Člen 4

Zastaralni roki za kršitve

1. Pristojni organi lahko preiskujejo kršitve iz člena 2 in trgovcem prepovejo izvajanje takih kršitev v prihodnje. Pristojni organi lahko sankcije za navedene kršitve naložijo v petih letih od prenehanja kršitve.

2. Zastaralni rok za naložitev sankcij začne teči na dan prenehanja kršitve.

3. Z vsakim ukrepom, ki ga pristojni organ sprejme zaradi preiskovanja ali izvršilnega postopka v zvezi s kršitvijo, se pretrga zastaralni rok za naložitev sankcij do sprejetja končne odločitve v zvezi z zadevo. Zastaralni rok za naložitev sankcij se pretrga za tako dolgo, dokler je odločitev, odredba ali drug ukrep pristojnega organa predmet postopka pred sodiščem.

POGLAVJE II

PRISTOJNI ORGANI IN NJIHOVA POOBLASTILA

Člen 5

Pristojni organi in enotni povezovalni organi

1. Vsaka država članica za pristojne organe imenuje javne organe, ki so ustanovljeni na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni in imajo posebno odgovornost izvrševanja zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov.

2. Pristojni organi izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, kakor da bi delovali v imenu potrošnikov v lastni državi članici in za svoj račun.

3. Vsaka država članica imenuje en pristojni organ za enotni povezovalni organ.

4. Enotni povezovalni organ je odgovoren za usklajevanje preiskovalnih in izvršilnih dejavnosti v zvezi s kršitvami znotraj Unije in močno razširjenimi kršitvami, ki jih izvajajo pristojni organi, drugi javni organi iz člena 6, imenovani organi iz člena 13 in subjekti, ki sodelujejo v mehanizmu opozarjanja iz člena 34.

5. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi in enotni povezovalni organi na voljo ustrezne vire, potrebne za uporabo te uredbe in za učinkovito uporabo pooblastil v skladu s členom 8, vključno z zadostnimi proračunskimi in drugimi viri, strokovnim znanjem, postopki in drugimi ureditvami.

6. Kadar je na njihovem ozemlju več kot en pristojni organ, države članice zagotovijo, da so naloge vsakega organa jasno opredeljene in da navedeni organi tesno sodelujejo, zato da lahko uspešno opravljajo svoje naloge.

Člen 6

Sodelovanje z drugimi javnimi in imenovanimi organi

1. Vsaka država članica lahko drugim javnim organom naloži obveznost, da pristojnim organom pomagajo pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

2. Pristojni organ lahko od drugih javnih organov iz odstavka 1 zahteva, naj sprejmejo vse potrebne izvršilne ukrepe, ki jih imajo na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo, da se doseže prenehanje ali prepoved kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev.

3. Države članice zagotovijo, da imajo drugi javni organi sredstva in pooblastila, potrebna za uspešno sodelovanje s pristojnimi organi pri uporabi te uredbe. Navedeni drugi javni organi pristojni organ redno obveščajo o ukrepih, sprejetih pri uporabi te uredbe.

4. Vsaka država članica lahko imenuje organe, ki imajo upravičen interes za prenehanje ali prepoved kršitev (v nadaljnjem besedilu: imenovani organi), da v imenu zaprošenega pristojnega organa zberejo potrebne informacije in sprejmejo potrebne izvršilne ukrepe, ki jih imajo na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo.

5. Države članice zagotovijo sodelovanje med pristojnimi organi in imenovanimi organi, zlasti zaradi zagotavljanja, da se pristojni organi nemudoma obvestijo o kršitvah iz člena 2.

Člen 7

Informacije in seznami

1. Vsaka država članica Komisiji in drugim državam članicam nemudoma sporoči imena pristojnih organov, enotnega povezovalnega organa, imenovanih organov iz člena 13 in subjektov, ki sodelujejo v mehanizmu opozarjanja iz člena 34, ter vse morebitne spremembe.

2. Komisija na svojem spletnem mestu vzdržuje in posodablja javno dostopen seznam enotnih povezovalnih organov, pristojnih organov, imenovanih organov in subjektov.

Člen 8

Minimalna pooblastila pristojnih organov

1. Vsak pristojni organ razpolaga s preiskovalnimi in izvršilnimi pooblastili, potrebnimi za uporabo te uredbe, ter jih izvaja v skladu s to uredbo in nacionalno zakonodajo.

2. Vsak pristojni organ razpolaga z vsaj naslednjimi pooblastili in jih izvaja pod pogoji iz člena 9, na podlagi katerih lahko:

(a)dostopa do vseh relevantnih dokumentov, podatkov ali informacij v zvezi s kršitvijo iz te uredbe, v kakršni koli obliki ali obliki zapisa in ne glede na vrsto nosilca, na katerem, ali prostor, v katerem so shranjeni;

(b)od vsake fizične ali pravne osebe, vključno z bankami, ponudniki internetnih storitev, registri in registratorji domen ter ponudniki storitev gostovanja, zahteva vse relevantne informacije, podatke ali dokumente v kakršni koli obliki zapisa ali obliki in ne glede na vrsto nosilca, na katerem, ali prostor, v katerem so shranjeni, da lahko med drugim opredeli in spremlja finančne in podatkovne tokove ali ugotovi istovetnost oseb, udeleženih v finančnih in podatkovnih tokovih, informacije o bančnih računih in lastništvo spletnih mest;

(c)od vsakega javnega organa, telesa ali agencije v državi članici pristojnega organa zahteva vse relevantne informacije, podatke ali dokumente v kakršni koli obliki zapisa ali obliki in ne glede na vrsto nosilca, na katerem, ali prostor, v katerem so shranjeni, da lahko med drugim opredeli in spremlja finančne in podatkovne tokove ali ugotovi istovetnost oseb, udeleženih v finančnih in podatkovnih tokovih, informacije o bančnih računih in lastništvo spletnih mest;

(d)izvede potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem, vključno zlasti s pooblastilom za vstop v kateri koli prostor, zemljišče ali prevozno sredstvo, ali to zahteva od drugih organov, da prouči, zaseže, vzame ali pridobi izvode informacij, podatkov ali dokumentov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni; zapečati vse prostore ali informacije, podatke ali dokumente za potrebno obdobje in v obsegu, potrebnem za inšpekcijski pregled; od vsakega predstavnika ali člana osebja zadevnega trgovca zahteva pojasnilo o dejstvih, informacijah ali dokumentih, ki se nanašajo na predmet inšpekcijskega pregleda, in zabeleži njegove odgovore;

(e)nakupi blago ali storitve kot poskusni nakup, da bi odkril kršitve iz te uredbe in pridobil dokaze;

(f)nakupi blago ali storitve s skrivno identiteto, da bi odkril kršitve in pridobil dokaze;

(g)sprejme začasne ukrepe, da bi preprečil tveganje resne in nepopravljive škode za potrošnike, zlasti blokiranje spletnega mesta, domene ali podobne digitalne strani, storitve ali računa;

(h)na lastno pobudo začne preiskave ali postopke, da se doseže prenehanje ali prepoved kršitev znotraj Unije ali močno razširjenih kršitev, in po potrebi o tem objavi informacije;

(i)pri trgovcu, odgovornem za kršitev znotraj Unije ali močno razširjeno kršitev, doseže zavezo, da bo prenehal s kršitvijo in po potrebi potrošnikom nadomestil povzročeno škodo;

(j)od trgovca pisno zahteva, naj preneha s kršitvijo;

(k)doseže prenehanje ali prepoved kršitve;

(l)ukine spletno mesto, domeno ali podobno digitalno stran, storitev ali račun v celoti ali delno, vključno z zahtevanjem od tretje osebe ali drugega javnega organa, da izvede takšne ukrepe;

(m)za kršitve znotraj Unije in močno razširjene kršitve ter nespoštovanje katere koli odločitve, odredbe, začasnega ukrepa, zaveze ali drugega ukrepa, sprejetega v skladu s to uredbo, naloži sankcije, vključno z globami in denarnimi kaznimi;

(n)trgovcu, odgovornemu za kršitev znotraj Unije ali močno razširjeno kršitev, odredi, naj potrošnikom nadomesti škodo, ki so jo utrpeli zaradi kršitve, med drugim z denarnim nadomestilom, nudenjem možnosti potrošnikom, da odstopijo od pogodbe, ali drugimi ukrepi, ki zagotavljajo pravna sredstva potrošnikom, oškodovanim zaradi kršitve;

(o)odredi vračilo dobička, pridobljenega s kršitvami, vključno z odredbo, da se navedeni dobiček plača v javno blagajno ali upravičencu, ki ga določi pristojni organ ali nacionalna zakonodaja;

(p)objavi vse končne odločitve, začasne ukrepe ali odredbe, vključno z objavo istovetnosti trgovca, odgovornega za kršitev znotraj Unije ali močno razširjeno kršitev;

(q)se posvetuje s potrošniki, potrošniškimi organizacijami, imenovanimi organi in drugimi zadevnimi osebami o učinkovitosti predlaganih zavez pri prenehanju kršitve in odpravi škode, ki jo je povzročila.

