EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 15.12.2015
COM(2015) 671 final
2015/0310(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o evropski mejni in obalni straži
ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Odločbe Sveta 2005/267/ES
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Cilj tega predloga je vzpostaviti evropsko mejno in obalno stražo za zagotovitev evropskega integriranega upravljanja zunanjih meja EU z namenom učinkovitega upravljanja migracij in zagotovitve visoke stopnje varnosti v Uniji ob varstvu prostega gibanja oseb v Uniji. Je del svežnja ukrepov, ki ga je predstavila Komisija, da se zagotovi boljša zaščita zunanjih meja EU, kot je opredeljeno v spremnem sporočilu Komisije.
Leta 2015 se je Evropska unija srečala z izjemnimi pritiski na zunanje meje, saj je med januarjem in novembrom tega leta po ocenah nezakonito prečkalo meje 1,5 milijona oseb. Velika razsežnost mešanih migracijskih tokov oseb, ki so prečkale zunanje meje Evropske unije, in posledična sekundarna gibanja so pokazali, da so obstoječe strukture na ravni Unije in držav članic neustrezne za obravnavanje izzivov, ki nastajajo zaradi množičnega prihoda. Nedovoljene migracije prek zunanjih meja ene države članice na območju brez notranjih meja vplivajo na vse druge države članice znotraj schengenskega območja. Zaradi obsežnih sekundarnih gibanj je več držav članic ponovno uvedlo nadzor na notranjih mejah. To je zelo obremenilo delovanje in usklajenost schengenskega območja.
Med sedanjo migracijsko krizo se je izkazalo, da se schengensko območje brez notranjih meja lahko ohrani le, če so zunanje meje učinkovito zavarovane in zaščitene. Nadzor zunanjih meja Unije je splošni in skupni interes, ki ga je treba zastopati v skladu z visokimi in enotnimi standardi Unije.
Zaradi večjih pomislekov glede varnosti po terorističnih napadih v tem letu so državljani še bolj zaskrbljeni. Čeprav meje nikoli ne morejo zagotoviti popolne varnosti, lahko bistveno prispevajo k večji varnosti in obveščevalni dejavnosti ter preprečevanju napadov v prihodnosti. Ta funkcija je postala še pomembnejša, ker pri terorističnih napadih vse pogosteje sodelujejo tuji borci. Zato je povečanje varnosti na zunanjih mejah bistveno za povrnitev zaupanja javnosti.
Enotno območje brez notranjih meja, ki omogoča prosto gibanje, se lahko ohrani le, če so zunanje meje učinkovito zaščitene. Veriga je vedno močna le toliko kot njen najšibkejši člen. Zato je treba narediti odločilen korak k integriranemu sistemu upravljanja zunanjih meja. To je mogoče le, če se izvaja kot skupna naloga vseh držav članic v skladu z načeloma solidarnosti in odgovornosti kot vodilnima načeloma za obravnavanje migracijske krize, s katerima so se strinjale vse institucije EU.
V evropski agendi o migracijah je bila opredeljena potreba, da se zagotovi deljeno upravljanje zunanjih meja v skladu s ciljem iz člena 77 PDEU, da bi „se postopno uvedel integriran sistem upravljanja zunanjih meja“. Predsednik Juncker je v govoru o stanju v Uniji septembra napovedal, da bo Komisija v zvezi s tem pred koncem leta predstavila ambiciozne korake v obliki popolnoma delujoče evropske mejne in obalne straže, kot je bilo nato potrjeno v Delovnem programu Komisije za leto 2016 1 .
Osnutek uredbe določa splošna načela za evropsko integrirano upravljanje meja, vzpostavlja evropsko mejno in obalno stražo in ustanavlja Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ki bo vzpostavljena na podlagi agencije Frontex. Cilj tega osnutka uredbe je zagotoviti bolj integrirano upravljanje zunanjih meja EU, med drugim s tem, da se Evropski agenciji za mejno in obalno stražo dodelijo večja pooblastila na področju upravljanja zunanjih meja in vrnitve, kot jih ima trenutno agencija Frontex. Ta osnutek uredbe Evropski agenciji za mejno in obalno stražo podeljuje dodatne pristojnosti, ki jih potrebuje za učinkovito izvajanje integriranega upravljanja meja na ravni Unije, odpravljanje slabosti pri upravljanju meja na nacionalni ravni in odzivanje na doslej najobsežnejše migracijske tokove oseb, kakršni so letos prispeli na zunanje meje Evropske unije.
Dodelitev teh dodatnih pristojnosti na evropski ravni Evropski agenciji za mejno in obalno stražo je bistvena za preprečevanje tega, da bi slabosti pri upravljanju zunanjih meja ali doslej najobsežnejši migracijski tokovi škodili pravilnemu delovanju schengenskega območja. Izzivov, ki so posledica migracijske krize, ni mogoče ustrezno obravnavati, če države članice delujejo neusklajeno. Integrirano upravljanje meja je skupna odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo in nacionalnih organov, pristojnih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, skupaj pa sestavljajo evropsko mejno in obalno stražo.
•Usklajenost z obstoječimi določbami na področju politike
Ta osnutek uredbe je odgovor na pozive Evropskega parlamenta in Evropskega sveta k učinkovitemu upravljanju zunanjih meja Evropske unije. Evropski svet je oktobra 2015 2 določil jasne usmeritve za okrepitev zunanjih meja Evropske unije, in sicer s prizadevanjem k postopni vzpostavitvi integriranega sistema upravljanja zunanjih meja in razširitvijo pooblastil agencije Frontex v okviru razprav o razvoju evropskega sistema mejne in obalne straže, tudi v zvezi z napotitvijo skupin za hitro posredovanje na mejah v primerih, ko se po schengenskih evalvacijah ali analizi tveganja pokaže potreba po odločnem in takojšnjem ukrepanju, v sodelovanju z zadevno državo članico. Evropski svet je menil tudi, da bi bilo treba razširiti pooblastila agencije Frontex v zvezi z vrnitvijo, da bi se vključila pravica do organizacije skupnih operacij vračanja na njeno lastno pobudo, in povečati njeno vlogo pri pridobivanju potovalnih dokumentov za povratnike.
V evropski agendi o migracijah je Komisija predlagala, naj upravljanje zunanjih meja postane skupna odgovornost držav članic in Evropske unije. Na podlagi tega je bilo v evropski agendi o migracijah predlagano, naj se spremeni pravna podlaga agencije Frontex, da se okrepita njena vloga in zmogljivost. Med predlaganimi koraki, ki naj bi jih sprejela Komisija, so bili tudi ustanovitev evropske mejne in obalne straže, večja vloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo pri organizaciji in usklajevanju vrnitev, sodelovanje med agencijami, boljše upravljanje sredstev Agencije in držav članic ter uvedba novega pristopa „žariščnih točk“.
S tem osnutkom uredbe Komisija prispeva k zagotavljanju večje učinkovitosti in zanesljivosti upravljanja meja, saj zagotavlja novo raven odgovornosti in solidarnosti. V zadnjih letih je Evropska unija vzpostavila politiko, ki državam članicam omogoča, da vzpostavijo in vzdržujejo trdne zunanje meje. Vendar se integrirano upravljanje meja ni strateško izvajalo na ravni Unije, zato so nastala odstopanja pri izvajanju, ki med državami članicami še vedno obstajajo na nacionalni ravni. Kot je Komisija opredelila v evropski agendi o migracijah, je zato treba oblikovati standarde Unije za upravljanje meja, ki bodo vključevali vse vidike upravljanja zunanjih meja Unije.
Ta predlog temelji na obstoječi politiki upravljanja meja, tudi na agenciji Frontex, vendar jo nadgrajuje na drugačno kvalitativno raven. Agencija Frontex je bila ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004, ki je bila nato spremenjena z Uredbo (ES) št. 863/2007 3 , ki je uvedla hitra posredovanja na mejah, in z Uredbo (EU) št. 1168/2011 4 , ki je izpostavila odgovornost agencije Frontex v zvezi z varstvom temeljnih pravic. Ta predlog bistveno razširja zmožnost Agencije, da se učinkovito odzove na sedanje ali prihodnje grožnje na zunanjih mejah, saj proaktivno krepi, ocenjuje in usklajuje ukrepe držav članic pri izvajanju ustreznih ukrepov na zunanjih mejah.
Predlog dopolnjuje obstoječo zakonodajo, saj pri spodbujanju sodelovanja, izmenjave informacij in usklajevanja prizadevanj med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter med nacionalnimi organi in agencijami Unije upošteva pristop s konkretnimi in zavezujočimi zavezami, ki je podoben pristopu k Evropskem sistemu varovanja meja (EUROSUR) 5 . Temelji tudi na Uredbi (EU) št. 656/2014 6 o določitvi pravil za varovanje zunanjih morskih meja v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije. Predlog tudi razvija in krepi hitra posredovanja na mejah.
Predlog, zlasti uvedba ocene ranljivosti, dopolnjuje schengenski ocenjevalni mehanizem, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1053/2013. 7 Schengenski ocenjevalni mehanizem je namenjen ohranjanju medsebojnega zaupanja med državami članicami. Sestavljata ga tehnična in pravna ocena, s katerima se preverjajo pravilna uporaba schengenskega pravnega reda in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odpravo nadzora notranjih meja. Če rezultati schengenske evalvacije pokažejo, da na zunanji meji obstajajo resne pomanjkljivosti, lahko Komisija priporoči, da se napotijo evropske skupine mejne in obalne straže ali da se Agenciji predstavijo strateški načrti, o katerih predloži svoje mnenje. Ta predlog ne posega v ukrepe, ki se lahko sprejmejo v skladu s členoma 19a in 26 Zakonika o schengenskih mejah.
Ocena ranljivosti se osredotoča na preprečevanje nastanka kriznih razmer. Je ocena operativnih zmogljivosti držav članic na zunanjih mejah, zato se v okviru ocene proučijo tehnična oprema, zmogljivosti, viri in načrti izrednih ukrepov. Oceno opravi Agencija, nadzorni svet pa svetuje izvršnemu direktorju, ki nato sprejme odločitev o potrebnih ukrepih. Če država članica ne zagotovi skladnosti z odločitvijo izvršnega direktorja in zato ogrozi delovanje schengenskega območja, lahko Komisija sprejme izvedbeni sklep, s katerim zahteva neposredno posredovanje Agencije na ozemlju.
Ta predlog temelji na navedenih obstoječih določbah politike in jih dodatno razvija ter združuje v evropski mejni in obalni straži, s čimer vzpostavlja integriran sistem upravljanja zunanjih meja na ravni Unije, kot je določeno v členu 77(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
•Usklajenost z drugimi politikami Unije
Ta predlog je tesno povezan z drugimi politikami in jih dopolnjuje, in sicer so to:
(a)skupni evropski azilni sistem z vzpostavitvijo podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih točkah, ki je tesno povezan s premestitvijo oseb, za katere je jasno, da potrebujejo mednarodno zaščito;
(b)notranja varnost, kot je bila izpostavljena v evropski agendi za varnost, saj so skupni visoki standardi za upravljanje meja bistveni za preprečevanje čezmejnega kriminala in terorizma; poleg tega ta predlog prispeva k doseganju visoke stopnje notranje varnosti, saj Agenciji omogoča, da v svojo analizo tveganja vključi vidike čezmejnega kriminala in terorizma, obdeluje osebne podatke oseb, za katere obstaja sum, da sodelujejo pri terorističnih dejanjih, in da sodeluje z drugimi agencijami Unije in mednarodnimi organizacijami pri preprečevanju terorizma. Osnutek uredbe v zvezi z dostopom do nacionalnih in evropskih zbirk podatkov določa, da morajo države članice članom evropskih skupin mejne in obalne straže dovoliti dostop do takih zbirk podatkov. Komisija bo proučila možnost, da se Agenciji dodeli dostop do evropskih zbirk podatkov, kot sta SIS in Eurodac, in da se predstavijo predlogi za spremembo pravnih aktov, na katerih temeljijo te zbirke podatkov;
(c)obvladovanje tveganja na carinskem področju Unije in strategija za varnost dobavne verige, ki omogočata spodbujanje sodelovanja med agencijami in izmenjavo informacij med carinskimi organi, organi pregona in varnostnimi organi, da se zagotovijo dopolnjevanje vlog, razvoj skupnih meril za tveganja in izmenjava informacij o tveganju;
(d)pomorska varnost in pomorski nadzor z vzpostavitvijo evropskega sodelovanja na področju funkcij obalne straže med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost;
(e)politika zunanjih odnosov Unije, saj bi morala Evropska agencija za mejno in obalno stražo olajševati in spodbujati operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, vključno z usklajevanjem takega operativnega sodelovanja na področju upravljanja zunanjih meja in napotitvijo uradnikov za zvezo v tretje države ter sodelovanjem z organi tretjih držav pri vrnitvi, tudi v zvezi s pridobivanjem potovalnih dokumentov.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ta zakonodajni predlog temelji na členu 77(2)(b) in (d) ter členu 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Člen 77(1)(b) in (c) določa, da Unija oblikuje politiko, da bi se izvajala kontrola oseb in učinkovit nadzor pri prehajanju zunanjih meja ter postopno uvedel integriran sistem upravljanja zunanjih meja. Za te namene Evropski parlament in Svet v skladu s členom 77(2)(b) in (d) ter po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe v zvezi s kontrolo oseb pri prehajanju zunanjih meja in vse ukrepe, potrebne za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja.
Člen 79(2)(c) pooblašča Evropski parlament in Svet za sprejemanje ukrepov na področju nezakonitega priseljevanja in nedovoljenega prebivanja, tudi v zvezi z odstranitvijo in vračanjem oseb, ki prebivajo brez dovoljenja.
