21.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 88/28

1.

pozdravlja sporočilo Evropske komisije z naslovom Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga ter sveženj podpornih ukrepov, ki jih predlaga za ustvarjanje novih priložnosti na podlagi strategije za enotni digitalni trg. Nadaljnje možnosti za prihodnjo gospodarsko rast in zaposlovanje ter socialna kohezija v Evropi so vse bolj odvisne od zmožnosti razumevanja, sprejemanja in izkoriščanja vseh vidikov družbe inovacij v regijah;

2.

poudarja, da enotni digitalni trg EU temelji na 500 milijonih potrošnikov ter je najpomembnejši instrument politike EU, njenih držav članic in regij za spodbujanje inovacij, rasti in delovnih mest;

3.

ugotavlja, da se nadaljuje industrijska revolucija, ki temelji na novih generacijah digitalnih tehnologij, kot so masovni podatki, ter novih in drugačnih načinih uporabe digitalne tehnologije za reševanje sektorskih in lokalnih problemov. Prihodnji izziv evropske industrije je, kako v celoti in čim prej izkoristiti te digitalne priložnosti. Predvsem je pomembna priložnost za podjetja v tradicionalnih in netehnoloških industrijskih panogah, zlasti mala in srednja podjetja, da v celoti izkoristijo digitalizacijo kot sredstvo, s katerim bi si lahko okrepila in zagotovila konkurenčnost;

4.

priznava, da ima sektor IKT v EU pomemben delež v gospodarstvu, saj zaposluje več kot 6 milijonov ljudi in zajema približno 4 % BDP. Nedavne študije ocenjujejo, da ima digitalizacija proizvodov in storitev potencial, ki bi lahko, če se izkoristi v celoti, v naslednjih petih letih v industriji v Evropi ustvaril več kot 110 milijard EUR dodatnih prihodkov na leto;

5.

se strinja, da sta dva še posebno bistvena dejavnika uspeha za izkoriščanje vseh prednosti, ki jih ponuja enotni digitalni trg, (a) visoka konkurenčnost evropske digitalne industrije, povezana s (b) pripravljenostjo zasebnega in javnega sektorja, da se ustrezno prilagodita z integracijo digitalnih inovacij v svoje dejavnosti, s čimer bosta lahko zagotavljala visoko kakovostne storitve za vse državljane. Poudarja, da so ključnega pomena tudi odprava regulativnih ovir, zmanjšanje upravnih obremenitev in posodobitev zakonodaje EU;

6.

poudarja, da lahko podjetja vseh velikosti v vseh regijah in sektorjih izkoristijo prednosti evropskih IKT z vzpostavitvijo digitalnoindustrijskih platform za razvoj digitalnih tehnologij vse od komponent do naprav in programske opreme, namenjenih potrošniškim trgom, spletnim platformam in platformam za izmenjavo podatkov, ustreznim aplikacijam in storitvam;

7.

poudarja, da strategija za enotni digitalni trg, zlasti steber, ki obravnava „[č]im boljše izkoriščanje potenciala za rast […] digitalnega gospodarstva“, zajema vse glavne vzvode za boljšo digitalizacijo industrije z ukrepi na področju, kot so podatkovno gospodarstvo, internet stvari, računalništvo v oblaku, spretnosti in znanja ter e-uprava. Konvergenca številnih dodatnih tehnologij povzroča vse večje spremembe na področju digitalizacije, zlasti v robotiki ter na področjih umetne inteligence in 3D-tiskanja;

8.

spodbuja nadaljnje naložbe v tri medsektorska pogodbena javno-zasebna partnerstva v okviru pobude Obzorje 2020, in sicer v tovarno prihodnosti, trajnostno procesno industrijo z učinkovito rabo virov in energije ter Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase;

9.

priznava, da ima večina nosilcev odločanja v industriji težave pri odločanju, kdaj, koliko in v katere tehnologije vlagati. Približno 60 % velikih podjetij in več kot 90 % malih in srednje velikih podjetij meni, da zaostajajo na področju digitalnih inovacij;

10.

poudarja, da je zaradi naglega razvoja in vse bolj razširjene uporabe digitalnih tehnologij nujno treba posodobiti tudi sedanji regulativni okvir, da bi sledili stopnji inovacij brez primere;

11.

se strinja, da bi bilo treba storiti več za lažje usklajevanje obsežnih, a razdrobljenih evropskih prizadevanj za raziskave, razvoj in inovacije na drugih pomembnih področjih digitalne tehnologije;