Člen 9

Izvajanje minimalnih pooblastil

1. Pristojni organi izvajajo pooblastila iz člena 8 v skladu s to uredbo in nacionalno zakonodajo bodisi:

(a)neposredno na lastno odgovornost bodisi

(b)z zahtevkom, naslovljenim na sodišča, pristojna za izdajo potrebne odločbe, vključno, kjer je primerno, s pravnim sredstvom, če zahtevku za izdajo potrebne odločbe ni bilo ugodeno.

2. Če pristojni organi svoja pooblastila izvajajo z zahtevkom, naslovljenim na sodišča, so navedena sodišča pristojna, da izdajo potrebne odločbe, in delujejo v okviru te uredbe.

3. Države članice zagotovijo, da so sodne takse in drugi stroški, povezani s sprejetjem sodnih odločb v postopkih na podlagi uporabe te uredbe, sorazmerni in ne ovirajo uporabe te uredbe.

Člen 10

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih so določeni pogoji za izvajanje minimalnih pooblastil pristojnih organov iz člena 8. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

POGLAVJE III

MEHANIZEM MEDSEBOJNE POMOČI

Člen 11

Prošnje za informacije

1. Zaprošeni organ na prošnjo organa prosilca zagotovi vse relevantne informacije, da se ugotovi, ali je prišlo do kršitve znotraj Unije, in da se doseže prenehanje navedene kršitve. Zaprošeni organ Komisijo nemudoma obvesti o prošnji za informacije in svojem odgovoru.

2. Zaprošeni organ opravi ustrezne preiskave ali sprejme druge potrebne ali ustrezne ukrepe za zbiranje potrebnih informacij. Po potrebi navedene preiskave opravi s pomočjo drugih javnih ali imenovanih organov.

3. Na prošnjo organa prosilca lahko zaprošeni organ pristojnim uradnikom organa prosilca dovoli, da spremljajo uradnike zaprošenega organa pri njihovih preiskavah.

4. Zaprošeni organ na prošnjo odgovori z uporabo postopka za prošnje za informacije in v rokih, ki jih Komisija določi v izvedbenem aktu.

5. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi roke, standardne obrazce in podrobnosti postopkov za prošnje za informacije. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 12

Prošnje za izvršilne ukrepe

1. Zaprošeni organ na prošnjo organa prosilca sprejme vse potrebne izvršilne ukrepe, da se doseže prenehanje ali prepoved kršitve znotraj Unije, vključno z naložitvijo sankcij in odreditvijo ali omogočanjem plačila nadomestila potrošnikom za škodo, ki jo je povzročila kršitev.

2. Zaprošeni organ za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 izvaja pooblastila iz člena 8 in dodatna pooblastila, ki jih ima v skladu z nacionalno zakonodajo. Zaprošeni organ določi ustrezne izvršilne ukrepe, da se doseže prenehanje ali prepoved kršitve znotraj Unije na sorazmeren, učinkovit in uspešen način. Po potrebi navedene ukrepe določi in izvaja s pomočjo drugih javnih organov.

3. Zaprošeni organ redno obvešča organ prosilec o sprejetih korakih in ukrepih ter se z organom prosilcem o njih posvetuje. Zaprošeni organ prek baze podatkov iz člena 43 nemudoma obvesti organ prosilec, pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o sprejetih ukrepih in njihovem učinku na kršitev znotraj Unije, vključno z naslednjimi informacijami:

(a)ali so bili uvedeni začasni ukrepi;

(b)ali je kršitev prenehala;

(c)katere sankcije so bile naložene;

(d)v kolikšni meri so potrošniki prejeli nadomestilo;

(e)ali so bili sprejeti ukrepi tudi izvedeni.

4. Zaprošeni organ na prošnjo odgovori z uporabo postopkov za prošnje za izvršilne ukrepe in v rokih, ki jih Komisija določi v izvedbenem aktu.

5. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi roke, standardne obrazce in podrobnosti postopkov za prošnje za izvršilne ukrepe. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 13

Vloga imenovanih organov

1. Zaprošeni organ lahko imenovanemu organu naroči, naj zbere potrebne informacije ali sprejme potrebne izvršilne ukrepe, da se doseže prenehanje ali prepoved kršitve. Zaprošeni organ lahko to stori le, kadar lahko navedeni organ pridobi zahtevane informacije ali doseže prenehanje ali prepoved kršitve enako učinkovito in uspešno kot zaprošeni organ.

2. Zaprošeni organ zagotovi, da se zaradi zadevnega naročila imenovanemu organu ne razkrijejo informacije, za katere veljajo pravila o zaupnosti ter poklicni in poslovni skrivnosti iz člena 41.

3. Kadar imenovani organ ne doseže prenehanja ali prepovedi kršitve znotraj Unije v roku iz členov 11(4) in 12(4), se zaprošeni organ sam odzove na prošnjo v skladu s členoma 11 in 12.

4. Zaprošeni pristojni organ se pred oddajo naročila imenovanemu organu o tej svoji nameri posvetuje z organom prosilcem. Kadar se organ prosilec ne strinja glede naročila imenovanemu organu, o tem nemudoma pisno obvesti zaprošeni organ in navede razloge za ugovor. V tem primeru zaprošeni organ imenovanemu organu ne odda naročila in se sam odzove na prošnjo.

6. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi roke, standardne obrazce in podrobnosti postopkov, ki vključujejo imenovane organe. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 14

Postopek za prošnje za medsebojno pomoč

1. Pri prošnjah za medsebojno pomoč organ prosilec zagotovi zadostne informacije, na podlagi katerih lahko zaprošeni organ prošnjo izpolni, vključno z vsemi potrebnimi dokazi, ki jih je mogoče pridobiti samo v državi članici organa prosilca.

2. Organ prosilec pošlje prošnje enotnemu povezovalnemu organu države članice zaprošenega organa in v vednost enotnemu povezovalnemu organu države članice organa prosilca. Enotni povezovalni organ države članice zaprošenega organa prošnje nemudoma posreduje ustreznemu pristojnemu organu.

3. Prošnje za medsebojno pomoč in vsa sporočila v zvezi z njimi se sestavijo v pisni obliki z uporabo standardnega obrazca in se posredujejo elektronsko prek baze podatkov iz člena 43.

4. O jezikih, ki se uporabljajo v prošnjah za medsebojno pomoč in za vsa sporočila v zvezi z njimi, se dogovorijo zadevni pristojni organi.

5. Če dogovora o jezikih ni mogoče doseči, se prošnje pošljejo v uradnem jeziku države članice organa prosilca, odgovori pa v uradnem jeziku države članice zaprošenega organa. V tem primeru vsak pristojni organ zagotovi potrebne prevode prošenj, odgovorov in drugih dokumentov, ki jih prejme od drugega pristojnega organa.

6. Zaprošeni organ neposredno odgovori organu prosilcu in enotnemu povezovalnemu organu držav članic organa prosilca in zaprošenega organa.

Člen 15

Zavrnitev prošnje za medsebojno pomoč

1. Zaprošeni organ lahko prošnjo za informacije iz člena 11 zavrne, če je izpolnjena vsaj ena od naslednjih točk:

(a) zaprošeni organ po posvetovanju z organom prosilcem meni, da slednji zahtevanih informacij ne potrebuje, da bi ugotovil, ali je prišlo do kršitve znotraj Unije oziroma ali obstaja utemeljeni sum, da bi do kršitve lahko prišlo;

(b) organ prosilec se ne strinja, da za informacije veljajo določbe o zaupnosti ter poklicni in poslovni skrivnosti iz člena 41;

(c) pravosodni organi v državi članici zaprošenega organa ali organa prosilca so v zvezi z isto kršitvijo znotraj Unije in proti istemu trgovcu že uvedli kazenske preiskave ali sodni postopek oziroma izdali pravnomočno sodbo.

2. Zaprošeni organ lahko prošnjo za izvršilne ukrepe iz člena 12 po posvetovanju z organom prosilcem zavrne, če je izpolnjena vsaj ena od naslednjih točk:

(a) pravosodni organi v državi članici zaprošenega organa ali organa prosilca so v zvezi z isto kršitvijo znotraj Unije in proti istemu trgovcu že uvedli kazenske preiskave ali sodni postopek oziroma izdali pravnomočno sodbo;

(b) zaprošeni organ po ustrezni preiskavi meni, da ni prišlo do kršitve znotraj Unije;

(c) zaprošeni organ meni, da organ prosilec ni zagotovil zadostnih informacij v skladu s členom 12(1).