•Subsidiarnost
Cilj tega predloga je zagotoviti evropsko integrirano upravljanje zunanjih meja EU z namenom učinkovitega upravljanja migracij in zagotovitve visoke stopnje varnosti v Uniji ob varstvu prostega gibanja oseb v Uniji. Na območju brez notranjih meja nedovoljene migracije prek zunanjih meja ene države članice vplivajo na vse druge države članice znotraj schengenskega območja. Območje brez notranjih meja, ki omogoča prosto gibanje, se lahko ohrani le, če so zunanje meje učinkovito zavarovane in zaščitene.
Ker je nadzor zunanjih meja Unije splošen in skupen interes, ki ga je treba zastopati v skladu z visokimi in enotnimi standardi Unije, države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev tega predloga, ki se lahko lažje dosežejo na ravni Unije, zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.
•Sorazmernost
Osnutek uredbe je namenjen odzivanju na nove izzive in politične razmere, s katerimi se Unija srečuje na področju upravljanja migracij in notranje varnosti. Vzpostavlja sveženj ukrepov za obsežno obravnavo upravljanja meja. Zagotavlja, da države članice v celoti in pravilno izvajajo pravila o integriranem upravljanju meja, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje kriznih razmer in da se zagotovi zgodnje posredovanje na zunanjih mejah, nujni ukrep na ravni Unije za neposredno posredovanje na ozemlju pa se sprejme le, če razmere postanejo kritične. Ob upoštevanju ciljev osnutka uredbe in v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zadevnih ciljev.
•Izbira instrumenta
Stopnja enotnosti, potrebna za zagotavljanje integriranega upravljanja zunanjih meja, se lahko zagotovi le z uredbo. Ob upoštevanju dejstva, da je bila agencija Frontex, ki se preimenuje v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ustanovljena z uredbo, je enak pravni instrument primeren tudi za ta predlog.
3.POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI
Pri pripravi tega predloga se je Komisija zanašala na razprave o upravljanju meja in ukrepih, potrebnih za obravnavo migracijske krize, ki so redno potekale v Evropskem svetu in Svetu Evropske unije ter v Evropskem parlamentu. Svet Evropske unije je na nedavnem zasedanju 8. oktobra 2015 razpravljal o prihodnosti upravljanja meja in zlasti okrepitvi agencije Frontex. 8 Sledilo mu je zasedanje Evropskega sveta 15. oktobra 2015 9 , na katerem je v usmeritvah o prihodnosti upravljanja meja pozval k okrepitvi zunanjih meja Evropske unije, med drugim s postopno vzpostavitvijo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja in razširitvijo pooblastil agencije Frontex.
Odkar je agencija Frontex 1. maja 2005 prevzela svoje odgovornosti, stalno potekajo razprave z ustreznimi deležniki na evropski in nacionalni ravni. Redne razprave potekajo zlasti v okviru poročanja Agencije Evropskemu parlamentu in Svetu. Agencija stalno poroča o svojih dejavnostih na sejah upravnega odbora in prek različnih poročil, ki jih izda med letom. Prav tako si redno izmenjuje informacije z drugimi agencijami Unije, zlasti z Evropskim azilnim podpornim uradom, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in agencijo Europol ter Evropskim varuhom človekovih pravic. Organiziranih je bilo tudi več razprav s civilno družbo in akademskim svetom.
Komisija je leta 2014 začela izvajati študijo o izvedljivosti vzpostavitve evropskega sistema mejne policije za nadzor zunanjih meja Unije (Study on the feasibility of the creation of a European System of Border Guards to control the external borders of the Union), njeni rezultati pa so se upoštevali pri pripravi tega predloga.
Komisija je zagotovila, da se upoštevajo tudi stališča ustreznih deležnikov, saj je podrobno proučila rezultate zunanje ocene agencije Frontex. Ta zunanja ocena, ki temelji na členu 33 Uredbe (ES) št. 2007/2004, je potekala med julijem 2014 in junijem 2015, zajemala pa je obdobje od julija 2008 do julija 2014. Upravni odbor agencije Frontex je 10. septembra 2015 razpravljal o končnem poročilu in izdal priporočila o morebitnih spremembah uredbe o ustanovitvi agencije Frontex. Ta predlog odraža večino priporočil iz odločitve upravnega odbora z dne 28. oktobra 2015.
Komisija je upoštevala tudi Poročilo Evropskega parlamenta o Posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex glede razvoja pritožbenega mehanizma za Agencijo.
•Temeljne pravice
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti iz členov 18 in 19.
Ta predlog varuje temeljne pravice, saj določa, da mora imeti Evropska agencija za mejno in obalno stražo strategijo za temeljne pravice, vzpostavlja svetovalni forum o temeljnih pravicah, razširja vlogo uradnika za temeljne pravice in vključuje pritožbeni mehanizem, v okviru katerega lahko vsaka oseba, ki meni, da so bile med dejavnostmi, ki jih izvaja Agencija ali kateri koli stranski intervenient, kršene njene temeljne pravice, vloži pritožbo Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.
Predlog je torej skladen s členoma 2 in 6 Pogodbe o Evropski Uniji in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Naloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki bo nastala iz obstoječe agencije Frontex, je upravljanje zunanjih meja v sodelovanju z državami članicami. Subvencija za agencijo Frontex, ki se preimenuje v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, je že del proračuna Unije.
Proračuna Agencije za leti 2015 in 2016 sta se leta 2015 povečala zaradi obravnave migracijske krize, saj so se potrojili zlasti finančni viri za skupni operaciji Poseidon in Triton, razširila se je podpora Agencije za države članice na področju vrnitev in zagotovili so se potrebni viri za uvedbo žariščnih točk. Končna subvencija EU za leto 2016, kot jo je sprejel proračunski organ, znaša 238 686 000 EUR.
Ker mora Agencija nadaljevati svoje delo v zvezi z upravljanjem zunanjih meja z isto intenzivnostjo, vključno v zvezi z iskanjem in reševanjem ter vrnitvijo, je bistveno, da je tudi v prihodnosti raven subvencije za leto 2016 osnova za letni proračun Evropske agencije za mejno in obalno stražo.
Vendar bo treba leta 2017 poračunu Unije za Agencijo dodati znesek v višini vsaj 31,5 milijona EUR poleg zneska iz leta 2016, do leta 2020 pa je treba zagotoviti dodatni 602 delovni mesti z ustreznimi finančnimi viri, ki vključujejo 329 delovnih mest iz kadrovskega načrta in 273 zunanjih sodelavcev, da bo lahko Agencija učinkovito opravljala svoje nove naloge, kot so določene v tem predlogu.
5.DRUGI ELEMENTI
•Ureditev spremljanja, vrednotenja in poročanja
Evropska agencija za mejno in obalno stražo ima številne naloge, povezane s poročanjem o svojih dejavnostih in spremljanjem dela. Najpomembnejša naloga Agencije je, da pripravi konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, ki mora vključevati vrednotenje skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah. Komisija mora vrednotenje opraviti v skladu s svojimi smernicami vsake tri leta in pri tem oceniti učinek, učinkovitost in uspešnost vseh dejavnosti Agencije. Ugotovitve vrednotenja mora Komisija posredovati Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru Agencije. Te ugotovitve se javno objavijo. Poleg tega lahko Evropski parlament ali Svet tudi pozoveta izvršnega direktorja Agencije, naj navedenim institucijam poroča o izvajanju svojih nalog.
•Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga
Ta predlog določa splošna načela za evropsko integrirano upravljanje meja, da se zagotovijo učinkovito upravljanje migracij, visoka stopnja notranje varnosti v Evropski uniji ter varstvo prostega gibanja oseb v Evropski uniji.
Evropsko integrirano upravljanje meja sestavljajo ukrepi v tretjih državah, ukrepi, ki se izvajajo skupaj s sosednjimi tretjimi državami, ukrepi v zvezi z nadzorom zunanjih meja in ukrepi, ki se izvajajo znotraj območja prostega gibanja, vključno z vrnitvijo državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v državi članici.
Ta predlog vzpostavlja evropsko mejno in obalno stražo, ki je odgovorna za integrirano upravljanje meja, in v primerjavi s pooblastili agencije Frontex razširja pooblastila Evropske agencije za mejno in obalno stražo v zvezi z vsemi vidiki integriranega upravljanja meja. Evropsko mejno in obalno stražo sestavljajo Evropska agencija za mejno in obalno stražo in nacionalni organi, odgovorni za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja. Naloga evropske mejne in obalne straže je izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja v skladu z načelom skupne odgovornosti. Ker vsi nacionalni mejni policisti, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, izvajajo evropsko integrirano upravljanje meja, so obenem tudi evropska mejna in obalna straža in ne le nacionalni mejni policisti in obalne straže.
Da se izrazijo spremembe pooblastil agencije Frontex, se Agencija preimenuje v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo. Ključna vloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo so oblikovanje operativne in tehnične strategije za izvajanje integriranega upravljanja meja na ravni Unije, nadzorovanje učinkovitega delovanja nadzora zunanjih meja držav članic, izvajanje ocene ranljivosti, zagotavljanje, da nacionalni organi obravnavajo slabosti pri upravljanju zunanje meje, ter zagotavljanje večje operativne in tehnične pomoči državam članicam prek skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah in praktičnega izvajanja ukrepov v razmerah, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi, ter organizacija, usklajevanje in izvajanje operacij vračanja in posredovanj za vračanje.
Evropska agencija za mejno in obalno stražo bo morala imeti obsežen in učinkovit nadzor, da bo lahko ugotovila, ali lahko država članica izvaja veljavno zakonodajo EU in ali obstajajo slabosti pri upravljanju meja države članice, in tako preprečila, da bi povečanje migracijskih tokov povzročilo resne težave na zunanjih mejah. Za te namene ta predlog določa naslednje elemente za povečanje vloge Evropske agencije za mejno in obalno stražo v primerjavi z vlogo agencije Frontex:
Vzpostavi se center za spremljanje in analizo tveganja, ki lahko spremlja migracijske tokove proti in v Evropski uniji ter izvaja analizo tveganja, ki jo uporabijo države članice in ki zajema vse vidike, povezane z integriranim upravljanjem meja, zlasti nadzor meja, vrnitev, nezakonita sekundarna gibanja državljanov tretjih držav v Evropski uniji, preprečevanje čezmejnega kriminala, vključno z omogočanjem nezakonitega priseljevanja, trgovine z ljudmi in terorizma, ter razmere v sosednjih tretjih državah, da se razvije vnaprejšnji opozorilni mehanizem, s katerim se analizirajo migracijski tokovi proti EU.
Uradniki za zvezo Agencije se napotijo v države članice, da lahko Agencija zagotovi pravilno in učinkovito spremljanje prek analize tveganja, izmenjave informacij ali sistema EUROSUR in tudi s prisotnostjo na ozemlju. Naloga uradnika za zvezo je spodbujanje sodelovanja med Agencijo in državami članicami ter zlasti podpiranje zbiranja informacij, ki jih Agencija potrebuje za izvajanje ocene ranljivosti in spremljanje ukrepov, ki jih države članice sprejmejo na zunanjih mejah.
Agenciji se dodeli nadzorna vloga, saj mora Agencija izvajati obvezno oceno ranljivosti, da oceni zmogljivost držav članic za obravnavanje izzivov na zunanjih mejah, pri čemer oceni tudi opremo in vire držav članic ter načrtovanje obvladovanja nepredvidljivih razmer. Izvršni direktor na podlagi nasveta nadzornega sveta, ustanovljenega v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo, opredeli ukrepe, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, in določi rok za sprejetje navedenih ukrepov. Odločitev izvršnega direktorja je zavezujoča za zadevno državo članico in, če potrebni ukrepi niso sprejeti v določenem roku, se zadeva po potrebi predloži upravnemu odboru, ki o njej sprejme nadaljnjo odločitev. Če država članica vseeno ne ukrepa in zato ogrozi delovanje schengenskega območja, lahko Komisija sprejme izvedbeni sklep o neposrednem posredovanju Agencije.
Vzpostavijo se novi postopki za obravnavo razmer, ko je treba sprejeti nujne ukrepe, če država članica ne sprejme potrebnih popravnih ukrepov v skladu z oceno ranljivosti ali če obstaja nesorazmeren migracijski pritisk na zunanje meje, zaradi česar je nadzor zunanjih meja tako neučinkovit, da lahko ogrozi delovanje schengenskega območja. To bo vključevalo izvedbeni sklep Komisije, v katerem se opredelijo ukrepi, ki jih bo izvedla Evropska agencija za mejno in obalno stražo, kot je opisano v tej uredbi, in ki določa, da mora zadevna država članica pri izvajanju navedenih ukrepov sodelovati z Agencijo. Evropska agencija za mejno in obalno stražo bo nato določila, katere ukrepe je treba sprejeti za praktično izvajanje ukrepov iz sklepa Komisije, in neposredno posredovala v zadevni državi članici.
Razširijo se naloge Agencije, ki jih sestavljajo vzpostavitev in napotitev evropskih skupin mejne in obalne straže za skupne operacije in hitra posredovanja na mejah, oblikovanje nabora tehnične opreme, zagotavljanje pomoči Komisiji pri usklajevanju dejavnosti podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih točkah in večja vloga pri vrnitvi, analizi tveganja, usposabljanju in raziskavah.
Zagotovi se obvezno združevanje človeških virov, saj se oblikuje hitra rezervna sestava, tj. stalna enota, ki jo vsako leto sestavlja majhen delež vseh mejnih policistov v državah članicah. Napotitev evropskih skupin mejne in obalne straže iz hitre rezervne sestave bi morala po potrebi takoj spremljati napotitev dodatnih evropskih skupin mejne in obalne straže.
Da se na voljo nabor tehnične opreme, ki jo ima Agencija v svoji lasti ali pa si lastništvo nad njo deli z državo članico, ta nabor tehnične opreme, ki jo zagotovijo države članice, pa se upravlja na podlagi potreb, ki jih opredeli Agencija, pri čemer se zahteva, da se nabor tehnične opreme dopolni s prevoznimi sredstvi in delovno opremo, ki jih kupijo države članice v skladu s posebnimi ukrepi Sklada za notranjo varnost.