12.

vztraja, da je širše razumevanje interoperabilnosti kot elementa, ki ni pomemben le za javno upravo, temveč za vse sektorje (npr. kot sredstvo zagotavljanja, da omejitve, ki jih določajo posamezni lastniški sistemi tehnoloških podjetij, ne ogrožajo potrošniške svobode), nujno za razvoj interneta stvari in neprekinjenega pretoka podatkov po vseh regijah. Jasno je, da je treba zagotoviti razpoložljivost skupnih formatov, standardov in specifikacij;

13.

meni, da se je treba v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov, ki ga je predložila Evropska komisija in je namenjen boljšemu pravnemu urejanju, osredotočiti na ovire na področju inovacij in obravnavati, kako bi jih bilo mogoče odpraviti ali zmanjšati z novimi regulativnimi pristopi, kakor je opredeljeno v strategiji za enotni trg. Pri tem poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti obravnavati kot ključne partnerice pri preverjanju ustreznosti in uspešnosti predpisov, ne pa kot zainteresirane strani, saj morajo izvesti večino odločitev, sprejetih na ravni EU;

14.

poziva Komisijo k tesnejšemu sodelovanju z gospodarstvom in podjetji vseh velikosti, vsemi ravnmi uprave in deležniki pri opredelitvi in zmanjšanju regulativnih ovir za digitalizacijo evropske industrije in pri poenostavitvi sedanjih predpisov;

15.

poudarja, da je učinkovito okolje za standardizacijo IKT bistveno za digitalizacijo evropske industrije ter za zagotavljanje nemotenega povezovanja naprav in storitev na čezmejni ravni in med tehnologijami na enotnem digitalnem trgu. Prizadevanja, povezana s tem, morajo biti strateško osredotočena na pet prednostnih področij prizadevanj za standardizacijo, tj. na brezžično komunikacijo 5G, računalništvo v oblaku, internet stvari, podatkovne tehnologije in kibernetsko varnost;

16.

poudarja, da bi morali biti prednostni standardi IKT za enotni digitalni trg namenjeni zagotavljanju pravične donosnosti naložb za spodbujanje globalnih raziskav in razvoja ter inovacij, trajnostnega postopka standardizacije ter široke dostopnosti tehnologij na odprtem in konkurenčnem trgu;

17.

ugotavlja, da tradicionalni cikel razvoja, preskušanja in standardizacije na številnih industrijskih področjih ne ustreza več naglo razvijajočim se in kompleksnim konvergenčnim tehnologijam;

18.

opozarja, da bo delo v digitaliziranem gospodarstvu vse bolj poudarjalo nove spretnosti in znanja ter zmogljivosti in bo vključevalo več ustvarjalnosti, komunikacije in prilagodljivosti, zato bo treba močno nadgraditi spretnosti in znanja delovne sile na vseh ravneh;

19.

poudarja, da se zaradi nadaljnjega razvoja interneta stvari in masovnih podatkov podjetja srečujejo z velikimi izzivi, povezanimi z zaupanjem in varnostjo, pojavljajo pa se tudi vprašanja v zvezi s sprejemanjem javnosti;

20.

odločno poziva, da bi bilo treba čim več storiti za vzpostavitev trdnih, usmerjenih partnerstev, povezanih s tem področjem, na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, ki bi privabila znatne zasebne naložbe in izjemno prispevala h konkurenčnosti z razvojem proizvodov in storitev, namenjenih trženju. To bo omogočilo tudi tvorne izmenjave izkušenj, znanja in idej med temi partnerstvi, da se čim bolj izkoristijo sinergije in ne podvajajo prizadevanja ter se oblikuje tudi mreža partnerstev;

21.

spodbuja nadaljnjo proučitev dodane vrednosti okrepljenega sodelovanja med nacionalnimi in regionalnimi oblikovalci inovacijske politike, pri čemer je treba upoštevati koncept pametne specializacije in nastajajoče medregionalne pobude od spodaj navzgor;

22.

meni, da bi bilo treba spodbujati naložbe iz zasebnih in javnih virov, vključno z večjim prispevkom poslovnih in institucionalnih akterjev, kot je Evropska investicijska banka (EIB – tudi prek Evropskega investicijskega načrta/Evropskega sklada za strateške naložbe), ter ponovno potrditi pomen sinergij med pobudo Obzorje 2020, pobudama Startup Europe in FIWARE, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter regionalnimi in nacionalnimi instrumenti politik pri širših ciljih EU glede konkurenčnosti in kohezije;