Prošnje za izvršilne ukrepe ni mogoče zavrniti iz razloga, da niso bile zagotovljene zadostne informacije, če je bila prošnja za informacije o isti kršitvi znotraj Unije zavrnjena, ker so bile v zvezi z isto kršitvijo znotraj Unije in proti istemu trgovcu že uvedene kazenske preiskave ali sodni postopek oziroma izdana pravnomočna sodba, kot je navedeno v odstavku (1)(c).

3. Zaprošeni organ obvesti organ prosilec in Komisijo o zavrnitvi prošnje za medsebojno pomoč ter navede razloge za zavrnitev.

4. V primeru nesoglasja med organom prosilcem in zaprošenim organom organ prosilec ali zaprošeni organ zadevo nemudoma predloži Komisiji, ki izda mnenje. Kadar ji zadeva ni predložena, lahko Komisija izda mnenje na lastno pobudo.

5. Komisija spremlja delovanje mehanizma medsebojne pomoči ter upoštevanje postopkov in rokov za obravnavanje prošenj za medsebojno pomoč s strani pristojnih organov. Komisija ima dostop do prošenj za medsebojno pomoč ter do informacij in dokumentov, ki si jih izmenjata organ prosilec in zaprošeni organ.

6. Za zagotovitev uspešnega in učinkovitega delovanja mehanizma medsebojne pomoči lahko Komisija po potrebi državam članicam izda smernice in poda priporočila.

7. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti postopkov za obravnavo nesoglasij med pristojnimi organi iz odstavkov 3 in 4. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

POGLAVJE IV

USKLAJEN MEHANIZEM ZA NADZOR, PREISKOVANJE IN IZVRŠEVANJE PRI MOČNO RAZŠIRJENIH KRŠITVAH

Oddelek I

Močno razširjene kršitve

Člen 16

Uvedba usklajenega ukrepa in imenovanje koordinatorja

1. Kadar pristojni organ utemeljeno sumi, da poteka močno razširjena kršitev, o tem nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic, ki jih močno razširjena kršitev zadeva, in Komisijo.

2. Kadar Komisija utemeljeno sumi, da poteka močno razširjena kršitev, o tem obvesti pristojne organe, ki jih močno razširjena kršitev zadeva.

3. Pristojni organi, ki jih močno razširjena kršitev zadeva, po prejetju obvestil iz odstavkov 1 in 2 soglasno imenujejo pristojni organ, ki usklajuje ukrep.

4. Zadevni pristojni organi lahko Komisijo pozovejo, naj prevzame vlogo koordinatorja. Komisija zadevne pristojne organe nemudoma obvesti o tem, ali sprejme vlogo koordinatorja.

5. Ko Komisija obvesti pristojni organ v skladu z odstavkom 2, lahko predlaga, da prevzame vlogo koordinatorja. Zadevni pristojni organi Komisijo nemudoma obvestijo, ali se strinjajo s tem, da Komisija usklajuje ukrep.

6. Kadar Komisija zavrne vlogo koordinatorja ali se zadevni pristojni organi ne strinjajo s tem, da Komisija usklajuje ukrep, zadevni pristojni organi imenujejo pristojni organ, ki usklajuje ukrep. Če pristojni organi ne dosežejo dogovora, ukrep usklajuje pristojni organ, ki je druge pristojne organe prvi obvestil o domnevni kršitvi.

Člen 17

Preiskovalni ukrepi v okviru usklajenih ukrepov

1. Zadevni pristojni organi zagotovijo, da se potrebni dokazi, podatki in informacije zberejo uspešno in učinkovito. Zadevni pristojni organi zagotovijo, da se preiskave in inšpekcijski pregledi opravijo hkrati ter začasni ukrepi izvedejo hkrati.

2. Zadevni pristojni organi lahko uporabijo mehanizem medsebojne pomoči v skladu s poglavjem III, zlasti za zbiranje dokazov in informacij iz držav članic, ki niso države članice, na katere se nanaša usklajeni ukrep, ali za zagotavljanje, da se zadevni trgovec ne izogne izvršilnim ukrepom.

3. Kjer je primerno, lahko zadevni pristojni organi rezultat preiskave in oceno močno razširjene kršitve navedejo v skupnem stališču, o katerem se dogovorijo.

4. Kjer je primerno in brez poseganja v pravila o poklicni in poslovni skrivnosti iz člena 41, lahko zadevni pristojni organi odločijo, da skupno stališče v celoti ali delno objavijo na svojih spletnih mestih in spletnem mestu Komisije ter pridobijo mnenje drugih zadevnih strani.

Člen 18

Izvršilni ukrepi v okviru usklajenih ukrepov

1. Zadevni pristojni organi lahko trgovca, odgovornega za kršitev, pozovejo, naj predlaga zaveze za prenehanje kršitve in po potrebi za plačilo nadomestila ali sprejetje drugih ukrepov, ki omogočajo plačilo nadomestila potrošnikom, ki so utrpeli škodo. Trgovec lahko tudi na lastno pobudo predlaga zaveze za prenehanje kršitve in plačilo nadomestila potrošnikom.

2. Kadar trgovec predlaga zaveze, lahko zadevni pristojni organi, kjer je primerno, predlagane zaveze objavijo na svojih spletnih mestih ali po potrebi na spletnem mestu Komisije, da bi pridobili mnenje drugih zadevnih strani in preverili, ali zaveze zadoščajo za prenehanje kršitve in plačilo nadomestila potrošnikom.

3. Zadevni pristojni organi lahko imenujejo en pristojni organ, da sprejme izvršilne ukrepe v imenu drugih pristojnih organov, da se doseže prenehanje ali prepoved močno razširjene kršitve, zagotovi plačilo nadomestila potrošnikom ali naložijo sankcije. Pristojni organi pri imenovanju organa, pristojnega za sprejetje izvršilnih ukrepov, upoštevajo lokacijo zadevnega trgovca. Ko drugi zadevni pristojni organi imenujejo organ, pristojen za sprejetje izvršilnih ukrepov, ta postane pristojen za delovanje v imenu potrošnikov vsake take države članice, kot bi bili potrošniki iz njegove države.

4. Pristojni organi lahko odločijo, da izvršilne ukrepe sprejmejo hkrati v vseh ali nekaterih državah članicah, ki jih močno razširjena kršitev zadeva. V takem primeru pristojni organi zagotovijo, da se izvajanje navedenih izvršilnih ukrepov začne hkrati v vseh zadevnih državah članicah.

5. Naročilo imenovanemu organu, da sprejme izvršilne ukrepe v skladu z odstavki od 1 do 4, je mogoče le, če se zadevni pristojni organi s tem strinjajo in kadar se zaradi zadevnega naročila ne razkrijejo informacije, za katere veljajo pravila o poklicni in poslovni skrivnosti iz člena 41.

Člen 19

Zaključek usklajenih ukrepov

Usklajevalni organ Komisijo in pristojne organe zadevnih držav članic nemudoma obvesti o prenehanju ali prepovedi močno razširjene kršitve.

Člen 20

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti postopkov za skupne ukrepe pri močno razširjenih kršitvah, zlasti standardne obrazce za obveščanje in druge izmenjave med pristojnimi organi in Komisijo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Oddelek II

Močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije

Člen 21

Skupni ukrepi pri močno razširjenih kršitvah z razsežnostjo Unije

1. Kadar obstaja utemeljeni sum, da je močno razširjena kršitev škodovala, škoduje ali bi utegnila škodovati potrošnikom v vsaj treh četrtinah držav članic in skupno vsaj trem četrtinam prebivalstva Unije (v nadaljnjem besedilu: močno razširjena kršitev z razsežnostjo Unije), Komisija uvede skupni ukrep. V ta namen lahko Komisija od pristojnih organov zahteva potrebne informacije ali dokumente.

2. O odločitvi o uvedbi skupnega ukrepa se obvestijo enotni povezovalni organi držav članic, na katere se nanaša skupni ukrep.

3. Pristojni organ lahko sodelovanje v skupnem ukrepu zavrne iz enega od naslednjih razlogov:

(a)v zvezi z isto kršitvijo je bil v navedeni državi članici proti istemu trgovcu že uveden sodni postopek;

(b)v zvezi z isto kršitvijo je bila v navedeni državi članici proti istemu trgovcu že izdana pravnomočna sodba ali pravnomočna upravna odločba.

4. Kadar pristojni organ po prejetju obvestila o odločitvi o uvedbi skupnega ukrepa v skladu z odstavkom 2 odloči, da v skupnem ukrepu ne bo sodeloval, o svoji odločitvi nemudoma obvesti Komisijo in druge pristojne organe, navede razloge zanjo v skladu z odstavkom 3 in predloži potrebne spremne dokumente.