Agencija ima ključno vlogo pri zagotavljanju pomoči Komisiji pri usklajevanju podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih točkah, za katere so značilni mešani migracijski tokovi in na katerih Evropska agencija za mejno in obalno stražo skupaj z Evropskim azilnim podpornim uradom, agencijo Europol in drugimi ustreznimi agencijami Unije zagotavlja usklajeno in večjo tehnično in operativno podporo državam članicam.
Okrepi se vloga Agencije pri vrnitvi, saj se v okviru Agencije vzpostavi urad za vračanje, ki bi moral državam članicam zagotavljati vse potrebne operativne okrepitve za učinkovito vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Agencija bo usklajevala in organizirala operacije vračanja in posredovanja za vračanje iz ene ali več držav članic ter na lastno pobudo spodbujala njihovo organizacijo, da se okrepijo sistemi vrnitve držav članic, ki so pod posebnim pritiskom. Agencija bo morala imeti na voljo skupino nadzornikov za prisilno vrnitev, spremljevalce pri prisilni vrnitvi in specialiste za vrnitev, ki jih zagotovijo države članice in ki bodo sestavljali evropske intervencijske skupine za vračanje, ki se napotijo v države članice.
Agencija sodeluje pri upravljanju raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki so povezane z nadzorom zunanjih meja, kar vključuje uporabo napredne nadzorne tehnologije, kot so sistemi za daljinsko vodenje zrakoplovov, in razvoj pilotnih projektov, povezanih z zadevami, ki jih zajema ta uredba.
Zagotovi se evropsko sodelovanje na področju funkcij obalne straže z oblikovanjem medsektorskega sodelovanja med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost za izboljšanje sinergij med navedenimi agencijami, da se nacionalnim organom, ki opravljajo funkcije obalne straže, zagotovijo učinkovitejše in stroškovno učinkovitejše večnamenske storitve.
Poveča se sodelovanje s tretjimi državami z usklajevanjem operativnega sodelovanja pri upravljanju meja med državami članicami in tretjimi državami, vključno z usklajevanjem skupnih operacij, in napotitvijo uradnikov za zvezo v tretje države ter sodelovanjem z organi tretjih držav pri vrnitvi, tudi v zvezi s pridobivanjem potovalnih dokumentov.
Razširijo se pooblastila Agencije v zvezi z obdelavo podatkov, saj se dovolita tudi obdelava osebnih podatkov pri organizaciji in usklajevanju skupnih operacij, pilotnih projektov, hitrih posredovanj na mejah in posredovanj za vračanje ter v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij in izmenjava informacij z državami članicami, Evropskim azilnim podpornim uradom, agencijama Europol in Eurojust ter drugimi agencijami Unije.
Zagotovi se varstvo temeljnih pravic, saj se vzpostavi pritožbeni mehanizem za obravnavo pritožb o morebitnih kršitvah temeljnih pravic med dejavnostmi, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Pritožbeni mehanizem je upravni mehanizem, saj Agencija ne more sama preiskovati trditev o kršitvah temeljnih pravic, ki naj bi jih storili člani evropskih skupin mejne in obalne straže.
2015/0310 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o evropski mejni in obalni straži
ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Odločbe Sveta 2005/267/ES
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 77(2)(b) in (d) ter člena 79(2)(c) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
10 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
11 ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Evropski svet je na zasedanju 25. in 26. junija 2015 12 pozval k večjim prizadevanjem za celovito reševanje migracijske krize, vključno z okrepitvijo upravljanja meja za boljše obvladovanje vse večjih mešanih migracijskih tokov. Poleg tega je Evropski svet 23. septembra 2015 13 poudaril, da je treba reševati dramatično stanje na zunanjih mejah in na njih okrepiti nadzor, zlasti z dodelitvijo dodatnih sredstev Evropski agenciji za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, Evropskemu azilnemu podpornemu uradu in agenciji Europol ter napotitvijo človeških virov in zagotavljanjem tehničnih prispevkov držav članic.
(2)Cilj politike Unije na področju upravljanja zunanjih meja je razviti in izvajati evropsko integrirano upravljanje meja na nacionalni ravni in ravni Unije, kar je nujna posledica prostega gibanja oseb znotraj Unije in temeljni sestavni del območja svobode, varnosti in pravice. Evropsko integrirano upravljanje meja je ključno za izboljšanje upravljanja migracij in zagotavljanje visoke stopnje notranje varnosti v Uniji.
(3)Evropsko integrirano upravljanje meja, ki temelji na štiristopenjskem modelu dostopa, zajema ukrepe v tretjih državah, kot so ukrepi v okviru skupne vizumske politike, ukrepe s sosednjimi tretjimi državami, ukrepe za nadzor meja na zunanji meji in analizo tveganja ter ukrepe znotraj območja prostega gibanja, vključno z vrnitvijo.
(4)Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja evropskega integriranega upravljanja meja bi bilo treba vzpostaviti evropsko mejno in obalno stražo. Evropska mejna in obalna straža, ki jo sestavljajo Evropska agencija za mejno in obalno stražo in nacionalni organi, odgovorni za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, se zanaša na skupno uporabo informacij, zmogljivosti in sistemov na nacionalni ravni in odziv Evropske agencije za mejno in obalno stražo na ravni Unije.
(5)Evropsko integrirano upravljanje meja je skupna odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo in nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja. Čeprav države članice ohranjajo glavno odgovornost za upravljanje svojega odseka zunanjih meja v svojem interesu in v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor notranjih meja, bi morala Evropska agencija za mejno in obalno stražo zagotoviti uporabo ukrepov Unije, ki so povezani z upravljanjem zunanjih meja, in sicer z okrepitvijo, ocenjevanjem in usklajevanjem ukrepov držav članic, ki izvajajo navedene ukrepe.
(6)Za razvoj politike in zakonodaje o nadzoru zunanjih meja in vračanju so še vedno odgovorne institucije Unije. Zagotoviti bi se moralo tesno sodelovanje med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in navedenimi institucijami.
(7)Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, imenovana tudi Frontex, je bila ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004. 14 Odkar je 1. maja 2005 prevzela svoje odgovornosti, državam članicam uspešno pomaga izvajati operativne vidike upravljanja zunanjih meja prek skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah ter z analizami tveganja, izmenjavo informacij, odnosi s tretjimi državami in vračanjem državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic.
(8)Zaradi vedno večjih migracijskih pritiskov na zunanje meje, potrebe po zagotavljanju visoke stopnje notranje varnosti v Uniji ter varstva delovanja schengenskega območja in splošnega načela solidarnosti je treba okrepiti upravljanje zunanjih meja na podlagi dela agencije Frontex in jo nadgraditi v Agencijo s skupno odgovornostjo za upravljanje zunanjih meja.
(9)Zato bi bilo treba naloge agencije Frontex razširiti in jo preimenovati v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, da se izrazijo navedene spremembe. Ključna vloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo bi morala biti oblikovanje operativne in tehnične strategije za izvajanje integriranega upravljanja meja na ravni Unije, nadzorovanje učinkovitega delovanja nadzora zunanjih meja, zagotavljanje večje operativne in tehnične pomoči državam članicam prek skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah ter praktičnega izvajanja ukrepov v razmerah, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi, in organizacija, usklajevanje ter izvajanje operacij vračanja in posredovanj za vračanje.
(10)Evropska agencija za mejno in obalno stražo se zanaša na sodelovanje držav članic, da bo lahko učinkovito opravljala svoje naloge. Zato je pomembno, da Agencija in države članice ravnajo v dobri veri ter da se zagotovi pravočasna in točna izmenjava informacij.
(11)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala pripraviti splošno in prilagojeno oceno tveganja na podlagi skupne celovite analize tveganja, ki jo uporabljajo Agencija in države članice. Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala, tudi na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, zagotoviti ustrezne informacije in obveščevalne podatke o vseh vidikih, povezanih z evropskim integriranim upravljanjem meja, zlasti o nadzoru meja, vračanju, nezakonitih sekundarnih gibanjih državljanov tretjih držav znotraj Unije, preprečevanju čezmejnega kriminala, vključno z omogočanjem nezakonitega priseljevanja, trgovine z ljudmi in terorizma, in razmerah v sosednjih tretjih državah, da se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi ali obravnavajo odkrite grožnje in tveganja, da se izboljša integrirano upravljanje zunanjih meja.
(12)V duhu skupne odgovornosti bi morala biti naloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo redno spremljanje upravljanja zunanjih meja. Agencija bi morala zagotoviti pravilno in učinkovito spremljanje ne le prek analize tveganja, izmenjave informacij in sistema EUROSUR, temveč tudi s prisotnostjo strokovnjakov, ki so del njenega osebja, v državah članicah. Agenciji bi se zato moralo omogočiti, da napoti uradnike za zvezo v posamezne države članice za določeno obdobje, med katerim uradnik za zvezo poroča izvršnemu direktorju. Poročilo uradnikov za zvezo bi moralo biti del ocene ranljivosti.
(13)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala izvesti oceno ranljivosti, da oceni zmogljivost držav članic za obravnavanje izzivov na njihovih zunanjih mejah, pri čemer oceni tudi opremo in vire držav članic ter načrte izrednih ukrepov za obravnavo morebitnih kriznih razmer na zunanjih mejah. Države članice bi morale sprejeti popravne ukrepe za odpravljanje kakršnih koli pomanjkljivosti, ugotovljenih v navedeni oceni. Izvršni direktor bi moral na podlagi nasveta nadzornega sveta, ustanovljenega v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo, opredeliti ukrepe, ki naj jih zadevna država članica sprejme, in določiti rok za sprejetje navedenih ukrepov. Ta odločitev bi morala biti za navedeno državo članico zavezujoča, če potrebni ukrepi v določenem roku niso sprejeti, pa se zadeva predloži upravnemu odboru, ki o njej sprejme nadaljnjo odločitev.
(14)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala organizirati ustrezno tehnično in operativno pomoč za države članice, da se okrepi njihova zmogljivost izpolnjevanja obveznosti glede nadzora zunanjih meja in da se obravnavajo izzivi na zunanji meji, ki so posledica nezakonitega priseljevanja ali čezmejnega kriminala. Zato bi morala Evropska agencija za mejno in obalno stražo na zahtevo države članice ali na lastno pobudo organizirati in usklajevati skupne operacije za eno ali več držav članic ter napotiti evropske skupine mejne in obalne straže ter potrebno tehnično opremo, lahko pa napoti tudi strokovnjake, ki so del njenega osebja.
(15)V primerih posebnega in nesorazmernega pritiska na zunanje meje bi morala Evropska agencija za mejno in obalno stražo na zahtevo države članice ali na lastno pobudo organizirati in usklajevati hitra posredovanja na mejah ter napotiti evropske skupine mejne in obalne straže iz hitre rezervne sestave in dati na voljo tehnično opremo. S hitrimi posredovanji na mejah bi se morala zagotoviti okrepitev v primerih, v katerih se je treba takoj odzvati in je tako posredovanje učinkovit odziv. Da se zagotovi učinkovito delovanje takega posredovanja, bi morale države članice hitri rezervni sestavi zagotoviti mejne policiste in drugo osebje.
(16)Državam članicam bi se moralo omogočiti, da se lahko na posebnih območjih zunanjih meja, na katerih se države članice srečujejo z nesorazmernimi migracijskimi pritiski, za katere je značilen velik dotok mešanih migracijskih tokov in ki se imenujejo žariščne točke, zanesejo na večjo operativno in tehnično okrepitev podpornih skupin za upravljanje migracij, ki jih sestavljajo skupine strokovnjakov, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropski azilni podporni urad, Europol ali druge ustrezne agencije Unije napotijo iz držav članic, in strokovnjakov, ki so del osebja Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala Komisiji pomagati pri usklajevanju različnih agencij na terenu.
(17)Če država članica ne sprejme potrebnega popravnega ukrepa v skladu z oceno ranljivosti ali če obstaja nesorazmeren migracijski pritisk na zunanje meje, zaradi česar je nadzor zunanjih meja tako neučinkovit, da lahko ogrozi delovanje schengenskega območja, bi se moral na ravni Unije zagotoviti enoten, hiter in učinkovit odziv. Za ta namen in za zagotavljanje boljšega usklajevanja na ravni Unije bi morala Komisija opredeliti ukrepe, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo, in zahtevati od zadevne države članice, naj z Agencijo sodeluje pri izvajanju navedenih ukrepov. Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala nato določiti ukrepe, ki se sprejmejo za praktično izvajanje ukrepov iz sklepa Komisije, v sodelovanju z zadevno državo članico pa bi se moral pripraviti operativni načrt.
(18)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala imeti na voljo potrebno opremo in osebje, ki jih lahko da na voljo in napoti pri skupnih operacijah ali hitrih posredovanjih na mejah. Zato bi bilo treba Evropski agenciji za mejno in obalno stražo omogočiti, da pri začetku izvajanja hitrih posredovanj na mejah na zahtevo države članice ali v okviru razmer, ko so potrebni nujni ukrepi, napoti evropske skupine mejne in obalne straže iz hitre rezervne sestave, ki bi morala biti stalna enota, sestavljena iz majhnega deleža vseh mejnih policistov v državah članicah, ki bi morala obsegati najmanj 1 500 mejnih policistov. Napotitev evropskih skupin mejne in obalne straže iz hitre rezervne sestave bi morala po potrebi takoj spremljati napotitev dodatnih evropskih skupin mejne in obalne straže.