23.

priznava in pozdravlja načrte, v okviru katerih namerava Evropska komisija naložbo iz pobude Obzorje 2020 v višini 500 milijonov EUR usmeriti v širšo uvedbo središč digitalnih inovacij, pri čemer je treba zagotoviti, da se ta središča financirajo iz sredstev drugega stebra Obzorja 2020 („vodilni položaj v industriji“) in ne iz proračuna ostalih delov programa Obzorje 2020; poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti odlično prispevajo k tovrstnim strokovnim središčem in enotnim tehnološkim kontaktnim točkam v imenu industrijskih končnih uporabnikov; opozarja, da znanstvena odličnost ostaja pomembno merilo pri izboru projektov za financiranje in da je treba ustrezno upoštevati ključno vlogo univerz pri prenosu znanja in procesu inovacij, da se lahko nadalje optimizira učinkovitost načrtovanih naložb iz Obzorja 2020. Ob upoštevanju tega bi bilo treba zlasti konkretno določiti želeni učinek dejavnosti, povezanih s središči digitalnih inovacij, in ga po potrebi na novo proučiti;

24.

ponavlja, da bi bilo treba še naprej zagotavljati potrebne vire za digitalne naložbe, saj so glavna sestavina v prihodnost usmerjene kohezijske politike EU, po možnosti z znatno večjimi naložbami, ki bi presegale delež iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v višini 14 milijard EUR, ki so bile za ta namen porabljene med letoma 2007 in 2013;

25.

poudarja, da sta odprtost interneta ter izrazito povečanje ponudbe in povpraševanja po vsebinah in storitvah zdaj glavna dejavnika konkurenčnosti, gospodarske rasti, socialnega razvoja in inovacij v Evropi. Zaradi ovir v obliki še vedno prisotnih infrastrukturnih vrzeli, zlasti na podeželju, ki ga zasebni subjekti dojemajo kot nedonosnega, številne lokalne in regionalne oblasti še vedno ne morejo v celoti izkoriščati tega razvoja;

26.

poziva Evropsko komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti podpre pri dejavnostih financiranja, tako da bo še naprej potrjevala prednostno dodeljevanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za digitalno infrastrukturo v vseh evropskih regijah ter prepoznavala tehnološke ovire pri projektih digitalnega razvoja na podeželskih in redko poseljenih območjih ali območjih, ki se soočajo z drugimi demografskimi problemi, kar bi bilo treba šteti za storitve splošnega gospodarskega pomena;

27.

je tako kot Evropski parlament še vedno zaskrbljen zaradi posledic sklepa Evropskega sveta iz februarja 2013 o zmanjšanju proračuna za digitalno infrastrukturo in storitve v okviru instrumenta za povezovanje Evrope z 9,2 milijarde EUR na zgolj 1 milijardo EUR, zaradi česar je morala Evropska komisija bistveno spremeniti svoje načrte;

28.

poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti spodbujajo inovacije in konkurenčnost z rešitvami po meri glede povpraševanja in ponudbe, vključno z uvedbo širokopasovne povezave, digitalnega gospodarstva, e-vključenosti in e-uprave. Poleg tega zagotavljajo strukture za izobraževanje in usposabljanje, izvajajo pobude, ki jih financira EU, ter spodbujajo koristno sodelovanje in izmenjave z drugimi javnimi organi, tudi na čezmejni ravni;

29.

pozdravlja možnosti, ki jih ponuja Evropska investicijska banka, ki se je zavezala, da bo posojila za širokopasovno infrastrukturo povečala na 2 milijardi EUR na leto, ter izrecno poudarila, kako pomembno vlogo imajo lokalne in regionalne ravni pri tovrstnih naložbah, usmerjenih v rast. Poudarja tudi, da je treba spodbujati prizadevanja skupnosti, na primer skupnostna podjetja;

30.

odločno poziva, da bi bilo treba podpreti tudi nova naložbena orodja, s katerimi bi pospešili uvedbo infrastrukture, ki bi dosegala ciljne hitrosti širokopasovne povezave iz Evropske digitalne agende, ki je del strategije Evropa 2020, ter popolno uvedbo mobilnih omrežij 4G (pred novejšimi tehnologijami, kot je brezžična komunikacija 5G), pri čemer bi ohranili tehnološko nevtralnost; poziva tudi, naj se omogoči učinkovita konkurenca med operaterji;