5. Komisija usklajuje skupni ukrep.

Člen 22

Preiskovalni ukrepi

1. Zadevni pristojni organi, ki jih usklajuje Komisija, hkrati izvedejo preiskave, da ugotovijo, ali je prišlo do močno razširjenih kršitev z razsežnostjo Unije.

2. Zadevni pristojni organi lahko uporabijo mehanizem medsebojne pomoči v skladu s poglavjem III, zlasti za zbiranje dokazov in informacij iz držav članic, ki niso države članice, na katere se nanaša skupni ukrep, ali za zagotavljanje, da se zadevni trgovec ne izogne izvršilnim ukrepom.

Člen 23

Skupno stališče

1. Rezultat preiskave in ocena močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije se navedeta v skupnem stališču, o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi.

2. Kadar ni verjetno, da bo kršitev prenehala na podlagi zavez trgovca, odgovornega za kršitev, lahko pristojni organi sprejmejo izvršilne ukrepe v skladu s členom 25 brez sprejetja skupnega stališča in trgovca, odgovornega za kršitev, pozovejo, naj predlaga zaveze.

3. Kjer je primerno in brez poseganja v pravila o poklicni in poslovni skrivnosti iz člena 41, lahko pristojni organi odločijo, da skupno stališče v celoti ali delno objavijo na svojih spletnih mestih in spletnem mestu Komisije ter po potrebi pridobijo mnenje drugih zadevnih strani.

Člen 24

Zaveze

1. Zadevni pristojni organi, ki jih usklajuje Komisija, lahko trgovca, odgovornega za močno razširjeno kršitev z razsežnostjo Unije, pozovejo, naj predlaga zaveze za prenehanje kršitve in potrošnikom, ki so zaradi kršitve utrpeli škodo, plača nadomestilo. Trgovec lahko tudi na lastno pobudo predlaga zaveze za prenehanje kršitve in plačilo nadomestila potrošnikom.

2. Kadar trgovec predlaga zaveze, lahko zadevni pristojni organi, kjer je primerno, predlagane zaveze objavijo na svojih spletnih mestih in spletnem mestu Komisije, da bi pridobili mnenje drugih zadevnih strani in preverili, ali navedene zaveze zadoščajo za prenehanje kršitve in plačilo nadomestila potrošnikom.

3. Zadevni pristojni organi ocenijo predlagane zaveze in v skupnem stališču trgovcu sporočijo rezultat ocene. Kadar zaveze zadoščajo za prenehanje kršitve in, kjer je primerno, za plačilo nadomestila potrošnikom, jih pristojni organi sprejmejo in določijo rok, v katerem je treba zaveze izvesti.

4. Zadevni pristojni organi spremljajo izvajanje zavez. Zagotovijo zlasti, da zadevni trgovec redno poroča Komisiji o napredku pri izvajanju zavez. Pristojni organi lahko po potrebi za mnenje zaprosijo potrošniške organizacije, druge zadevne strani in strokovnjake, da bi preverili, ali so ukrepi, ki jih je sprejel trgovec, v skladu z zavezami.

Člen 25

Izvršilni ukrepi

1. Zadevni pristojni organi se dogovorijo, kateri pristojni organ ali po potrebi kateri pristojni organi sprejmejo izvršilne ukrepe proti trgovcu v imenu drugih pristojnih organov, če je izpolnjena ena od naslednjih točk:

(a)    ni verjetno, da bo kršitev prenehala na podlagi zavez trgovca, odgovornega za kršitev;

(b)    trgovec ne predlaga zavez;

(c)    trgovec predlaga zaveze, ki ne zadoščajo za prenehanje kršitve in plačilo nadomestila potrošnikom;

(d)    trgovec zavez ne izvede v roku iz odstavka 3.

2. Ko drugi zadevni pristojni organi imenujejo organ, pristojen za sprejetje izvršilnih ukrepov, je ta pristojen za delovanje v imenu potrošnikov vsake države članice, kot bi bili potrošniki iz njegove države. Pristojni organi pri imenovanju organa, pristojnega za sprejetje izvršilnih ukrepov, upoštevajo lokacijo zadevnega trgovca.

3. Kadar pristojni organi ne ravnajo v skladu z odstavkom 2, izvršilne ukrepe sprejmejo hkrati v več ali vseh državah članicah, ki jih močno razširjena kršitev z razsežnostjo Unije zadeva. Pristojni organi zagotovijo, da se izvajanje navedenih izvršilnih ukrepov začne hkrati v vseh zadevnih državah članicah.

4. Naročilo imenovanemu organu, da sprejme izvršilne ukrepe v skladu z odstavki od 1 do 3 tega člena, je mogoče le, če se pristojni organi držav članic, na katere se taki ukrepi nanašajo, s tem strinjajo in kadar se zaradi zadevnega naročila ne razkrijejo informacije, za katere veljajo pravila o poklicni in poslovni skrivnosti iz člena 41.

Člen 26

Zaključek skupnih ukrepov pri močno razširjenih kršitvah z razsežnostjo Unije

1. Komisija odloči o zaključku skupnega ukrepa, če je izpolnjena ena od naslednjih točk:

(a) pogoji za skupni ukrep v skladu s členom 21(1) niso izpolnjeni;

(b) zadevni pristojni organi ugotovijo, da ni prišlo do močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije;

(c) zadevni pristojni organi ugotovijo, da je po tem, ko je trgovec izvedel zaveze, kršitev prenehala, potrošniki pa so po potrebi prejeli nadomestilo;

(d) zadevni pristojni organi ugotovijo, da je po izvršilnih ukrepih v skladu s členom 25 kršitev prenehala ali je bila prepovedana, potrošniki pa so po potrebi prejeli nadomestilo.

2. Komisija o odločitvi o zaključku skupnega ukrepa obvesti enotni povezovalni organ zadevnih držav članic.

Člen 27

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti postopkov za skupne ukrepe pri močno razširjenih kršitvah z razsežnostjo Unije, zlasti standardne obrazce za obveščanje in druge izmenjave med pristojnimi organi in Komisijo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Oddelek III

Splošne določbe, ki se uporabljajo za usklajene ukrepe in skupne ukrepe na podlagi tega poglavja

Člen 28

Postopek odločanja med državami članicami

V zadevah v skladu s tem poglavjem zadevni pristojni organi odločajo soglasno.

Člen 29

Vloga koordinatorja

1. Koordinator, imenovan v skladu s členom 16, 21 ali 32, zlasti:

(a)zagotovi, da so vsi zadevni pristojni organi in Komisija pravočasno in ustrezno obveščeni o napredku pri izvajanju izvršilnega ukrepa, predvidenih naslednjih korakih in ukrepih, ki bodo sprejeti;

(b)usklajuje preiskave, inšpekcijske preglede in sprejetje začasnih ukrepov, o katerih zadevni pristojni organi odločijo v skladu z oddelkoma I in II, ter spremlja preiskave, inšpekcijske preglede in začasne ukrepe kot tudi druge ukrepe v skladu s členom 8;

(c)usklajuje pripravo in izmenjavo vseh potrebnih dokumentov med zadevnimi pristojnimi organi in Komisijo;

(d)ohranja stik s trgovci in drugimi stranmi, na katere se nanašajo nadzorni, preiskovalni in izvršilni ukrepi, razen če se zadevni pristojni organi in Komisija dogovorijo drugače;

(e)usklajuje ocenjevanje, posvetovanja in spremljanje, ki jih izvajajo zadevni pristojni organi, ter druge ukrepe, potrebne za obdelavo in izvajanje zavez, ki jih predlagajo zadevni trgovci;

(f)usklajuje druge izvršilne ukrepe, ki jih sprejmejo zadevni pristojni organi, vključno z zahtevki, naslovljenimi na sodišča, za potrebne odredbe in odločitve, naložitvijo sankcij in sprejetjem ukrepov, ki zagotavljajo plačilo nadomestila potrošnikom;

(g)usklajuje prošnje za medsebojno pomoč, ki jih vložijo zadevni pristojni organi v skladu s poglavjem III.

2. Koordinator ne odgovarja za dejanja ali opustitve dejanj zadevnih pristojnih organov pri izvajanju pooblastil iz člena 8.

Člen 30

Dolžnost sodelovanja in jezikovne ureditve

1. Pristojni organi pri obravnavanju močno razširjenih kršitev v skladu z oddelkoma I in II usklajujejo svoje dejavnosti nadzora trga ter svoje preiskovalne in izvršilne ukrepe. Izmenjajo vse potrebne informacije ter drug drugemu in Komisiji nemudoma zagotovijo vso drugo potrebno pomoč.

2. Pristojni organi dajo na voljo ustrezne vire za izvajanje usklajenih preiskav in izvršilnih ukrepov. Pristojni organi lahko uradnike Komisije in drugo spremljevalno osebje, ki ga je pooblastila Komisija, povabijo k sodelovanju pri usklajenih preiskavah, izvršilnih ukrepih in drugih ukrepih v skladu s tem poglavjem.