(19)Ob upoštevanju tega, kako hitro bi morala potekati napotitev opreme in osebja zlasti na območjih zunanjih meja, ki se srečujejo z nenadnim velikim dotokom migracijskih tokov, bi bilo treba Evropski agenciji za mejno in obalno stražo omogočiti, da da na voljo svojo tehnično opremo, ki jo pridobi sama ali pa si lastništvo nad njo deli z državo članico. Navedena tehnična oprema bi morala biti Agenciji na voljo na njeno zahtev. Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala upravljati tudi nabor tehnične opreme, ki jo zagotovijo države članice, in sicer na podlagi potreb, ki jih opredeli Evropska agencija za mejno in obalno stražo, dopolnjevati pa bi jo morala prevozna sredstva in delovna oprema, ki jih kupijo države članice v skladu s posebnimi ukrepi Sklada za notranjo varnost.
(20)Evropski svet je 8. oktobra 2015 pozval k razširitvi pooblastil Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, da se zagotovi pomoč državam članicam pri zagotavljanju učinkovite vrnitve nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, vključno z organizacijo operacij vračanja na njeno lastno pobudo in povečanjem njene vloge pri pridobivanju potovalnih dokumentov. Zato je Evropski svet pozval, naj se v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo vzpostavi urad za vračanje, katerega naloga je usklajevanje dejavnosti Agencije na področju vrnitve.
(21)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala povečati svojo pomoč državam članicam za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v skladu s politiko vračanja Unije in Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta. 15 Zlasti bi morala usklajevati in organizirati operacije vračanja iz ene ali več držav članic ter organizirati in izvajati posredovanja za vračanje, da se okrepijo sistemi vračanja tistih držav članic, ki potrebujejo večjo tehnično in operativno pomoč pri izpolnjevanju njihove obveznosti vrnitve nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v skladu z navedeno direktivo.
(22)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala oblikovati skupine nadzornikov za prisilno vrnitev, spremljevalce pri prisilni vrnitvi, strokovnjake za prisilno vrnitev in specialiste za vrnitev, ki jih zagotovijo države članice in bi se morali napotiti med operacijami vračanja ter sestavljati prilagojene evropske skupine mejne in obalne straže, ki se napotijo pri posredovanjih za vračanje. Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi jim morala zagotoviti potrebno usposabljanje.
(23)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala razviti posebna orodja za usposabljanje in zagotavljati usposabljanje nacionalnim inštruktorjem mejnih policistov na ravni Unije ter dodatna usposabljanja in seminarje uradnikom nacionalnih pristojnih organov, povezana z nadzorom zunanjih meja in vrnitvijo državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic. Agencija bi morala biti pooblaščena za organizacijo dejavnosti usposabljanja v sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami na njihovem ozemlju.
(24)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala spremljati razvoj na področju raziskav, ki se nanašajo na nadzor zunanjih meja, vključno z uporabo napredne nadzorne tehnologije, in prispevati k njemu ter posredovati te informacije državam članicam in Komisiji.
(25)Za učinkovito izvajanje integriranega upravljanja zunanjih meja si morajo države članice redno, hitro in zanesljivo izmenjevati informacije o upravljanju zunanjih meja, nezakonitem priseljevanju in vrnitvi. Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala razviti in upravljati informacijske sisteme, ki omogočajo tako izmenjavo v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov Unije.
(26)Evropska agencija za mejno in obalno stražo lahko za uresničevanje svojega poslanstva in do mere, potrebne za opravljanje nalog, pri zadevah, ki jih zajema ta uredba, sodeluje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter mednarodnimi organizacijami v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih v skladu s pravom in politiko Unije. Komisija mora navedene delovne dogovore prej odobriti.
(27)Nacionalni organi, ki opravljajo funkcije obalne straže, so odgovorni za številne naloge, med drugim za pomorsko varnost in pomorski nadzor, iskanje in reševanje, nadzor meja, nadzor ribištva, carinsko kontrolo, splošni kazenski pregon in varstvo okolja. Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropska agencija za nadzor ribištva, ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005 16 , in Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 17 , bi morale zato okrepiti medsebojno sodelovanje in sodelovanje z nacionalnimi organi, ki opravljajo funkcije obalne straže, da se poveča ozaveščenost o pomorskih razmerah ter podpira usklajeno in stroškovno učinkovito ukrepanje.
(28)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala olajševati in spodbujati operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami v okviru politike zunanjih odnosov Unije, vključno z usklajevanjem operativnega sodelovanja na področju upravljanja zunanjih meja in napotitvijo uradnikov za zvezo v tretje države ter sodelovanjem z organi tretjih držav pri vrnitvi, tudi v zvezi s pridobivanjem potovalnih dokumentov. Evropska agencija za mejno in obalno stražo in države članice bi morale pri sodelovanju s tretjimi državami izpolnjevati norme in standarde, ki so vsaj enakovredni normam in standardom, ki jih določa zakonodaja Unije, tudi če sodelovanje s tretjimi državami poteka na ozemlju navedenih držav.
(29)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznana v členih 2 in 6 Pogodbe o Evropski uniji in upoštevana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti si prizadeva zagotoviti popolno spoštovanje človekovega dostojanstva, pravice do življenja, pravice do svobode in varnosti, pravice do varstva osebnih podatkov, pravice dostopa do azila, pravice do učinkovitega pravnega sredstva, pravice otroka, prepovedi mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni, prepovedi trgovanja z ljudmi in spodbujanje uporabe načel nediskriminacije in nevračanja.
(30)Ta uredba vzpostavlja pritožbeni mehanizem Evropske agencije za mejno in obalno stražo v sodelovanju z uradnikom za temeljne pravice, da se spremlja in zagotovi spoštovanje temeljnih pravic pri vseh dejavnostih Agencije. Pritožbeni mehanizem bi moral biti upravni mehanizem, pri katerem bi bil uradnik za temeljne pravice odgovoren za obravnavo pritožb, ki jih prejme Agencija, v skladu s pravico do dobrega upravljanja. Uradnik za temeljne pravice bi moral pregledati dopustnost pritožbe, evidentirati dopustne pritožbe, posredovati vse evidentirane pritožbe izvršnemu direktorju, posredovati pritožbe o mejnih policistih matični državi članici in evidentirati nadaljnje spremljanje Agencije ali navedene države članice. Kazenske preiskave bi morale izvajati države članice.
(31)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi z razmerami, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. 18
(32)Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala biti neodvisna pri operativnih in tehničnih zadevah ter pravno, upravno in finančno samostojna. V ta namen je potrebno in ustrezno, da je organ Unije pravna oseba in da izvaja izvedbena pooblastila, ki mu jih podeljuje ta uredba.
(33)Komisija in države članice bi morale biti zastopane v upravnem odboru, da lahko izvajajo politiko in imajo politični nadzor nad Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo. Odbor bi morali sestavljati operativni vodje nacionalnih služb, odgovornih za upravljanje mejnih policistov, ali njihovi predstavniki, kjer je to mogoče. Ta odbor bi moral imeti pooblastila, ki jih potrebuje za določitev proračuna, preverjanje njegovega izvajanja, sprejemanje ustreznih finančnih pravil, vzpostavitev preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter imenovanje izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja. Agencija bi se morala voditi in delovati v skladu z načeli skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam Unije, ki so ga 19. julija 2012 sprejeli Evropski parlament, Svet in Evropska komisija.
(34)Za zagotavljanje avtonomije Evropske agencije za mejno in obalno stražo bi ji bilo treba dodeliti samostojni proračun, katerega prihodki izhajajo zlasti iz prispevka Unije. Za prispevek Unije in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Evropske unije bi bilo treba uporabiti proračunski postopek Unije. Revizijo računovodskih izkazov bi moralo izvajati Računsko sodišče.
(35)Za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo bi se morala brez omejitev uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 19 , Agencija pa bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). 20
(36)Za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo bi se morala uporabljati Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije 21 .
(37)Kakršna koli obdelava osebnih podatkov, ki jo izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo v okviru te uredbe, bi morala potekati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta. 22
(38)Kakršna koli obdelava osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe, bi morala potekati v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES 23 , Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ 24 in načeli nujnosti in sorazmernosti.
(39)Ker ciljev te uredbe, in sicer razvoja in izvajanja sistema integriranega upravljanja zunanjih meja, s čimer se zagotovi pravilno delovanje schengenskega območja, države članice, ki delujejo neusklajeno, ne morejo v zadostni meri doseči in ker se zaradi pomanjkanja nadzora na notranjih mejah, velikih migracijskih pritiskov na zunanje meje in potrebe po zagotavljanju visoke stopnje notranje varnosti v Uniji lahko lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(40)Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 25 , ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 26 . Dogovor med Evropsko skupnostjo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o podrobnostih sodelovanja teh držav v Evropski agenciji za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije 27 določa pravila o sodelovanju navedenih držav pri delu Agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih in osebju.
(41)Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 28 , ki sodijo na področje iz točk A, B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES. 29
(42)Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 30 , ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU. 31
(43)Dogovor med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani, o podrobnostih sodelovanja teh držav v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije 32 določa pravila o sodelovanju navedenih držav pri delu Agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih in osebju.
(44)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba predstavlja nadgraditev schengenskega pravnega reda na podlagi naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 omenjenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te odločbe s strani Sveta odloči, če bo to uredbo prenesla v svoje notranje pravo ali ne.
(45)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 33 , zato Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.
(46)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 29. maja 2000 34 , zato Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.
(47)Agencija bi morala olajšati organizacijo posebnih dejavnosti, pri katerih lahko države članice izkoristijo strokovno znanje in izkušnje ter objekte in naprave, ki bi jih Irska in Združeno kraljestvo bila pripravljena ponuditi, na način, ki ga upravni odbor določi za vsak primer posebej. V ta namen se lahko predstavniki Irske in Združenega kraljestva povabijo, naj se udeležijo sej upravnega odbora, ki jim dovoli, da v celoti sodelujejo pri pripravi takih posebnih dejavnosti.
(48)Med Kraljevino Španijo in Združenim kraljestvom obstaja spor o določitvi meja Gibraltarja.
(49)Začasna odložitev uporabe te uredbe za meje Gibraltarja ne pomeni spremembe v stališčih zadevnih držav.
(50)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne [...] 35 .
(51)Cilj te uredbe je spremeniti in razširiti določbe Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 36 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe 2005/267/ES. 37 Ker je sprememb veliko in ker so obsežne, bi bilo treba zaradi jasnosti navedene akte nadomestiti in razveljaviti. Sklicevanje na razveljavljene uredbe bi se moralo šteti za sklicevanje na to uredbo –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
EVROPSKA MEJNA IN OBALNA STRAŽA
Člen 1
Predmet urejanja
Vzpostavi se evropska mejna in obalna straža, da se zagotovi evropsko integrirano upravljanje zunanjih meja z namenom učinkovitega upravljanja migracij in zagotavljanja visoke stopnje notranje varnosti v Uniji ob varstvu prostega gibanja oseb znotraj Unije.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„zunanje meje“ pomenijo kopenske in morske meje držav članic ter njihova letališča in pristanišča, za katera se uporabljajo določbe iz naslova II Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 38 ;
(2)„nadzor meje“ pomeni nadzor meje, kot je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (ES) št. 562/2006;
(3)„evropske skupine mejne in obalne straže“ pomenijo skupine mejnih policistov in drugega ustreznega osebja iz sodelujočih držav članic, vključno z nacionalnimi strokovnjaki, ki jih Agenciji napotijo države članice, ki se napotijo med skupnimi operacijami, hitrimi posredovanji na mejah ter v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij;
(4)„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri ali iz katere se začne izvajati skupna operacija ali hitro posredovanje na mejah, operacija vračanja ali posredovanje za vračanje;
(5)„matična država članica“ pomeni državo članico, iz katere prihaja mejni policist ali drugi ustrezni član osebja, ki je član evropskih skupin mejne in obalne straže;
(6)„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki sodeluje pri skupni operaciji, hitrem posredovanju na mejah, operaciji vračanja, posredovanju za vračanje ali podpornih skupinah za upravljanje migracij z zagotavljanjem tehnične opreme, mejnih policistov ali drugega ustreznega osebja, ki se napoti kot del evropskih skupin mejne in obalne straže, in državo članico, ki sodeluje pri skupnih operacijah ali operacijah vračanja z zagotavljanjem tehnične opreme ali osebja;
(7)„člani evropskih skupin mejne in obalne straže“ pomenijo mejne policiste ali drugo ustrezno osebje držav članic, ki ni osebje države članice gostiteljice, vključno z nacionalnimi strokovnjaki in mejnimi policisti iz držav članic, ki so napoteni Agenciji, ki sodelujejo pri skupnih operacijah ali hitrih posredovanjih na mejah;
(8)„člani skupin“ pomenijo člane evropskih skupin mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vrnitvijo, ki sodelujejo pri operacijah vračanja ali posredovanjih za vračanje;
(9)„podporne skupine za upravljanje migracij“ pomenijo skupine strokovnjakov, ki državam članicam zagotavljajo operativno ali tehnično okrepitev na žariščnih točkah in ki jih sestavljajo strokovnjaki, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropski azilni podporni urad, Europol ali druge ustrezne agencije Unije napotijo iz držav članic;
(10)„vrnitev“ pomeni vrnitev, kot je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES;
(11)„odločba o vrnitvi“ pomeni odločbo o vrnitvi, kot je opredeljena v točki 4 člena 3 Direktive 2008/115/ES;
(12)„povratnik“ pomeni nezakonito prebivajočega državljana tretje države, ki je predmet odločbe o vrnitvi;
(13)„operacija vračanja“ pomeni operacijo vrnitve nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki jo usklajuje Agencija in ki vključuje tehnične ter operativne okrepitve, ki jih zagotovi ena ali več držav članic, v okviru katere se povratniki iz ene ali več držav članic vrnejo bodisi s prisilno vrnitvijo bodisi prostovoljno v skladu z obveznostjo vrnitve;
(14)„posredovanje za vračanje“ pomeni operacijo za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav z zagotovitvijo okrepljene tehnične in operativne pomoči, ki jo sestavljata napotitev evropskih intervencijskih skupin za vračanje v države članice in organizacija operacij vračanja.
Člen 3
Evropska mejna in obalna straža
1.Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter nacionalni organi držav članic, odgovorni za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, sestavljajo evropsko mejno in obalno stražo.