31.

vztraja, da bi bila lahko prednostna naloga lokalnih in regionalnih oblasti zagotavljanje digitalnih in podjetniških spretnosti in znanj, ki bi ljudem omogočili, da bi lahko v celoti izkoristili nove tehnologije, razumeli težave, povezane s kibernetsko varnostjo, in potrebo po varstvu osebnih podatkov ter povečali svojo zaposljivost in ki bi ustvarili nove poslovne priložnosti, tudi z analizo masovnih podatkov;

32.

meni, da je e-trgovanje še vedno neizkoriščena priložnost za številna manjša podjetja, zlasti ker so s tem povezani izjemno visoki stroški: 65 % evropskih uporabnikov interneta nakupuje prek spleta, na to znatno povpraševanje pa se odziva le 16 % malih in srednjih podjetij, ki se ukvarjajo s spletno prodajo, poleg tega jih na spletu čezmejno prodaja manj kot polovica (7,5 %);

33.

poziva k prednostni obravnavi ovir za e-trgovanje, ki izhajajo iz težav, kot sta geografsko blokiranje in odsotnost varnega sistema spletnih plačil s kreditnimi karticami. Te težave prinašajo nepotrebne stroške, zaplete in tveganje izpostavljenosti goljufijam za morebitne spletne trgovce na drobno, zlasti tiste, ki se ukvarjajo s čezmejno prodajo;

34.

poudarja, da je akcijski načrt Evropske komisije za e-upravo pomemben za posodobitev javnih storitev z digitalizacijo, in sicer zlasti elektronske dostopnosti javnih institucij fizičnim osebam in podjetjem ne glede na njihovo fizično lokacijo, in zato poudarja svojo podporo razvoju interoperabilnih in večjezičnih čezmejnih javnih storitev (zlasti izmenjave informacij) kot funkcionalnega sredstva za odpravljanje občutene obrobnosti;

35.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pri izkoriščanju potenciala e-uprave za družbeno korist, kot so zmanjševanje ogljičnega odtisa, poenostavitev postopkov za podjetja, podpiranje turizma ali poudarjanje kulturne dediščine, pogosto pomembno vodilno vlogo pri prepoznavanju priložnosti in akterjev IKT, izmenjavi najboljše tehnološke prakse, dodeljevanju finančnih sredstev za naložbe v orodja IKT, merjenju napredka in poročanju o dosežkih;

36.

poudarja, da imajo podjetja z vse večjo digitalno pismenostjo in uporabo digitalnih medijev tudi večje zahteve glede uporabe digitalnih rešitev pri stikih z upravo. Dobro delujoča, digitalizirana javna uprava podjetjem, organizacijam in fizičnim osebam ponuja učinkovite elektronske storitve in digitalne postopke, ki povečujejo razpoložljivost, olajšajo postopke in skrajšajo čas obravnave njihovih zadev v javnem sektorju. Z vse večjo digitalizacijo bodo javni akterji tako na nacionalni kot tudi na regionalni in lokalni ravni dobili več možnosti za sprostitev virov, kar bo pomenilo več časa za stranke in manj za upravne in nadzorne postopke;

37.

poudarja, da je za interoperabilnost e-uprave poleg sistemske kompatibilnosti nujno, da javna uprava pri svojem delovanju ves čas uporablja informacijske sisteme in da se javnost zaveda možnosti, ki jih ti sistemi ponujajo. OR zato predlaga, da se programu za interoperabilnostne rešitve ISA2 dodajo usposabljanje na področju digitalne pismenosti ter jezikovnih spretnosti in znanj ter elementi ozaveščanja, ki bodo podprli posodobitev javne uprave;

38.

pozdravlja predlagane ukrepe v zvezi z notranjim trgom elektronskih komunikacij, katerih cilj je spodbuditi dinamično in vzdržno rast v vseh gospodarskih panogah, ustvariti delovna mesta ter posodobiti predpise o avtorskih pravicah zaradi digitalne revolucije in sprememb v vedenju potrošnikov;

39.