3. O jezikih, ki jih pristojni organi in Komisija uporabljajo za obveščanje in vsa sporočila v zvezi z usklajenimi ukrepi, skupnimi ukrepi in usklajenimi preiskavami potrošniških trgov v skladu s tem poglavjem, se dogovorijo zadevni pristojni organi in Komisija.

4. Če dogovora ni mogoče doseči, se obvestila in druga sporočila pošljejo v uradnem jeziku države članice, ki sestavi obvestilo ali drugo sporočilo. V tem primeru vsak zadevni pristojni organ zagotovi potrebne prevode obvestil, sporočil in drugih dokumentov, ki jih prejme od drugih pristojnih organov.

5. Kadar se usklajeni ali skupni ukrepi v skladu z oddelkoma I in II nanašajo na močno razširjene kršitve naslednje zakonodaje Unije, koordinator pozove Evropski bančni organ, naj prevzame vlogo opazovalca:

(a)Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine;

(b)Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov.

Člen 31

Skupno stališče in pravica trgovcev, da izrazijo svoje mnenje

1. Skupno stališče iz členov 17 in 23 se sporoči trgovcu, odgovornemu za kršitev. Trgovec, odgovoren za kršitev, dobi možnost, da izrazi svoje mnenje o zadevah, zajetih v skupnem stališču.

2. Trgovec ima pravico do sporazumevanja v uradnem jeziku države članice njegovega sedeža ali prebivališča. Trgovec se lahko tej pravici odpove ali zahteva, da se za sporazumevanje s pristojnimi organi uporabi drug uradni jezik Unije.

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti izvajanja pravic trgovca do obrambe v usklajenih in skupnih ukrepih. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 32

Usklajene preiskave potrošniških trgov

1. Kadar tržni trendi, pritožbe potrošnikov ali drugi kazalniki kažejo, da je morda prišlo do močno razširjenih kršitev, da te potekajo ali bi do njih utegnilo priti, lahko zadevni pristojni organi odločijo, da izvedejo usklajeno preiskavo potrošniških trgov (znano kot „sweep“). Takšno usklajeno preiskavo usklajuje Komisija.

2. Zadevni pristojni organi pri izvajanju usklajenih preiskav učinkovito uporabijo pooblastila iz člena 8 in druga pooblastila, ki jih imajo v skladu z nacionalno zakonodajo.

3. Pristojni organi lahko uradnike Komisije in drugo spremljevalno osebje, ki ga je pooblastila Komisija, povabijo k sodelovanju v usklajenih preiskavah potrošniških trgov.

4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti postopkov za usklajene preiskave potrošniških trgov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

POGLAVJE V

MEHANIZEM ZA NADZOR SODELOVANJA NA PODROČJU VARSTVA POTROŠNIKOV

Člen 33

Mehanizem za nadzor

1. Komisija vzdržuje mehanizem za nadzor, namenjen izmenjavi informacij v zvezi s kršitvami ali domnevnimi kršitvami.

2. Mehanizem za nadzor sestavljata mehanizem opozarjanja v skladu s členom 34 in izmenjava drugih informacij, relevantnih za odkrivanje kršitev ali domnevnih kršitev, v skladu s členom 36.

3. Mehanizem za nadzor se izvaja prek baze podatkov iz člena 43.

Člen 34

Mehanizem opozarjanja

1. Pristojni organ Komisijo in druge pristojne organe prek baze podatkov iz člena 43 nemudoma obvesti o vsakem utemeljenem sumu, da na njegovem ozemlju poteka kršitev, ki bi lahko škodovala interesom potrošnikov v drugih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: opozorilo), pri čemer uporabi standardni obrazec.

2. Komisija zadevne pristojne organe prek baze podatkov iz člena 43 nemudoma obvesti o vsakem utemeljenem sumu, da je na ozemlju Unije prišlo do kršitve (v nadaljnjem besedilu: opozorilo).

3. V opozorilu pristojni organ ali Komisija navede zlasti naslednje informacije o domnevni kršitvi, če so na voljo:

(a) opis dejanja ali opustitve, ki pomeni kršitev;

(b) proizvod ali storitev, ki jo kršitev zadeva;

(c) države članice, ki jih kršitev zadeva ali bi jih utegnila zadevati;

(d) trgovca, odgovornega ali domnevno odgovornega za kršitev;

(e) pravno podlago za morebitne ukrepe s sklicevanjem na nacionalno zakonodajo in ustrezne določbe aktov Unije iz Priloge k tej uredbi;

(f) naravo sodnih postopkov, izvršilnih ukrepov ali drugih sprejetih ukrepov, ki se nanašajo na kršitev, ter njihove datume in trajanje;

(g) stanje pravnih postopkov, izvršilnega ukrepa ali drugih sprejetih ukrepov, ki se nanašajo na kršitev;

(h) pristojni organ, ki izvaja pravne postopke in druge ukrepe;

(i) ali je opozorilo „v vednost“ ali „za ukrepanje“.

4. V opozorilu „za ukrepanje“ lahko pristojni organ ali Komisija zaprosi druge pristojne organe in Komisijo, da preverijo, ali na ozemlju drugih držav članic morda potekajo podobne domnevne kršitve oziroma ali so bili v drugih državah članicah že sprejeti izvršilni ukrepi proti takim kršitvam.

5. Da bi se domnevne kršitve učinkovito obravnavale, zadevni pristojni organi, odvisno od odgovorov na opozorilo, sprejmejo potrebne ukrepe iz poglavij III in IV.

6. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti delovanja mehanizma opozarjanja, vključno zlasti s standardnimi obrazci za opozorila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 35

Sodelovanje drugih subjektov v mehanizmu opozarjanja

1. Imenovani organi in evropski potrošniški centri sodelujejo v mehanizmu opozarjanja iz člena 34. Države članice za sodelovanje v mehanizmu opozarjanja imenujejo potrošniške organizacije in združenja ter druge subjekte, kot so trgovska združenja, z ustreznim strokovnim znanjem in upravičenim interesom za varstvo potrošnikov. Države članice o teh subjektih nemudoma obvestijo Komisijo.

2. Komisija lahko za sodelovanje v mehanizmu opozarjanja imenuje druge subjekte, ki zastopajo interese potrošnikov in podjetij na ravni Unije.

3. Subjekti iz odstavkov 1 in 2 imajo pravico, da pristojne organe zadevnih držav članic in Komisijo obvestijo o domnevnih kršitvah ter predložijo informacije iz člena 34(3), pri čemer uporabijo standardni obrazec za zunanja obvestila iz baze podatkov iz člena 43 (v nadaljnjem besedilu: zunanje opozorilo).

4. Zunanja opozorila so le „v vednost“. Pristojni organi niso zavezani k uvedbi postopka ali katerega koli drugega ukrepa na podlagi opozoril in informacij, ki jih predložijo navedeni subjekti. Subjekti, ki predložijo zunanja opozorila, zagotovijo, da so predložene informacije pravilne, posodobljene in točne, ter po potrebi objavljene informacije nemudoma popravijo ali jih umaknejo. V ta namen imajo dostop do informacij, ki so jih predložili, v skladu z omejitvami iz členov 41 in 43.

5. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti imenovanja in sodelovanja drugih subjektov v mehanizmu opozarjanja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 36

Izmenjava drugih informacij, relevantnih za odkrivanje kršitev

1. Pristojni organi prek baze podatkov iz člena 43 Komisijo in druge pristojne organe nemudoma obvestijo o vseh ukrepih, ki so jih sprejeli za obravnavanje kršitve zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov na svojem ozemlju, če sumijo, da bi lahko kršitev škodovala interesom potrošnikov v drugih državah članicah, in sicer zlasti o:

(a)vseh obvestilih, odredbah, odločitvah ali podobnih ukrepih pristojnega organa ali drugega organa v zvezi z uvedbo nacionalnih postopkov, ki se nanašajo na kršitev ali domnevno kršitev;

(b)vseh odločbah sodišča ali drugega pravosodnega organa, sodnih odredbah, sodnih prepovedih ali drugih podobnih ukrepih, ki se nanašajo na kršitev ali domnevno kršitev;

(c)vseh drugih informacijah, odločitvah, odredbah ali dejanjih drugih nacionalnih organov ali po potrebi imenovanih organov, ki se morda nanašajo na kršitev ali domnevno kršitev.

2. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti izmenjave drugih informacij, relevantnih za odkrivanje kršitev, na podlagi te uredbe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

POGLAVJE VI

DRUGE DEJAVNOSTI NA RAVNI UNIJE

Člen 37

Usklajevanje drugih dejavnosti, ki prispevajo k nadzoru in izvrševanju

1. Države članice druga drugo in Komisijo obveščajo o svojih dejavnostih na naslednjih področjih:

(a) usposabljanje uradnikov, pristojnih za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, vključno z jezikovnim usposabljanjem in organiziranjem seminarjev za usposabljanje;

(b) zbiranje, klasifikacija in izmenjava podatkov o pritožbah potrošnikov;

(c) razvijanje mrež pristojnih uradnikov za posamezni sektor;

(d) razvijanje informacijskih in komunikacijskih orodij;

(e) razvijanje standardov, metodologij in smernic za uradnike, pristojne za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov;

(f) izmenjava uradnikov, vključno s sposobnostjo izvajanja dejavnosti iz poglavij III in IV.

2. Države članice usklajujejo in skupaj organizirajo dejavnosti iz odstavka 1.

3. Komisija in države članice redno izmenjujejo informacije in podatke v zvezi s pritožbami potrošnikov. Komisija v ta namen razvije in vzdržuje usklajeno metodologijo za klasifikacijo in sporočanje pritožb potrošnikov v sodelovanju z državami članicami.

4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, potrebne za vzpostavitev okvira za sodelovanje iz odstavkov 1 in 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 38

Izmenjava uradnikov med pristojnimi organi

1. Da bi se izboljšalo sodelovanje, lahko pristojni organi sodelujejo v programih izmenjave pristojnih uradnikov iz drugih držav članic. Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi pristojnim uradnikom iz drugih držav članic omogočijo učinkovito sodelovanje v dejavnostih pristojnega organa. V ta namen so navedeni uradniki pooblaščeni za opravljanje nalog, ki jim jih je zaupal pristojni organ gostitelj v skladu s predpisi svoje države članice.

2. Med izmenjavo se civilnopravna in kazenska odgovornost pristojnega uradnika obravnava enako kot civilnopravna in kazenska odgovornost uradnikov pristojnega organa gostitelja. Pristojni uradniki iz drugih držav članic upoštevajo poklicne standarde in spoštujejo ustrezna notranja pravila ravnanja pristojnega organa gostitelja. Navedena pravila ravnanja zagotavljajo zlasti varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, poštene postopke in dosledno upoštevanje pravil o zaupnosti ter poklicni in poslovni skrivnosti v skladu s členom 41.

Člen 39

Izmenjava informacij o potrošniški politiki

1. Države članice druga drugo in Komisijo obveščajo o svojih dejavnostih na področju varstva interesov potrošnikov, kot so:

(a) obveščanje in svetovanje potrošnikom;

(b) podpiranje dejavnosti predstavnikov potrošnikov;

(c) podpiranje dejavnosti organov, pristojnih za izvensodno reševanje potrošniških sporov;

(d) podpiranje dostopa potrošnikov do pravnega varstva;

(e) zbiranje statistik, rezultatov raziskav ali drugih informacij o vedenjskih vzorcih in stališčih potrošnikov.

2. Države članice lahko v sodelovanju s Komisijo izvajajo skupne dejavnosti na področjih iz odstavka 1. Države članice v sodelovanju s Komisijo vzpostavijo skupni okvir za dejavnosti iz točke (e) odstavka 1.

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, potrebne za vzpostavitev okvira za izmenjavo informacij iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 40

Mednarodno sodelovanje

1. Unija sodeluje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področjih, zajetih s to uredbo, da bi zagotovila varstvo interesov potrošnikov. Dogovori o sodelovanju, vključno z dogovori o vzpostavitvi medsebojne pomoči, izmenjavi zaupnih informacij in programih izmenjave osebja, so lahko predmet sporazumov med Unijo in zadevnimi tretjimi državami.

2. Za sporazume o sodelovanju in medsebojni pomoči pri varstvu in krepitvi interesov potrošnikov, sklenjene med Unijo in tretjimi državami, velja varstvo zaupnih informacij in osebnih podatkov, enakovredno pravilom iz člena 41.

3. Kadar pristojni organ prejme informacije od organa tretje države, jih navedeni pristojni organ posreduje ustreznim pristojnim organom drugih držav članic, kolikor to dopuščajo dvostranski sporazumi o pomoči, sklenjeni s tretjo državo, in v skladu z zakonodajo Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

4. Pristojni organ lahko organu tretje države v skladu z dvostranskim sporazumom o pomoči, sklenjenim s tretjo državo, posreduje tudi informacije, posredovane na podlagi te uredbe, če s tem soglaša pristojni organ, ki je prvotno zagotovil informacije, in v skladu z zakonodajo Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

POGLAVJE VII

POKLICNA SKRIVNOST IN DRUGE UREDITVE

Člen 41

Uporaba informacij ter poklicna in poslovna skrivnost

1. Informacije, zbrane v skladu s členom 8, ki se posredujejo pristojnim organom in Komisiji, se uporabljajo le za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov.

2. Informacije, v kakršni koli obliki posredovane osebam, ki delajo za pristojne organe, sodišča, druge javne organe ali Komisijo, vključno z informacijami, o katerih se obvesti Komisija in so shranjene v bazi podatkov v skladu s členom 43, so zaupne in zanje veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, kadar bi njihovo razkritje škodilo:

(a)varovanju zasebnosti in celovitosti posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Unije o varstvu osebnih podatkov;

(b)poslovnim interesom fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino;

(c)poteku sodnih postopkov in pravnemu svetovanju, ali

(d)namenu inšpekcijskih pregledov ali preiskav.

–3. Ne glede na odstavek 2 lahko pristojni organi uporabijo in razkrijejo informacije, ki so potrebne, da:

(a)se dokažejo kršitve znotraj Unije ali močno razširjene kršitve;

(b)se doseže prenehanje ali prepoved kršitev znotraj Unije ali močno razširjenih kršitev.

Člen 42

Uporaba dokazov in ugotovitev preiskav

1. Pristojni organi lahko uporabijo vse informacije, dokumente, ugotovitve, izjave, potrjene točne prepise ali obveščevalne podatke, ki so bili posredovani kot dokaz, ne glede na njihovo obliko zapisa in vrsto nosilca, na katerem so shranjeni.

2. Dokaze, dokumente, informacije, pojasnila in ugotovitve preiskav pristojnega organa v eni državi članici v skladu s členom 8 lahko pristojni organi v drugih državah članicah uporabijo v postopkih na podlagi te uredbe brez dodatnih formalnih zahtev.

Člen 43

Baza podatkov in sistem za izmenjavo informacij o kršitvah

1. Komisija vzpostavi in vzdržuje potrebno elektronsko bazo podatkov, v kateri hrani in obdeluje informacije, prejete v podporo prošnjam za medsebojno pomoč v skladu s poglavjem III, ukrepom v skladu s poglavjem IV in mehanizmu za nadzor v skladu s poglavjem V. Baza podatkov je na voljo za vpogled pristojnim organom in Komisiji.

2. Informacije, ki jih predložijo drugi organi, subjekti in imenovani organi, se shranijo in obdelajo v elektronski bazi podatkov, vendar navedeni organi, subjekti in imenovani organi nimajo dostopa do te baze podatkov.

3. Shranjeni podatki, povezani s kršitvijo, se izbrišejo pet let po prenehanju kršitve. Obdobje petih let se začne na datum, na katerega:

(a)zaprošeni organ Komisijo v skladu s členom 12(3) obvesti, da je kršitev znotraj Unije prenehala;

(b)usklajevalni organ Komisijo v skladu s členom 19 obvesti, da je močno razširjena kršitev prenehala ali je bila prepovedana;

(c)Komisija v skladu s členom 26 odloči o zaključku skupnega ukrepa v zvezi z močno razširjeno kršitvijo z razsežnostjo Unije, vendar se zaveze trgovca shranijo za 10 let, da se zagotovi skladnost z zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov;

(d)so informacije zabeležene v bazo podatkov v vseh drugih primerih.

4. Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za izvajanje baze podatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 44

Odpoved povračilu stroškov

Države članice se odpovejo vsem zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih z uporabo te uredbe. Vendar pa je država članica organa prosilca državi članici zaprošenega organa dolžna poravnati vse stroške in vse izgube, ki bi nastale zaradi ukrepov, ki jih je sodišče zavrnilo in spoznalo za neutemeljene glede na vsebino zadevne kršitve.