2.Evropska agencija za mejno in obalno stražo oblikuje operativno in tehnično strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja. Spodbuja in zagotavlja izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja v vseh državah članicah.
3.Nacionalni organi držav članic, odgovorni za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, oblikujejo nacionalne strategije za integrirano upravljanje meja. Te nacionalne strategije so usklajene s strategijo iz odstavka 2.
Člen 4
Evropsko integrirano upravljanje meja
Evropsko integrirano upravljanje meja sestavljajo naslednji elementi:
(a)nadzor meja, po potrebi vključno z ukrepi, povezanimi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem čezmejnega kriminala;
(b)analiza tveganj za notranjo varnost in analiza groženj, ki lahko vplivajo na delovanje ali varnost zunanjih meja;
(c)medagencijsko sodelovanje med nacionalnimi organi v vsaki državi članici, odgovornimi za nadzor meja ali druge naloge, ki se izvajajo na meji, in med ustreznimi institucijami, agencijami, organi in uradi Unije, vključno z redno izmenjavo informacij prek obstoječih orodij za izmenjavo informacij in zlasti Evropskega sistema varovanja meja (v nadaljnjem besedilu: EUROSUR), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta; 39
(d)sodelovanje s tretjimi državami na področjih, ki jih zajema ta uredba, osredotočeno zlasti na sosednje države in na tretje države, za katere je bilo na podlagi analize tveganja ugotovljeno, da so države izvora in države tranzita za nezakonito priseljevanje;
(e)tehnični in operativni ukrepi znotraj območja prostega gibanja, ki so povezani z nadzorom meja ter namenjeni preprečevanju nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala;
(f)vrnitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic;
(g)uporaba najsodobnejše tehnologije, vključno z obsežnimi informacijskimi sistemi;
(h)mehanizem za nadzor kakovosti, da se zagotovi izvajanje zakonodaje Unije na področju upravljanja meja.
Člen 5
Skupna odgovornost
1. Evropska mejna in obalna straža izvaja evropsko integrirano upravljanje meja kot skupno odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo in nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja.
2. Evropska agencija za mejno in obalno stražo olajšuje izvajanje ukrepov Unije, povezanih z upravljanjem zunanjih meja, s krepitvijo, ocenjevanjem in usklajevanjem ukrepanja držav članic pri izvajanju navedenih ukrepov in na področju vrnitve. Države članice zagotovijo upravljanje svojega odseka zunanjih meja, kar je v njihovem interesu in interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor notranjih meja, in sicer ob doslednem spoštovanju prava Unije ter tehnične in operativne strategije iz člena 3(2) in v tesnem sodelovanju z Agencijo.
3.Evropska agencija za mejno in obalno stražo je odgovorna za upravljanje zunanjih meja v primerih, ki jih določa ta uredba, zlasti če se ne sprejmejo popravni ukrepi, ki so se na podlagi ocene ranljivosti izkazali za potrebne, ali če obstaja nesorazmeren migracijski pritisk, zaradi česar je nadzor zunanjih meja tako neučinkovit, da lahko ogrozi delovanje schengenskega območja.
POGLAVJE II
EVROPSKA AGENCIJA ZA MEJNO IN OBALNO STRAŽO
Oddelek 1
Naloge Evropske agencije za mejno in obalno stražo
Člen 6
Evropska agencija za mejno in obalno stražo
1.Da se zagotovi usklajeno evropsko integrirano upravljanje meja na vseh zunanjih mejah, Agencija olajšuje izvajanje obstoječih in prihodnjih ukrepov Unije, povezanih z upravljanjem zunanjih meja, zlasti Zakonika o schengenskih mejah, uvedenega z Uredbo (ES) št. 562/2006, ter povečuje njegovo učinkovitost.
2.Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004, se preimenuje v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Dejavnosti odslej temeljijo na tej uredbi.
Člen 7
Naloge
1. Za prispevanje k učinkoviti, visoki in enotni ravni nadzora meja in vrnitve Agencija opravlja naslednje naloge:
(a) vzpostavi center za spremljanje in analizo tveganja, ki lahko spremlja migracijske tokove in izvaja analizo tveganja v zvezi z vsemi vidiki integriranega upravljanja meja;
(b) izvaja oceno ranljivosti, vključno z oceno zmogljivosti držav članic za obravnavanje groženj in pritiskov na zunanjih mejah;
(c) pomaga državam članicam v okoliščinah, v katerih je potrebna povečana tehnična in operativna pomoč na zunanjih mejah, in sicer z usklajevanjem in organizacijo skupnih operacij, pri čemer se upošteva, da lahko v nekaterih primerih to vključuje izredne humanitarne razmere in reševanje na morju;
(d) pomaga državam članicam v okoliščinah, v katerih je potrebna povečana tehnična in operativna pomoč na zunanjih mejah, in sicer z začetkom izvajanja hitrih posredovanj na zunanjih mejah držav članic, ki se srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski, pri čemer se upošteva, da lahko v nekaterih primerih to vključuje izredne humanitarne razmere in reševanje na morju;
(e) oblikuje in napoti evropske skupine mejne in obalne straže, vključno s hitro rezervno sestavi, ki se napotijo med skupnimi operacijami in hitrimi posredovanji na mejah ter v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij;
(f) oblikuje nabor tehnične opreme, ki se da na voljo pri skupnih operacijah, hitrih posredovanjih na mejah in v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij ter pri operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje;
(g) napoti evropske skupine mejne in obalne straže ter da na voljo tehnično opremo za zagotavljanje pomoči pri pregledovanju, identifikaciji in odvzemu prstnih odtisov v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih točkah;
(h) podpira razvoj tehničnih standardov za opremo, zlasti za poveljstvo, nadzor in komunikacijo na taktični ravni, in tehnični nadzor za zagotavljanje interoperabilnosti na ravni Unije in nacionalni ravni;
(i) da na voljo potrebno opremo in napoti osebje za hitro rezervno sestavo za praktično izvajanje ukrepov, ki jih je treba sprejeti v razmerah, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi;
(j) pomaga državam članicam v okoliščinah, v katerih je potrebna povečana tehnična in operativna pomoč, pri izpolnjevanju obveznosti vrnitve nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, vključno z usklajevanjem ali organizacijo operacij vračanja;
(k) vzpostavi skupine nadzornikov za prisilno vrnitev, spremljevalcev pri prisilni vrnitvi in specialistov za vrnitev;
(l) oblikuje evropske intervencijske skupine za vračanje in jih napoti med posredovanji za vračanje;
(m) pomaga državam članicam pri usposabljanju nacionalnih mejnih policistov in strokovnjakov za vrnitev, vključno z oblikovanjem skupnih standardov za usposabljanje;
(n) sodeluje pri razvoju in upravljanju raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki so povezane z nadzorom in varovanjem zunanjih meja, kar vključuje uporabo napredne nadzorne tehnologije, kot so sistemi za daljinsko vodenje zrakoplovov, in razvija pilotne projekte, povezane z zadevami, ki jih zajema ta uredba;
40 41 (o) v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 in Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ razvija in upravlja informacijske sisteme, ki omogočajo hitro in zanesljivo izmenjavo informacij o nastajajočih tveganjih pri upravljanju zunanjih meja, nezakonitem priseljevanju in vrnitvi, pri čemer tesno sodeluje s Komisijo ter agencijami, organi in uradi Unije in Evropsko migracijsko mrežo, ustanovljeno z Odločbo Sveta 2008/381/ES;
(p) zagotavlja potrebno pomoč pri razvoju in delovanju Evropskega sistema varovanja meja in po potrebi razvoju skupnega okolja za izmenjavo podatkov, vključno v zvezi z interoperabilnostjo sistemov, zlasti z razvojem, vzdrževanjem in usklajevanjem okvira EUROSUR v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013;
(q) sodeluje z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnosti, da se zagotovi podpora nacionalnim organom, ki opravljajo funkcije obalne straže, z zagotavljanjem storitev, informacij, opreme in usposabljanja ter z usklajevanjem večnamenskih operacij;
(r) pomaga državam članicam in tretjim državam v okviru medsebojnega operativnega sodelovanja na področju upravljanja zunanjih meja in vrnitve.
2. Države članice lahko na zunanjih mejah na operativni ravni še naprej sodelujejo z drugimi državami članicami in/ali tretjimi državami, kar vključuje vojaške operacije pri misijah v zvezi s kazenskim pregonom in na področju vrnitve, če je tako sodelovanje združljivo z delovanjem Agencije. Države članice ne izvajajo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile delovanje Agencije ali doseganje njenih ciljev.
Države članice Agenciji poročajo o navedenem operativnem sodelovanju z drugimi državami članicami in/ali tretjimi državami na zunanjih mejah in na področju vrnitve. Izvršni direktor Agencije (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) o navedenih zadevah upravni odbor Agencije (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) obvešča redno in vsaj enkrat na leto.
3. Agencija lahko na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih obveščanja na področjih v njeni pristojnosti. Dejavnosti obveščanja nimajo škodljivega učinka na naloge iz odstavka 1 in se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti za obveščanje in razširjanje informacij, ki jih sprejme upravni odbor.
Oddelek 2
Spremljanje in preprečevanje kriznih razmer
Člen 8
Dolžnost sodelovanja v dobri veri
Za Agencijo in nacionalne organe, odgovorne za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, veljata dolžnost sodelovanja v dobri veri in obveznost izmenjave informacij.
Člen 9
Splošna obveznost izmenjave informacij
Nacionalni organi, odgovorni za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, Agenciji pravočasno in točno zagotovijo vse informacije, ki jih Agencija potrebuje za opravljanje nalog, ki ji jih podeljuje ta uredba, zlasti za spremljanje migracijskih tokov proti Uniji in znotraj Unije ter izvajanje analize tveganja in analize ranljivosti.
Člen 10
Spremljanje migracijskih tokov in analiza tveganja
1.Agencija vzpostavi center za spremljanje in analizo tveganja, ki lahko spremlja migracijske tokove proti Uniji in znotraj Unije. Za ta namen Agencija razvije skupno celovito analizo tveganja, ki jo uporabljajo Agencija in države članice.
2. Agencija pripravi splošno in prilagojeno analizo tveganja ter jo predloži Svetu in Komisiji.
3.Analiza tveganja, ki jo pripravi Agencija, zajema vse vidike, povezane z evropskim integriranim upravljanjem meja, zlasti nadzor meja, vrnitev, nezakonita sekundarna gibanja državljanov tretjih držav znotraj Unije, preprečevanje čezmejnega kriminala, vključno z omogočanjem nezakonitega priseljevanja, trgovine z ljudmi in terorizma, ter razmere v sosednjih tretjih državah, da se razvije vnaprejšnji opozorilni mehanizem, s katerim se analizirajo migracijski tokovi proti Uniji.
4. Države članice Agenciji zagotovijo vse potrebne informacije o razmerah, trendih in morebitnih grožnjah na zunanjih mejah in na področju vrnitve. Države članice Agenciji redno ali na njeno zahtevo zagotavljajo vse ustrezne informacije, kot so statistični in operativni podatki, zbrani v zvezi z izvajanjem schengenskega pravnega reda, ter informacije in obveščevalni podatki, ki izhajajo iz analitske plasti nacionalne slike razmer, pripravljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013.
5.Rezultati ocene tveganja se predložijo nadzornemu svetu in upravnemu odboru.
6.Države članice upoštevajo rezultate analize tveganja pri načrtovanju operacij in dejavnosti na zunanjih mejah in dejavnosti v zvezi z vrnitvijo.
7.Agencija vključi rezultate skupne celovite analize tveganja v razvoj skupnih osnovnih učnih načrtov za usposabljanje mejnih policistov ali osebja, ki opravlja naloge v zvezi z vrnitvijo.
Člen 11
Uradniki za zvezo v državah članicah
1.Agencija prek uradnikov za zvezo Agencije v državah članicah zagotovi redno spremljanje upravljanja zunanjih meja.
2.Izvršni direktor imenuje strokovnjake iz osebja Agencije, ki se napotijo kot uradniki za zvezo. Izvršni direktor na podlagi ocene tveganja in posvetovanja z upravnim odborom določi naravo napotitve, državo članico, v katero se lahko napoti uradnik za zvezo, in trajanje napotitve. Izvršni direktor uradno obvesti zadevno državo članico o imenovanju in skupaj z njo določi kraj napotitve.
3.Uradniki za zvezo delujejo v imenu Agencije, njihova naloga pa je spodbujati sodelovanje in dialog med Agencijo in nacionalnimi organi, odgovornimi za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja. Uradniki za zvezo zlasti:
(a) delujejo kot posredniki med Agencijo in nacionalnimi organi, odgovornimi za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja;
(b) podpirajo zbiranje informacij, ki jih Agencija potrebuje za izvajanje ocene ranljivosti iz člena 12;
(c) spremljajo ukrepe, ki jih država članica sprejme na mejnih odsekih in katerim je bila pripisana visoka stopnja vpliva v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013;
(d) pomagajo državam članicam pri pripravi načrtov izrednih razmer;
(e) izvršnemu direktorju redno poročajo o razmerah na zunanji meji in zmogljivosti zadevne države članice, da učinkovito ukrepa na podlagi razmer na zunanjih mejah;
(f) spremljajo ukrepe, ki jih država članica sprejme v zvezi z razmerami, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi, kot je določeno v členu 18.
4.Za namene odstavka 3 ima uradnik za zvezo med drugim:
(a) neomejen dostop do nacionalnega koordinacijskega centra in nacionalne slike razmer, ki sta vzpostavljena v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013;
(b) dostop do nacionalnih in evropskih informacijskih sistemov, ki so na voljo v nacionalnem koordinacijskem centru, če izpolnjuje nacionalna varnostna pravila in pravila o varstvu podatkov ter varnostna pravila in pravila o varstvu podatkov EU;
(c) redne stike z nacionalnimi organi, odgovornimi za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, pri čemer obvešča vodjo nacionalnega koordinacijskega centra.