priznava potencial, ki ga ima sodelovanje med Evropskim odborom regij ter Generalnim direktoratom Evropske komisije za raziskave in inovacije (GD RTD) na podlagi platforme za izmenjavo znanja pri spodbujanju novih rešitev na področju raziskav in inovacij, inovativnih proizvodov in najboljše prakse pri odzivanju na družbene izzive, s katerimi se spoprijemajo lokalne in regionalne oblasti v Evropi;

40.

poudarja, da so nekatere prednostne naloge Evropske digitalne agende, zlasti obravnavanje računalniške pismenosti, pomanjkanja znanj in spretnosti ter izgubljenih priložnosti za reševanje družbenih izzivov, bistvene za kakovost življenja ter socialne in gospodarske dejavnosti ter se lahko najbolje obravnavajo na lokalni in regionalni ravni, da bi spodbudili učinkovitejše in bolj osebne storitve za javnost in lokalna podjetja;

41.

ugotavlja, da je bilo za strokovnjake za IKT v Evropi v zadnjih treh letih ustvarjenih milijon dodatnih delovnih mest. Zaradi hitro rastočega povpraševanja pa bo do leta 2020 v tem sektorju po pričakovanjih ustvarjenih več kot 800 000 prostih delovnih mest;

42.

odločno poziva k nadaljnjemu razvoju pobude Evropske komisije Velika koalicija za digitalna delovna mesta kot vseevropske pobude z več deležniki, s katero bi odpravili neskladje med pomanjkanjem strokovnjakov in prostimi delovnimi mesti, povezanimi z IKT, in sicer z ustrezno ponudbo usposabljanja, vajeništev in delovne prakse, ukrepi za spodbujanje mobilnosti in/ali dejavnostmi ozaveščanja, s katerimi bi mlade spodbudili k študiju IKT in zaposlitvi v tem sektorju;

43.

opozarja, da se na poddržavni ravni zagotavljajo najbolj natančne in aktualne informacije o trgih dela, prav tako pa imajo lokalne in regionalne oblasti lahko pomembno vlogo pri odkrivanju neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih s podpiranjem razvoja ustreznih poklicnih programov in spodbujanjem naložb, ki bodo ustrezale lokalnemu povpraševanju;

44.

poziva izvajalce izobraževanja k razvoju usmerjenih in prožnejših pristopov usposabljanja na področju IKT. Na delovnih mestih bo v prihodnosti potrebna ustrezna kombinacija osnovnih, mehkih in tehničnih spretnosti in znanj, zlasti digitalnih in tistih, ki so specifična za podjetja, teh pa sistemi izobraževanja in usposabljanja še ne upoštevajo v celoti. Zato je treba postaviti temelje za sistem izobraževanja in usposabljanja, v katerem se učenci oziroma študenti bolj osredotočajo na praktične kot na teoretične vidike;

45.

priznava pomen programa za nova znanja in spretnosti za Evropo, ki ga je oblikovala Evropska komisija in ki bo zagotovil obsežen okvir za zaposljivost, ob upoštevanju potrebe po ključnih digitalnih in dopolnilnih spretnostih in znanjih;

46.

poudarja, da je izjemno pomembno zagotavljati računalniško pismenost ter spretnosti in znanja, ki jih državljani, delavci, študenti in iskalci dela potrebujejo, da bodo lahko sodelovali pri vsestranskem uveljavljanju digitalizacije v gospodarstvu in družbi;

47.

ponavlja, da obstaja evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), in poudarja, da je treba pripraviti osnovni sveženj, ki bi ga morale mlajšim šolarjem zagotoviti vse države članice EU z dostopom do širokopasovnega interneta v okviru izobraževalnega sistema, s čimer bi mladim nudili minimalno jamstvo glede kvalifikacij ter spretnosti in znanj na področju IT. To bi morali izvajati ne samo v okviru obveznega izobraževanja, ampak tudi v okviru vseživljenjskega učenja z inovativnimi programi in nadaljnjim usposabljanjem, ki je v koraku s tehnološkim razvojem;

48.

opozarja, da vse večji vpliv digitalnih tehnologij, zlasti med mladimi, kljub gospodarskemu vidiku in vidiku zaposlovanja ne sme ogroziti temeljnih človeških spretnosti in znanj, kot sta pismenost in medosebna interakcija;

49.

meni, da je treba bolj poudariti vlogo regij EU pri trajnostnem uresničevanju digitalne agende. Priporočila agende so predvsem namenjena lokalnim in regionalnim oblastem, ki jih je treba obravnavati kot pomembno gonilno silo in partnerice pri njenem izvajanju.