Člen 45

Nacionalni načrti izvrševanja in prednostna razvrstitev

1. Vsaki dve leti od dne xx/xx/20xx [datum začetka veljavnosti te uredbe] vsaka država članica Komisiji predloži dvoletne načrte izvrševanja z namenskim spletnim standardnim obrazcem, ki ga zagotovi Komisija. Načrti izvrševanja vključujejo zlasti:

(a)informacije o tržnih trendih, ki lahko vplivajo na interese potrošnikov v njihovi državi članici, torej so v njih izpostavljena vprašanja, ki bi lahko obstajala v drugih državah članicah;

(b)po potrebi, povzetek izvajanja prejšnjega dvoletnega načrta izvrševanja, vključno s pregledom ukrepov na podlagi te uredbe, pritožb potrošnikov in drugih prejetih pritožb, nadzornih in izvršilnih dejavnosti ter pomembnih sodnih ukrepov, sodb in drugih odredb ali ukrepov, in razloge, zakaj prejšnji dvoletni načrt morda ni bil v celoti izveden;

(c)informacije o organizaciji, pooblastilih in pristojnostih pristojnih organov ter njihovih spremembah ali načrtovanih spremembah;

(d)prednostna področja za izvrševanje zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov za naslednji dve leti v državi članici;

(e)predlagana prednostna področja za izvrševanje zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov na ravni Unije;

(f)pregled razpoložljivih virov, namenjenih za izvrševanje zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov v državi članici za dve leti;

(g)izjavo o virih, namenjenih za izvajanje te uredbe za naslednji dve leti.

2. Ob bistveni spremembi okoliščin ali tržnih pogojev v dveh letih po predložitvi zadnjega načrta izvrševanja lahko države članice predložijo spremenjeni načrt izvrševanja.

Člen 46

Spremljanje in izvajanje nacionalnih načrtov izvrševanja

1. Komisija spremlja izvajanje nacionalnih načrtov izvrševanja. Komisija lahko svetuje v zvezi z izvajanjem nacionalnih načrtov izvrševanja, določi referenčne vrednosti v zvezi z viri, potrebnimi za izvajanje te uredbe, in spodbuja najboljše prakse.

2. Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za pripravo spletnih standardnih obrazcev in za podrobnosti nacionalnih načrtov izvrševanja iz člena 45. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 47

Načela za naložitev sankcij za kršitve znotraj Unije in močno razširjene kršitve

1. Pristojni organi pri nalaganju sankcij v okviru kršitev znotraj Unije in močno razširjenih kršitev med drugim upoštevajo:

(a)ozemeljsko razširjenost kršitve;

(b)splošno škodo ali verjetno škodo, povzročeno potrošnikom v drugih državah članicah;

(c)ponavljanje kršitve v isti državi članici ali v Uniji.

2. Komisija lahko poda priporočila o sankcijah za kršitve znotraj Unije in močno razširjene kršitve ter njihovem usklajevanju v skladu s poglavjem IV.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 48

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 49

Obveščanje

Države članice nemudoma sporočijo Komisiji besedila določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo, ali besedila sporazumov, ki jih sklenejo na področjih, zajetih s to uredbo, razen tistih, ki se nanašajo na posamične primere.

Člen 50

Ocena

Komisija do [xx/xx/20xx, najpozneje sedem let od začetka uporabe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe.

Poročilo vsebuje oceno uporabe te uredbe, vključno z oceno učinkovitosti izvrševanja zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov na podlagi te uredbe, in pregled, med drugim, kako se je na ključnih potrošniških trgih, ki jih zadeva čezmejno trgovanje, razvilo upoštevanje zakonodaje o varstvu interesov potrošnikov s strani trgovcev.

Člen 51

Spremembe Priloge k Uredbi (EU) št. 2006/2004

V Prilogo k Uredbi (EU) št. 2006/2004 se dodajo naslednje točke:

„18. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

19. Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu: člen 20 (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

20. Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).

21. Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (UL L 204, 26.7.2006, str. 1).

22. Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti: členi 22, 23 in 24 (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).

23. Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine: členi 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 22 in 23, poglavje 10 ter prilogi I in II (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

24. Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov, členi 4 do 18 in člen 20(2) (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).“

Člen 52

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 2006/2004 se razveljavi z [datum začetka uporabe te uredbe].

Člen 53

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od [eno leto od začetka veljavnosti].

Člen 51 pa se uporablja od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 72

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 73 .

X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻    trajanje predloga/pobude od [DD. MM.] LLLL do [DD. MM.] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 76

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–X    prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Zahtevane nove proračunske vrstice: Nove proračunske vrstice niso zahtevane

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

[Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s preglednico o proračunskih podatkih upravne narave (drugi dokument v prilogi k tej oceni finančnih posledic) in prenesti na DECIDE za namene posvetovanj med službami.]

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD za PRAVOSODJE in POTROŠNIKE				Leto N 82 2018	Leto N+1 2019	Leto N+2 2020		Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
Številka proračunske vrstice 33 04 01	obveznosti	(1)		0	0	0					0
	plačila	(2)		0	0	0					0
Številka proračunske vrstice	obveznosti	(1a)
	plačila	(2a)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 83
Številka proračunske vrstice 33 01 04 03		(3)
Odobritve za GD za PRAVOSODJE in POTROŠNIKE SKUPAJ Nova odobritev ni potrebna, saj je podpora za dejavnosti sodelovanja na področju varstva potrošnikov že načrtovana v programu za potrošnike za obdobje 2014–2020.	obveznosti	=1+1a+3		0	0	0					0
	plačila	=2+2a +3		0	0	0					0

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,268

0,268

0,268

0,804

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	0,268	0,268	0,268					0,804
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira	0,268	0,268	0,268					0,804

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 88 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,268

0,268

0,268

0,804

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Potrebni viri so navedeni brez upoštevanja nalog, ki jih bo izvedla izvajalska agencija. Predlog ne vodi do povečanja virov, ki so že vključeni v izvajalski agenciji.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–X    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, UL L 364, 9.12.2004, str. 1, konsolidirano besedilo: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:02004R2006-20130708 .

(2) Končno poročilo konzorcija Consumer Policy Evaluation Consortium z naslovom „External Evaluation of the Consumer Protection Regulation“ (Zunanja ocena uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov), 17. december 2012 (v nadaljnjem besedilu: ocena), http://ec.europa.eu/consumers/enforcement/docs/cpc_regulation_inception_report_revised290212_en.pdf .

(3) Povzetek odzivov zainteresiranih strani na javno posvetovanje o uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov (2006/2004/ES), http://ec.europa.eu/consumers/enforcement/cross-border_enforcement_cooperation/docs/140416_consultation_summary_report_final_en.pdf .

(4) http://ec.europa.eu/consumers/events/ecs_2013/report/Summitconclusions.pdf .

(5) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004, COM(2009) 336 final z dne 7. julija 2009, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52009DC0336&from=EN .

(6) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004, COM(2012) 100 final z dne 12. marca 2012, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/PDF/?uri=CELEX:52012DC0100&from=EN .

(7) COM(2014) 439 final http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52014DC0439&from=EN .

(8) Objavljene bodo skupaj z zakonodajnim predlogom.

(9) COM(2015) 192 final http://ec.europa.eu/priorities/digital-single-market/ .

(10) COM(2015) 550 final http://ec.europa.eu/growth/single-market/index_en.htm .

(11) COM(2015) 610.

(12) To zadeva tudi organe v EGP, saj uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov velja za EGP.

(13) Uredba zagotavlja pravno podlago za razširitev nacionalnih postopkovnih pravil, da se bodo lahko uporabljala v čezmejnih primerih, tj. kadar je nepoštena praksa trgovca s sedežem v eni državi članici usmerjena v potrošnike v drugi državi članici.

(14) Priloga k uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov trenutno zajema 18 aktov s področja zakonodaje o varstvu potrošnikov in se redno posodablja ob dodajanju, spremembi ali razveljavitvi materialnega prava. Na seznamu so direktive z obširnim področjem uporabe, npr. v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami, nedovoljenimi pogoji v potrošniških pogodbah, pravicami potrošnikov, jamstvi, elektronskim trgovanjem, alternativnim reševanjem potrošniških sporov, zasebnostjo in elektronskimi komunikacijami ali področno zakonodajo o pravicah potnikov ali potrošniških posojilih.

(15) Členi 6–8 uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

(16) Člen 4(6) uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

(17) Člen 9 uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

(18) Končno poročilo konzorcija Consumer Policy Evaluation Consortium z naslovom „External Evaluation of the Consumer Protection Regulation“ (Zunanja ocena uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov), 17. december 2012:  http://ec.europa.eu/consumers/enforcement/docs/cpc_regulation_inception_report_revised290212_en.pdf .

(19) Oddelek 8.2 (str. 115) poročila o oceni.

(20) Oddelek 8.3.4 (str. 118) poročila o oceni.

(21) Oddelek 9 (str. 121) poročila o oceni.

(22) Oddelek 2 (str. 40) poročila o oceni.

(23) V tem besedilu sta pojma organi za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in pristojni organi medsebojno zamenljiva.

(24) Oddelek 4 (str. 58) in oddelek 9.4 (str. 121) poročila o oceni.

(25) Oddelek 5.9 (str. 94 in 95) in oddelek 9.5 (str. 122) poročila o oceni.

(26) Glej prejšnjo opombo.

(27) Glej prejšnjo opombo.

(28) Oddelek 1 poročila Komisije o oceni učinkovitosti Uredbe (ES) št. 2006/2004, ki je priloženo temu predlogu.