5.Poročilo uradnika za zvezo je del ocene ranljivosti iz člena 12.
6.Uradniki za zvezo pri opravljanju svojih dolžnosti upoštevajo le navodila Agencije.
Člen 12
Ocena ranljivosti
1.Agencija oceni tehnično opremo, sisteme, zmogljivosti, vire in načrte izrednih ukrepov držav članic v zvezi z nadzorom meja. Ta ocena temelji na informacijah držav članic in uradnika za zvezo, informacijah iz sistema EUROSUR, zlasti glede stopenj vpliva, ki se pripišejo odsekom zunanjih kopenskih ali morskih meja vsake države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013, ter poročilih in vrednotenjih skupnih operacij, pilotnih projektov, hitrih posredovanj na mejah in drugih dejavnosti Agencije.
2.Države članice na zahtevo Agencije zagotovijo informacije o tehnični opremi, osebju in finančnih virih, ki so na voljo na nacionalni ravni za izvajanje nadzora meja, ter predložijo načrte izrednih ukrepov.
3.Cilj ocene ranljivosti je, da Agencija oceni zmogljivost in pripravljenost držav članic za soočanje z izzivi v prihodnosti, vključno s trenutnimi in prihodnjimi grožnjami in pritiski na zunanjih mejah, da se zlasti za države članice, ki se srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski, opredelijo morebitne takojšne posledice na zunanjih mejah in naknadne posledice, ki bodo vplivale na delovanje schengenskega območja, ter da se oceni njihova zmogljivost v zvezi z zagotavljanjem prispevka k hitri rezervni sestavi iz člena 19(5). Ta ocena ne posega v schengenski ocenjevalni mehanizem.
4.Rezultati ocene ranljivosti se predložijo nadzornemu svetu, ki izvršnemu direktorju svetuje o ukrepih, ki jih države članice sprejmejo na podlagi rezultatov ocene ranljivosti, pri čemer upošteva analizo tveganja Agencije in rezultate schengenskega ocenjevalnega mehanizma.
5.Izvršni direktor sprejme odločitev, v kateri so določeni popravni ukrepi, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, vključno z uporabo virov, ki jih zagotavljajo finančni instrumenti Unije. Odločitev izvršnega direktorja je za državo članico zavezujoča in določa rok za sprejetje ukrepov.
6. Če država članica ne sprejeme potrebnih popravnih ukrepov v določenem roku, izvršni direktor zadevo preda upravnemu odboru in o tem uradno obvesti Komisijo. Upravni odbor sprejme odločitev, v kateri so določeni popravni ukrepi, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, in rok za sprejetje takih ukrepov. Če država članica ne sprejme ukrepov v roku, določenem v navedeni odločitvi, lahko Komisija sprejme dodatne ukrepe v skladu s členom 18.
Oddelek 3
Upravljanje zunanjih meja
Člen 13
Ukrepi Agencije na zunanjih mejah
1. Države članice lahko Agencijo zaprosijo za pomoč pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z nadzorom zunanjih meja. Agencija izvaja tudi ukrepe iz člena 18.
2. Agencija organizira ustrezno tehnično in operativno pomoč za državo članico gostiteljico ter lahko sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov:
(a) usklajuje skupne operacije za eno ali več držav članic in napoti evropske skupine mejne in obalne straže;
(b) organizira hitra posredovanja na mejah in napoti evropske skupine mejne in obalne straže iz hitre rezervne sestave ter po potrebi dodatne evropske skupine mejne in obalne straže;
(c) usklajuje dejavnosti ene ali več držav članic in tretjih držav na zunanjih mejah, vključno s skupnimi operacijami s sosednjimi tretjimi državami;
(d) napoti evropske skupine mejne in obalne straže v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih točkah;
(e) napoti lastne strokovnjake in člane skupin, ki so jih države članice napotile Agenciji, za zagotavljanje podpore nacionalnim pristojnim organom sodelujočih držav članic za ustrezno obdobje;
(f) da na voljo tehnično opremo.
3. Agencija financira ali sofinancira dejavnosti iz odstavka 2 z nepovratnimi sredstvi iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.
Člen 14
Začetek izvajanja skupnih operacij in hitrih posredovanj na zunanjih mejah
1. Države članice lahko Agencijo zaprosijo za začetek izvajanja skupnih operacij za obravnavanje prihodnjih izzivov, vključno s sedanjimi ali prihodnjimi grožnjami na zunanjih mejah, ki so posledica nezakonitega priseljevanja ali čezmejnega kriminala, ali za zagotavljanje večje tehnične in operativne pomoči pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z nadzorom zunanjih meja.
2.Na zahtevo države članice, ki se srečuje s posebnimi in nesorazmernimi pritiski, zlasti s prihodom velikega števila državljanov tretjih držav, ki želijo na točkah zunanjih meja nezakonito vstopiti na ozemlje navedene države članice, lahko Agencija na ozemlju navedene države članice gostiteljice izvede hitro posredovanje na mejah za omejeno obdobje.
3.Izvršni direktor oceni, odobri in uskladi predloge za skupne operacije, ki jih predložijo države članice. Pred skupnimi operacijami in hitrimi posredovanji na mejah se opravi podrobna, zanesljiva in aktualna analiza tveganj, s čimer se Agenciji omogoči, da prednostno razvrsti predlagane skupne operacije in hitra posredovanja na mejah, pri čemer upošteva stopnjo vpliva na odseke zunanjih meja v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013 in razpoložljivost virov.
4.Izvršni direktor na podlagi nasveta nadzornega sveta, ki temelji na rezultatih ocene ranljivosti, in ob upoštevanju analize tveganja Agencije ter analitske plasti evropske slike razmer, pripravljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013, zadevni državi članici predlaga, naj začne in izvaja skupne operacije ali hitra posredovanja na mejah. Agencija državi članici gostiteljici ali sodelujočim državam članicam da na voljo svojo tehnično opremo.
5. Cilji skupne operacije ali hitrega posredovanja na mejah se lahko dosežejo kot del večnamenske operacije, ki lahko vključuje reševanje oseb v stiski na morju ali druge funkcije obalne straže, boj proti tihotapljenju migrantov ali trgovini z ljudmi, operacije za nadzor nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in upravljanje migracij, vključno z identifikacijo, registracijo, operativnim razgovorom in vrnitvijo.
Člen 15
Operativni načrt za skupne operacije
1.Pri pripravi skupne operacije izvršni direktor v sodelovanju z državo članico gostiteljico pripravi seznam potrebne tehnične opreme in osebja, pri čemer upošteva razpoložljive vire države članice gostiteljice. Na podlagi teh elementov Agencija opredeli sveženj operativnih in tehničnih okrepitev ter dejavnosti krepitve zmogljivosti, ki se vključijo v operativni načrt.
2.Izvršni direktor pripravi operativni načrt za skupne operacije na zunanjih mejah. Izvršni direktor in država članica gostiteljica v sodelovanju s sodelujočimi državami članicami sprejmeta dogovor o operativnem načrtu, v katerem so podrobno opisani organizacijski vidiki skupne operacije.
3.Operativni načrt je zavezujoč za Agencijo, državo članico gostiteljico in sodelujoče države članice. Zajema vse vidike, ki se štejejo za potrebne pri izvajanju skupne operacije, tudi naslednje:
(a) opis razmer z načinom delovanja in cilji napotitve, vključno z operativnim ciljem;
(b) predvideno trajanje skupne operacije;
(c) geografsko območje, na katerem bo potekala skupna operacija;
(d) opis nalog in posebna navodila za evropske skupine mejne in obalne straže, tudi v zvezi z dovoljenimi vpogledom v zbirke podatkov in dovoljenim službenim orožjem, strelivom in opremo v državi članici gostiteljici;
(e) sestavo evropskih skupin mejne in obalne straže in napotitev drugega ustreznega osebja;
(f) določbe o poveljstvu in nadzoru, vključno z imeni in čini mejnih policistov države članice gostiteljice, odgovornih za sodelovanje s člani skupin in Agencijo, zlasti imena in čine mejnih policistov, ki poveljujejo med obdobjem napotitve, in položaj članov ekip v liniji poveljevanja;
(g) tehnično opremo, ki se da na voljo med skupno operacijo, vključno s posebnimi zahtevami, kot so pogoji uporabe, zahtevano osebje, prevoz in druga logistika, in finančnimi določbami;
(h) podrobne določbe o takojšnem poročanju o incidentih s strani Agencije upravnemu odboru in ustreznim nacionalnim javnim organom;
(i) shemo poročanja in vrednotenja, ki vsebuje referenčna merila za poročilo o vrednotenju in končni datum predložitve končnega poročila o vrednotenju;
42 (j) v zvezi z operacijami na morju posebne podatke o uporabi ustrezne pristojnosti in zakonodaje na geografskem območju, na katerem poteka skupna operacija, vključno s sklici na mednarodno pravo in pravo Unije glede prestrezanja, reševanja na morju in izkrcanja. V zvezi s tem se pripravi operativni načrt v skladu z Uredbo (EU) št. 656/2014 Evropskega parlamenta in Sveta;
(k) podrobnosti o načinu sodelovanja s tretjimi državami, drugimi agencijami, organi in uradi Unije ali mednarodnimi organizacijami;
(l) postopke, ki določajo mehanizem za napotitev, pri katerem se osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, žrtve trgovine z ljudmi, mladoletniki brez spremstva in osebe v ranljivem položaju napotijo na nacionalne pristojne organe, ki jim zagotovijo ustrezno pomoč;
(m) postopke, ki določajo mehanizem za prejem pritožb o mejnih policistih države članice gostiteljice in članih evropskih skupin mejne in obalne straže, ki vsebujejo trditve o kršitvah temeljnih pravic v okviru skupne operacije ali hitrega posredovanja na mejah, in za njihovo posredovanje Agenciji.
4.Za vse spremembe ali prilagoditve operativnega načrta je potrebno soglasje izvršnega direktorja in države članice gostiteljice po posvetovanju s sodelujočimi državami članicami. Agencija nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta sodelujočim državam članicam.
Člen 16
Postopek za začetek izvajanja hitrih posredovanj na mejah
1. Zahteva države članice za začetek hitrega posredovanja na mejah vključuje opis razmer, možne cilje in predvidene potrebe. Po potrebi lahko izvršni direktor takoj pošlje strokovnjake iz Agencije, da ocenijo razmere na zunanjih mejah zadevne države članice.
2. Izvršni direktor o zahtevi države članice za začetek hitrega posredovanja na mejah takoj obvesti upravni odbor.
3.Izvršni direktor pri sprejemanju odločitve o zahtevi države članice upošteva ugotovitve analiz tveganja Agencije in analitske plasti evropske slike razmer, pripravljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013, ter rezultat ocene ranljivosti iz člena 12 in vse druge ustrezne informacije, ki jih zagotovi zadevna država članica ali druga država članica.
4.Izvršni direktor sprejme odločitev o zahtevi za začetek hitrega posredovanja na mejah v dveh delovnih dneh od prejema zahteve. Izvršni direktor o odločitvi sočasno uradno pisno obvesti zadevno državo članico in upravni odbor. V odločitvi so navedeni glavni razlogi zanjo.
5.Če izvršni direktor sprejme odločitev o začetku hitrega posredovanja na mejah, napoti evropske skupine mejne in obalne straže iz hitre rezervne sestave v skladu s členom 19(5) in po potrebi sprejme odločitev o takojšni okrepitvi v obliki ene ali več evropskih skupin mejne in obalne straže v skladu s členom 19(6).
6.Izvršni direktor skupaj z državo članico gostiteljico takoj pripravi operativni načrt iz člena 15(3), v vsakem primeru pa najpozneje v treh delovnih dneh od datuma sprejetja odločitve.
7.Izvršni direktor takoj po sprejetju dogovora o operativnem načrtu zahteva od držav članic, naj takoj napotijo mejne policiste, ki so del hitre rezervne sestave. Izvršni direktor določi profile in število mejnih policistov, ki jih mora napotiti vsaka država članica iz obstoječe hitre rezervne sestave.
8.Če je treba takoj okrepiti evropske skupine mejne in obalne straže, ki so se napotile iz hitre rezervne sestave, izvršni direktor istočasno obvesti države članice o zahtevanem številu in profilih mejnih policistov, ki se dodatno napotijo. Te informacije se pisno posredujejo nacionalnim kontaktnim točkam in vsebujejo datum izvedbe napotitve. Posreduje se jim tudi izvod operativnega načrta.
9.Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, odločitve o napotitvi hitre rezervne sestave in vseh dodatnih napotitvah evropskih skupin mejne in obalne straže sprejme namestnik izvršnega direktorja.
10.Države članice zagotovijo, da so mejni policisti, dodeljeni hitri rezervni sestavi, takoj in brez izjeme na voljo Agenciji. Države članice dajo na zahtevo Agencije na voljo še dodatne mejne policiste za napotitev evropskih skupin mejne in obalne straže, razen če se srečujejo z izjemnimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog.
11.Napotitev hitre rezervne sestave se izvede najpozneje v treh delovnih dneh po tem, ko izvršni direktor in država članica gostiteljica sprejmeta dogovor o operativnem načrtu. Po potrebi se v petih delovnih dneh od napotitve hitre rezervne sestave izvede dodatna napotitev evropskih skupin mejne in obalne straže.
Člen 17
Podporne skupine za upravljanje migracij
1.Če se država članica srečuje z nesorazmernimi migracijskimi pritiski na določenih žariščnih točkah na zunanji meji, za katere je značilen velik dotok mešanih migracijskih tokov, lahko navedena država članica zaprosi za operativno in tehnično okrepitev podpornih skupin za upravljanje migracij. Navedena država članica Agenciji in drugim ustreznim agencijam Unije, zlasti Evropskemu azilnemu podpornemu uradu in agenciji Europol, predloži zahtevek za okrepitev in oceno svojih potreb.
2.Izvršni direktor v sodelovanju z drugimi zadevnimi agencijami Unije oceni zahtevo za pomoč države članice in oceno njenih potreb, da določi obsežen sveženj okrepitev, ki ga sestavljajo različne dejavnosti, ki jih usklajujejo ustrezne agencije Unije in o katerih se sprejme dogovor z zadevno državo članico.
3.Operativna in tehnična okrepitev, ki jo v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij zagotavljajo evropske skupine mejne in obalne straže, evropske intervencijske skupine za vračanje in strokovnjaki, ki so del osebja Agencije, lahko vključuje:
(a) pregledovanje državljanov tretjih držav, ki prihajajo na zunanje meje, vključno z identifikacijo, registracijo in operativnim razgovorom z navedenimi državljani tretjih držav ter odvzemom prstnih odtisov državljanov tretjih držav, če to zahteva država članica;
(b) zagotavljanje informacij osebam, za katere je jasno, da potrebujejo mednarodno zaščito, ali prosilcem oziroma potencialnim prosilcem, ki bi se lahko premestili;
(c) tehnično in operativno pomoč na področju vrnitve, vključno s pripravo in organizacijo operacij za vračanje.
4.Agencija pomaga Komisiji pri usklajevanju dejavnosti podpornih skupin za upravljanje migracij, pri čemer sodeluje z drugimi ustreznimi agencijami Unije.
Člen 18
Razmere na zunanjih mejah, ko so potrebni nujni ukrepi
1.Če država članica ne sprejme potrebnih popravnih ukrepov v skladu z odločitvijo upravnega odbora iz člena 12(6) ali če obstaja nesorazmeren migracijski pritisk na zunanjo mejo, zaradi česar je nadzor zunanjih meja tako neučinkovit, da lahko ogrozi delovanje schengenskega območja, lahko Komisija po posvetovanju z Agencijo sprejme sklep z izvedbenim aktom, v katerem so opredeljeni ukrepi, ki jih izvede Agencija, in ki določa, da mora zadevna država članica pri izvajanju navedenih ukrepov sodelovati z Agencijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 79(2).
Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, povezanih z delovanjem schengenskega območja, sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 79(5), ki takoj začnejo veljati.
2.Za namene odstavka 1 Komisija zagotovi, da Agencija sprejme enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov:
(b) organizira in usklajuje hitra posredovanja na mejah in napoti evropske skupine mejne in obalne straže iz hitre rezervne sestave ter po potrebi dodatne evropske skupine mejne in obalne straže;
(b) napoti evropske skupine mejne in obalne straže v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih točkah;
(c) usklajuje dejavnosti ene ali več držav članic in tretjih držav na zunanjih mejah, vključno s skupnimi operacijami s sosednjimi tretjimi državami;
(d) da na voljo tehnično opremo;
(e) organizira posredovanja za vračanje.
3.Izvršni direktor v dveh delovnih dneh od sprejetja sklepa Komisije in na podlagi nasveta nadzornega sveta določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za praktično izvajanje ukrepov, opredeljenih v sklepu Komisije, vključno s tehnično opremo ter številom in profili mejnih policistov in drugega ustreznega osebja, ki so potrebni za doseganje ciljev iz navedenega sklepa.
4.Izvršni direktor obenem in v istih dveh delovnih dneh predloži osnutek operativnega načrta zadevni državi članici. Izvršni direktor in zadevna država članica pripravita operativni načrt v dveh delovnih dneh od njegove predložitve.
5.Agencija nemudoma in v vsakem primeru v treh delovnih dneh od priprave operativnega načrta da na voljo potrebno tehnično opremo in napoti osebje iz hitre rezervne sestave iz člena 19(5) za praktično izvajanje ukrepov iz sklepa Komisije. Po potrebi se v drugi fazi da na voljo dodatna tehnična oprema in napotijo dodatne evropske skupine mejne in obalne straže, v vsakem primeru pa v petih delovnih dneh od napotitve hitre rezervne sestave.
6.Zadevna država članica zagotovi skladnost z določbami iz sklepa Komisije ter za ta namen takoj začne sodelovati z Agencijo in sprejme potrebne ukrepe za olajševanje izvajanja navedenega sklepa in praktično izvajanje ukrepov iz navedenega sklepa in operativnega načrta, o katerem je bil sprejet dogovor z izvršnim direktorjem.
7.Države članice zagotovijo mejne policiste in drugo ustrezno osebje, ki ga določi izvršni direktor v skladu z odstavkom 2. Države članice se ne smejo sklicevati na izjemne razmere iz člena 19(3) in (6).
Člen 19
Sestava in napotitev evropskih skupin mejne in obalne straže
1. Agencija napoti mejne policiste in drugo ustrezno osebje kot člane evropskih skupin mejne in obalne straže za skupne operacije, hitra posredovanja na mejah in v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij. Agencija lahko napoti tudi strokovnjake, ki so del njenega osebja.
2.Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja z absolutno večino svojih članov z glasovalno pravico sprejme odločitev o profilih in skupnem številu mejnih policistov, ki se dajo na voljo evropskim skupinam mejne in obalne straže. Enak postopek se uporablja za vse naknadne spremembe profilov in skupnega števila. Države članice z imenovanjem mejnih policistov iz nacionalnega nabora, ki ustrezajo zahtevanim profilom, prispevajo k evropskim skupinam mejne in obalne straže na podlagi različnih določenih profilov.
3.Prispevek mejnih policistov držav članic k posebnim skupnim operacijam za naslednje leto se načrtuje na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov med Agencijo in državami članicami. V skladu z navedenimi sporazumi dajo države članice na voljo mejne policiste, ki se napotijo na zahtevo Agencije, razen če se srečujejo z izjemnimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Taka zahteva se predloži vsaj 21 delovnih dni pred načrtovano napotitvijo.
4. V zvezi s hitrimi posredovanji na mejah upravni odbor na predlog izvršnega direktorja Agencije s tričetrtinsko večino sprejme odločitev o profilih in najmanjšem številu mejnih policistov, ki se zagotovijo za hitro rezervno sestavo evropskih skupin mejne in obalne straže. Enak postopek se uporablja za vse naknadne spremembe profilov in skupnega števila mejnih policistov v hitri rezervni sestavi. Države članice z imenovanjem mejnih policistov prek strokovnjakov iz nacionalnega nabora, ki ustrezajo zahtevanim profilom, prispevajo k hitri rezervni sestavi na podlagi različnih določenih profilov.
5.Hitra rezervna sestava je stalna enota, ki je vedno takoj na voljo Agenciji in ki se lahko napoti iz vsake države članice v treh delovnih dneh od sprejetja dogovora o operativnem načrtu med izvršnim direktorjem in državo članico gostiteljico. Za ta namen vsaka država članica vsako leto Agenciji da na voljo določeno število mejnih policistov, ki ustreza vsaj 3 % osebja držav članic brez zunanjih kopenskih ali morskih meja in 2 % osebja držav članic z zunanjimi kopenskimi in morskimi mejami; to obsega vsaj 1 500 mejnih policistov, ki ustrezajo profilom, ki so bili določeni z odločitvijo upravnega odbora.
6.Napotitev evropskih skupin mejne in obalne straže iz hitre rezervne sestave bi morala po potrebi takoj spremljati napotitev dodatnih evropskih skupin mejne in obalne straže. Za ta namen države članice na zahtevo Agencije takoj sporočijo število, imena in profile mejnih policistov iz nacionalnega nabora, ki jih lahko zagotovijo v petih delovnih dneh od začetka hitrega posredovanja na mejah. Države članice na zahtevo Agencije zagotovijo mejne policiste za napotitev, razen če se srečujejo z izjemnimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog.
7. Države članice zagotovijo, da profili in število mejnih policistov in drugega ustreznega osebja, ki jih prispevajo, izpolnjujejo zahteve iz odločitve upravnega odbora. Trajanje napotitve določi matična država članica, vendar v vsakem primeru napotitev traja vsaj 30 dni.
8. Agencija prispeva k evropskim skupinam mejne in obalne straže usposobljene mejne policiste, ki jih Agenciji napotijo države članice kot nacionalne strokovnjake. Prispevek držav članic v zvezi z napotitvijo mejnih policistov Agenciji za naslednje leto se načrtuje na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov med Agencijo in državami članicami. V skladu z navedenimi sporazumi države članice zagotovijo mejne policiste za napotitev, razen če bi to resno vplivalo na opravljanje nacionalnih nalog. V takih razmerah lahko države članice odpokličejo svoje napotene mejne policiste.
Take napotitve lahko trajajo 12 mesecev ali več, vendar v vsakem primeru trajajo vsaj tri mesece. Napoteni mejni policisti se štejejo za člane skupin in dodelijo se jim naloge in pooblastila članov skupin. Država članica, ki je napotila mejne policiste, se šteje za matično državo članico.
Drugo osebje, ki je začasno zaposleno v Agenciji in ni usposobljeno za opravljanje funkcij nadzora meja, se napoti le med skupnimi operacijami za naloge usklajevanja in ni del evropskih skupin mejne in obalne straže.
9. Agencija vsako leto obvesti Evropski parlament o številu mejnih policistov, ki jih je vsaka država članica dodelila evropskim skupinam mejne in obalne straže v skladu s tem členom.
Člen 20
Navodila za evropske skupine mejne in obalne straže
1. Država članica gostiteljica daje evropskim skupinam mejne in obalne straže med njihovo napotitvijo navodila v skladu z operativnim načrtom.
2. Agencija lahko prek uradnika za usklajevanje državi članici gostiteljici sporoči svoja stališča o navodilih za evropske skupine mejne in obalne straže. V tem primeru država članica gostiteljica v največji možni meri upošteva navedena stališča.
3.Če navodila za evropske skupine mejne in obalne straže niso skladna z operativnim načrtom, uradnik za usklajevanje o tem takoj obvesti izvršnega direktorja, ki lahko sprejme ukrepe v skladu s členom 24(2), kjer je to primerno.
4. Člani skupin pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil v celoti spoštujejo temeljne pravice, vključno z dostopom do azilnih postopkov, in človekovo dostojanstvo. Vsi ukrepi, ki se sprejmejo pri opravljanju nalog ali izvajanju pooblastil, so sorazmerni s cilji navedenih ukrepov. Pri opravljanju nalog in izvajanju pooblastil ne diskriminirajo oseb na podlagi njihovega spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
5.Za člane skupin se še naprej uporabljajo disciplinski ukrepi matične države članice. Matična država članica v primeru kršitev temeljnih pravic ali obveznosti zagotavljanja mednarodne zaščite med skupno operacijo ali hitrim posredovanjem na mejah zagotovi ustrezne disciplinske ali druge ukrepe v skladu z nacionalnim pravom.
Člen 21
Uradnik za usklajevanje
1. Agencija zagotovi operativno izvajanje vseh organizacijskih vidikov, vključno s prisotnostjo članov osebja Agencije med skupnimi operacijami, pilotnimi projekti ali hitrimi posredovanji na mejah.
2. Izvršni direktor imenuje enega ali več strokovnjakov med osebjem Agencije, ki se napotijo kot uradniki za usklajevanje za vsako skupno operacijo ali hitro posredovanje na mejah. Izvršni direktor o imenovanju obvesti državo članico gostiteljico.
3. Uradnik za zvezo deluje v imenu Agencije pri vseh vidikih napotitve evropskih skupin mejne in obalne straže. Vloga uradnikov za usklajevanje je spodbujanje sodelovanja in usklajevanja med državo članico gostiteljico in sodelujočimi državami članicami. Uradnik za usklajevanje zlasti:
(a) deluje kot posrednik med Agencijo in člani evropskih skupin mejne in obalne straže in zagotavlja pomoč v imenu Agencije pri vseh vprašanjih, povezanih s pogoji za njihovo napotitev s skupinami;
(b) spremlja pravilno izvajanje operativnega načrta;
(c) deluje v imenu Agencije pri vseh vidikih napotitve evropskih skupin mejne in obalne straže in o njih poroča Agenciji;
(d) poroča Agenciji o vidikih, povezanih z zagotavljanjem zadostnih jamstev države članice gostiteljice, da se zagotovi varstvo temeljnih pravic med skupno operacijo ali hitrim posredovanjem na mejah;
(e) obvesti izvršnega direktorja, če navodila države članice gostiteljice za evropske skupine mejne in obalne straže niso skladna z operativnim načrtom.
4.Izvršni direktor lahko v okviru skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah pooblasti uradnika za usklajevanje, da pomaga pri reševanju kakršnih koli sporov o izvajanju operacijskega načrta in napotitvi skupin.
Člen 22
Nacionalna kontaktna točka
Nacionalni koordinacijski center, vzpostavljen v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013, je nacionalna kontaktna točka za komunikacijo z Agencijo o vseh zadevah, ki se nanašajo na evropske skupine mejne in obalne straže.
Člen 23
Stroški
1.Agencija v celoti krije naslednje stroške, ki državam članicam nastanejo pri zagotavljanju mejnih policistov za namene napotitve evropskih skupin mejne in obalne straže, vključno s hitro rezervno sestavo:
(a)stroške potovanja iz matične države članice v državo članico gostiteljico in iz države članice gostiteljice v matično državo članico;
(b)stroške cepljenja;
(c)stroške potrebnih posebnih zavarovanj;
(d)stroške zdravstvenega varstva;
(e)hranarino, vključno s stroški nastanitve;
(f)stroške, povezane s tehnično opremo Agencije.
2.Upravni odbor oblikuje in po potrebi posodablja podrobna pravila o plačilu hranarine za člane evropskih skupin mejne in obalne straže.
Člen 24
Odlog ali prekinitev skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah
1.Če pogoji za izvajanje skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah niso več izpolnjeni, izvršni direktor potem, ko o tem obvesti zadevno državo članico, prekine navedene dejavnosti.