(29) Oddelek 1.1 poročila o oceni učinka, ki je priloženo temu predlogu; glej tudi namensko spletno mesto o preiskavah v zvezi s sodelovanjem na področju varstva potrošnikov: http://ec.europa.eu/consumers/enforcement/sweeps/index_en.htm .

(30) Poročilo mreže evropskih potrošniških centrov ob obletnici za obdobje 2005–2015: http://ec.europa.eu/consumers/solving_consumer_disputes/non-judicial_redress/ecc-net/docs/ecc_net_-_anniversary_report_2015_en.pdf . Podatki v tem poročilu kažejo na številna vprašanja, s katerimi se potrošniki srečujejo v čezmejnem okviru. Najpogostejših pet razlogov za pritožbe je: nedostava (15 % vseh primerov), blago z napako (11 %), težave s pogodbami (10 %), proizvod ali storitev ni v skladu z naročilom (9 %) in nepoštene prakse (6 %).

(31) Ta ocena temelji na pristopu, ki so ga v Združenem kraljestvu razvili za oceno finančne škode za potrošnika. Temelji na pregledu 2 682 spletnih prodajnih mest leta 2014 v vseh državah EU v zadevnih sektorjih. Za dodatne podrobnosti glej Prilogo IV (str. 82) poročila o oceni učinka, ki je priloženo temu predlogu.

(32) Npr. člen 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov, UL L 46, 17.2.2004, str. 1.

(33)

   Poleg javnega posvetovanja so prek vzpostavljenih omrežij Komisije v obdobju 2013–2015 potekala redna posvetovanja potrošniških organizacij, omrežij in uradnikov nacionalnih organov na visoki ravni. Poleg tega sta bili za strokovnjake držav članic organizirani dve delavnici (v letih 2014 in 2015), na katerih so razpravljali o ključnih področjih revizije Uredbe. Nadaljnje razprave so potekale v okviru evropske konference o varstvu pravic potrošnikov (marca 2013 v Bruslju in julija 2014 v Rimu), ki je bila namenjena izvrševanju, pa tudi v okviru Sveta za konkurenčnost (september 2014).

(34)

   Poročilo s povzetkom odgovorov zainteresiranih strani je na voljo na: http://ec.europa.eu/consumers/enforcement/cross-border_enforcement_cooperation/docs/140416_consultation_summary_report_final_en.pdf .

(35)

   Velika večina (83 %) zainteresiranih strani, ki so seznanjene z uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, kot so vlade, javni organi in potrošniške organizacije; glej oddelek 2.3 (str. 4) poročila o posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

(36)

   Za razčlenitev glede na vrsto udeležencev javnega posvetovanja glej prejšnjo opombo, oddelek 5.1 (str. 22).

(37) Glej prejšnjo opombo, oddelek 5.2 (str. 26 in 27).

(38) Glej prejšnjo opombo.

(39) Glej prejšnjo opombo.

(40) Glej prejšnjo opombo, oddelek 5.3 (str. 27).

(41) Glej prejšnjo opombo, oddelek 5.7 (str. 32).

(42) Glej prejšnjo opombo, oddelek 6.2 (str. 37).

(43) Glej prejšnjo opombo, preglednici 6.5 in 6.6 (str. 43 in 44).

(44) Glej prejšnjo opombo, slika 6.5 (str. 38) in preglednico 6.5 (str. 43).

(45) Glej prejšnjo opombo, slika 6.5 (str. 38) in preglednico 6.5 (str. 43).

(46) Glej prejšnjo opombo, preglednica 4.2 (str. 15).

(47) Glej prejšnjo opombo, preglednica 4.5 (str. 19).

(48) Glej prejšnjo opombo, preglednica 4.6 (str. 20).

(49) Oddelek 3 poročila o oceni, ki je sprejeto skupaj s tem predlogom.

(50) Oddelek 9.5 poročila o oceni učinka.

(51) Oddelka 4 in 5 poročila o oceni učinka.

(52) Glej oddelek 12.2 Priloge IV k poročilu o oceni učinka.

(53) Glej primer iz okvira 9 poročila o oceni učinka.

(54) Priloga VI k poročilu o oceni učinka.

(55)

   Trenutno je strošek usklajenega     ukrepa izvrševanja ocenjen na približno 37,8 % EPDČ (EPDČ = ekvivalent polnega delovnega časa, ki je enakovreden enemu zaposlenemu za polni delovni čas, 220 delovnih dni letno), kar pomeni približno 50 000 EUR na ukrep; vendar bi bila pri novem postopku potrebna večja vključenost Komisije pri usklajevanju ukrepa in spremljanju njegovega rezultata, zato so po oceni stroški na ukrep malo višji. Povprečni strošek za uradnika Komisije letno je 132 000 EUR (podatki GD BUDGET z dne 26. junija 2014).

(56)

   Potreba po dveh uradnikih, zaposlenih za polni delovni čas, za štiri usklajene ukrepe izvrševanja je ocenjena na podlagi dejanskega praga, določenega za začetek novega postopka za usklajevanje izvrševanja, ta pa je določen na podlagi izkušenj, pridobljenih pri preteklih usklajenih ukrepih izvrševanja v zvezi z najemi avtomobilov in nakupi znotraj aplikacij. Predlagani prag je dovolj visok, da se bo usklajevanje na ravni EU začelo za najhujše in najmočneje razširjene kršitve, in dovolj prožen, da se bodo obravnavali pomembni prednostni primeri, tudi če količinski prag ne bo dosežen.

(57)

   Ob upoštevanju podobne podatkovne zbirke RAPEX, ki jo organi EU uporabljajo za objavo opozoril o varnosti proizvodov, bi to po oceni stalo približno 20 % EPDČ, kar je približno 27 000 EUR letno, ta strošek pa bi se pokril s prerazporeditvijo in preusmeritvijo obstoječega osebja.

(58)

   Uredba (EU) št. 254/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o večletnem programu za potrošnike za obdobje 2014–2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 1926/2006/ES, UL L 84, 20.3.2014, str. 42–56.

(59)

   Odločba Komisije 2007/76/ES o izvajanju Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, v zvezi z medsebojno pomočjo (C(2008) 987), http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2008:089:0026:0028:SL:PDF , spremenjena s Sklepom Komisije 2011/141/ES z dne 1. marca 2011 (C(2011) 1165), http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011D0141&from=SL .

(60) UL C 108, 30.4.2004, str. 86.

(61) Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L 364, 9.12.2004, str. 1).

(62) Priporočilo Komisije o uporabi usklajene metodologije za klasifikacijo pritožb in poizvedb potrošnikov ter poročanje o njih (2010/304/EU, UL L 136, 2.6.2010, str. 1–31).

(63) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18).

(64) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (UL L 46, 17.2.2004, str. 1).

(65) Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).

(66) Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).

(67) Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).

(68) Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

(69) Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

(70) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

(71) Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (UL L 110, 1.5.2009, str. 30).

(72) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(73) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(74)  Sporočilo Komisije „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“, COM(2015) 192 final: http://ec.europa.eu/priorities/digital-single-market/docs/dsm-communication_en.pdf .

(75)

     Končno poročilo konzorcija Consumer Policy Evaluation Consortium z naslovom „External Evaluation of the Consumer Protection Regulation“ (Zunanja ocena uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov), 17. december 2012:  http://ec.europa.eu/consumers/enforcement/docs/cpc_regulation_inception_report_revised290212_en.pdf .

(76) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(77)  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(78)  UL L 84, 20.3.2014, str. 42.

(79) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(80) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(81) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(82) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(83) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(84) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(85) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

(86) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(87) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(88) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(89) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(90) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(91) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.5.2016

COM(2016) 283 final

PRILOGA

k

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov

{SWD(2016) 164 final}
{SWD(2016) 165 final}

PRILOGA

Direktive in uredbe iz točke (a) člena 3

1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

2. Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).

3. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, 7.7.1999, str. 12).

4. Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

5. Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini: členi 86 do 100 (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

6. Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah): člen 13 (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

7. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES (UL L 271, 9.10.2002, str. 16).

8. Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL L 46, 17.2.2004, str. 1).

9. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

10. Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (UL L 204, 26.7.2006, str. 1).

11. Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, 27.12.2006, str. 21): člen 1, člen 2(c) in členi 4 do 8.

12. Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36): člen 20.

13. Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).

14. Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

15. Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3): členi 22, 23 in 24.

16. Direktiva 2008/122/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave (UL L 33, 3.2.2009, str. 10).

17. Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1): členi 9, 10 in 11 ter členi 19 do 26.

18. Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).

19. Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).

20. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

21. Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 63): člen 13.

22. Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34): členi 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 22 in 23, poglavje 10 ter prilogi I in II.

23. Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214): členi 3 do 18 in člen 20(2).

24. Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL L 326, 11.12.2015, str. 1).