2.Izvršni direktor lahko umakne financiranje skupne operacije ali hitrega posredovanja na mejah oziroma ga odloži ali prekine, če država članica gostiteljica ne upošteva operativnega načrta.
3.Izvršni direktor delno ali v celoti umakne financiranje skupne operacije ali hitrega posredovanja na mejah oziroma ga odloži ali prekine, če meni, da se resno kršijo temeljne pravice ali obveznosti zagotavljanja mednarodne zaščite ali da se bodo verjetno kršile tudi v prihodnosti.
Člen 25
Vrednotenje skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah
Izvršni direktor ovrednoti rezultate skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah ter upravnemu odboru v 60 dneh po zaključku navedenih operacij in projektov posreduje podrobna poročila o vrednotenju skupaj z opažanji uradnika za temeljne pravice. Agencija opravi obsežno primerjalno analizo navedenih rezultatov za povečanje kakovosti, usklajenosti in učinkovitosti prihodnjih skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah ter jo vključi v konsolidirano letno poročilo o dejavnostih.
Oddelek 4
Vrnitve
Člen 26
Urad za vračanje
1. Urad za vračanje je odgovoren za izvajanje dejavnosti Agencije v zvezi z vrnitvijo, in sicer v skladu s temeljnimi pravicami in splošnimi načeli prava Unije ter mednarodnega prava, vključno z zaščito beguncev in obveznostmi glede človekovih pravic. Urad za vračanje zlasti:
(a)na tehnični in operativni ravni ter v sodelovanju z ustreznimi organi tretjih držav in drugimi ustreznimi deležniki usklajuje dejavnosti držav članic v zvezi v vrnitvijo, da se zagotovi integrirani sistem upravljanja vrnitve med pristojnimi organi držav članic;
(b)zagotavlja operativno podporo državam članicam, katerih sistemi vrnitve so pod posebnim pritiskom;
(c)usklajuje uporabo ustreznih informacijskih sistemov in zagotavlja podporo konzularnemu sodelovanju pri identifikaciji državljanov tretjih držav ter pridobitvi potovalnih dokumentov, organizira in usklajuje operacije vračanja ter zagotavlja podporo pri prostovoljni zapustitvi;
(d)usklajuje dejavnosti Agencije v zvezi z vrnitvijo, kot je določeno v tej uredbi;
(e)organizira, spodbuja in usklajuje dejavnosti, ki omogočajo izmenjavo informacij ter prepoznavanje in združevanje najboljših praks v zadevah v zvezi z vrnitvijo med državami članicami;
(f)financira ali sofinancira operacije, posredovanja in dejavnosti iz tega poglavja s sredstvi iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.
2. Operativna podpora iz točke (b) odstavka 1 vključuje ukrep za pomoč državam članicam pri postopkih vračanja, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, pri čemer se zagotavljajo zlasti:
(a)tolmačenje;
(b)informacije o tretjih državah vrnitve;
(c)svetovanje v zvezi z obvladovanjem in upravljanjem postopkov vračanja v skladu z Direktivo 2008/115/ES;
(d)pomoč pri ukrepih, potrebnih za zagotovitev razpoložljivosti povratnikov za namene vrnitve in preprečitev njihovega pobega.
3.Urad za vračanje si prizadeva za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja ter povezovanja mrež in programov na področju vrnitve, ki jih financira Unija, in sicer v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko migracijsko mrežo. 43
4.Agencija lahko uporabi finančna sredstva Unije, ki so na voljo za področje vrnitve. Agencija zagotovi, da je v njenih sporazumih o dodelitvi sredstev z državami članicami vsa finančna podpora pogojena s popolnim upoštevanjem Listine o temeljnih pravicah.
Člen 27
Operacije vračanja
1. Agencija v skladu z Direktivo 2008/115/ES in ne glede na vsebino odločb o vrnitvi zagotovi potrebno pomoč ter na zahtevo ene ali več sodelujočih držav članic uskladi ali organizira operacije vračanja, vključno z zakupom zrakoplova za namen takih operacij. Agencija lahko na lastno pobudo državam članicam predlaga uskladitev ali organizacijo operacij vračanja.
2.Države članice najmanj enkrat na mesec obvestijo Agencijo o svojih načrtovanih nacionalnih operacijah vračanja ter o svojih potrebah po pomoči ali usklajevanju, ki ga zagotovi Agencija. Agencija pripravi osveževani operativni načrt, da bi državam članicam, ki to zahtevajo, zagotovila potrebno operativno okrepitev, vključno s tehnično opremo. Agencija lahko na lastno pobudo v osveževani operativni načrt vključi datume in namembne kraje vrnitve, ki se ji zdijo potrebni, in sicer na podlagi ocene potreb. Upravni odbor o načinu delovanja osveževanega operativnega načrta odloči na predlog izvršnega direktorja.
3. Agencija lahko daje potrebno pomoč in na zahtevo sodelujočih držav članic zagotovi ali na lastno pobudo predlaga uskladitev ali organizacijo operacij vračanja, pri čemer prevozna sredstva in spremljevalce pri prisilni vrnitvi zagotovi tretja država vrnitve („zbirne operacije vračanja“). Sodelujoče države članice in Agencija zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in sorazmerno uporabo sredstev omejevanja med celotno operacijo odstranitve. Med celotno operacijo vračanja in do prihoda v tretjo državo vrnitve sta prisotna vsaj en predstavnik države članice in en nadzornik prisilne vrnitve iz skupine iz člena 28.
4.Agencija lahko daje potrebno pomoč in na zahtevo sodelujočih držav članic oziroma tretje države zagotovi ali na lastno pobudo predlaga uskladitev ali organizacijo operacij vračanja, med katerimi se številni povratniki v skladu z odločbo tretje države o vrnitvi pošljejo iz te tretje države v drugo tretjo državo vrnitve („mešane operacije vračanja“), če tretjo državo, ki je izdala odločbo o vrnitvi, zavezuje evropska Konvencija o človekovih pravicah. Sodelujoče države članice in Agencija morajo zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in sorazmerno uporabo sredstev omejevanja med celotno operacijo odstranitve ter predvsem prisotnost nadzornikov prisilne vrnitve in spremljevalcev pri prisilni vrnitvi, ki jih zagotovi tretja država.
5.Vsaka operacija vračanja se spremlja v skladu s členom 8(6) Direktive 2008/115/ES. Spremljanje operacij vračanja se opravi na podlagi objektivnih in preglednih meril ter za celotno operacijo vračanja od faze pred odhodom do predaje povratnikov tretji državi vrnitve.
6.Agencija financira ali sofinancira operacije vračanja z nepovratnimi sredstvi iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo zanjo, pri čemer imajo prednost tiste operacije, ki jih izvaja več kot ena država članica ali ki se izvajajo z žariščnih točk.
Člen 28
Skupina nadzornikov prisilne vrnitve
1. Agencija oblikuje skupino nadzornikov prisilne vrnitve, sestavljeno iz nacionalnih pristojnih organov, ki opravljajo dejavnosti spremljanja prisilne vrnitve v skladu s členom 8(6) Direktive 2008/115/ES in ki so usposobljeni v skladu s členom 35.
2.Izvršni direktor določi profil in število nadzornikov prisilne vrnitve, ki jih je treba zagotoviti navedeni skupini. Enak postopek se uporabi za morebitne naknadne spremembe njihovega profila in števila. Države članice prispevajo k skupini, tako da predlagajo nadzornike prisilne vrnitve, ki ustrezajo opredeljenemu profilu.
3. Agencija na zahtevo sodelujočim državam članicam zagotovi nadzornike prisilne vrnitve, ki bodo v njihovem imenu spremljali ustrezno izvajanje operacije vračanja in sodelovali pri posredovanjih za vračanje.
Člen 29
Skupina spremljevalcev pri prisilni vrnitvi
1. Agencija oblikuje skupino spremljevalcev pri prisilni vrnitvi, sestavljeno iz nacionalnih pristojnih organov, ki opravljajo dejavnosti vračanja v skladu s členom 8(4) in (5) Direktive 2008/115/ES ter ki so usposobljeni v skladu s členom 35.
2.Izvršni direktor določi profil in število spremljevalcev pri prisilni vrnitvi, ki jih je treba zagotoviti navedeni skupini. Enak postopek se uporabi za morebitne naknadne spremembe njihovega profila in števila. Države članice prispevajo k skupini, tako da predlagajo spremljevalce pri prisilni vrnitvi, ki ustrezajo opredeljenemu profilu.
3. Agencija na zahtevo sodelujočim državam članicam zagotovi te spremljevalce, ki bodo v njihovem imenu spremljali povratnike in sodelovali pri posredovanjih za vračanje.
Člen 30
Skupina specialistov za vrnitev
1. Agencija oblikuje skupino specialistov za vrnitev, sestavljeno iz nacionalnih pristojnih organov ter osebja Agencije, ki imajo znanje in izkušnje, potrebne za izvajanje dejavnosti v zvezi z vrnitvijo, ter so usposobljeni v skladu s členom 35. Ti specialisti so na voljo za opravljanje posebnih nalog, kot je identifikacija posebnih skupin državljanov tretjih držav, pridobitev potovalnih dokumentov v tretjih državah in olajšanje konzularnega sodelovanja.
2. Izvršni direktor določi profil in število spremljevalcev pri prisilni vrnitvi, ki jih je treba zagotoviti navedeni skupini. Enak postopek se uporabi za morebitne naknadne spremembe njihovega profila in števila. Države članice prispevajo k skupini, tako da predlagajo specialiste, ki ustrezajo opredeljenemu profilu.
3. Agencija na zahtevo državam članicam, ki sodelujejo v operacijah vračanja, zagotovi specialiste, ki bodo sodelovali pri posredovanjih za vračanje.
Člen 31
Evropske intervencijske skupine za vračanje
1.Agencija na podlagi skupin iz členov 28, 29 in 30 oblikuje prilagojene evropske intervencijske skupine za vračanje, ki se napotijo med posredovanji za vračanje.
2.Za evropske intervencijske skupine za vračanje se smiselno uporabljajo členi 20, 21 in 23.
Člen 32
Posredovanja za vračanje
1. Kadar so države članice pri izvajanju obveznosti vrnitve nezakonito prebivajočih državljanov tretje države v skladu z Direktivo 2008/115/ES preobremenjene, Agencija na zahtevo ene ali več držav članic zagotovi ustrezno tehnično in operativno pomoč v obliki posredovanja za vračanje. Tako posredovanje lahko vključuje napotitev evropskih intervencijskih skupin za vračanje v države članice gostiteljice in organizacijo operacij vračanja iz držav članic gostiteljic. Države članice redno obveščajo Agencijo o svojih potrebah po tehnični in operativni pomoči, Agencija pa na podlagi tega pripravi osveževani načrt za posredovanja za vračanje.
2. Kadar so države članice pri izpolnjevanju svoje obveznosti vrnitve nezakonito prebivajočih državljanov tretje države v skladu z Direktivo 2008/115/ES pod posebnim in nesorazmernim pritiskom, Agencija na zahtevo ene ali več držav članic zagotovi ustrezno tehnično in operativno pomoč v obliki hitrega posredovanja za vračanje. Agencija lahko na lastno pobudo državam članicam predlaga zagotovitev take tehnične in operativne pomoči. Hitro posredovanje za vračanje lahko vključuje hitro napotitev evropskih intervencijskih skupin za vračanje v države članice gostiteljice in organizacijo operacij vračanja iz držav članic gostiteljic.
3. Izvršni direktor v dogovoru z državami članicami gostiteljicami in državami članicami, ki želijo sodelovati pri posredovanju za vračanje, brez odlašanja pripravi operativni načrt.
4.Operativni načrt je zavezujoč za Agencijo, države članice gostiteljice in sodelujoče države članice ter zajema vse vidike, potrebne za izvedbo posredovanja za vračanje, zlasti opis razmer, cilje, začetek in predvideno trajanje posredovanja, geografsko pokritost in morebitno napotitev v tretje države, sestavo evropske intervencijske skupine za vračanje, logistiko, določbe o financiranju, načine sodelovanja s tretjimi državami, drugimi agencijami in organi Unije ter ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami. Pri vsaki spremembi ali prilagoditvi operativnega načrta se zahteva soglasje izvršnega direktorja, države članice gostiteljice in sodelujoče države članice. Agencija nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta zadevnim državam članicam in upravnemu odboru.
5.Izvršni direktor se o operativnem načrtu odloči čim prej, v primeru iz odstavka 2 pa v petih delovnih dneh. Zadevne države članice in upravni odbor nemudoma pisno obvesti o odločitvi.
6.Agencija financira ali sofinancira posredovanja za vračanje z nepovratnimi sredstvi iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo zanjo.
POGLAVJE III
SPLOŠNE DOLOČBE
Oddelek 1
Splošna pravila
Člen 33
Varstvo temeljnih pravic in strategija za temeljne pravice
1.Evropska agencija za mejno in obalno stražo pri opravljanju svojih nalog iz te uredbe zagotovi varstvo temeljnih pravic v skladu z ustreznim pravom Unije, zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ter v skladu z ustreznim mednarodnim pravom, vključno z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev in obveznostmi v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite, zlasti z načelom nevračanja. Za ta namen Agencija pripravi in nadalje razvija ter izvaja strategijo za temeljne pravice.
2.Evropska agencija za mejno in obalno stražo pri opravljanju svojih nalog zagotovi, da se nobena oseba ne izkrca v državo, ki krši načelo nevračanja, prisili k vstopu vanjo, vodi ali kako drugače preda oziroma vrne organom take države, v kateri obstaja tveganje izgona ali vrnitve v drugo državo, ki krši navedeno načelo.
3.Evropska agencija za mejno in obalno stražo pri opravljanju svojih nalog upošteva posebne potrebe otrok, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, oseb v stiski na morju in drugih oseb v posebej ranljivem položaju.
4.Agencija pri opravljanju svojih nalog, odnosih z državami članicami in sodelovanju s tretjimi državami upošteva poročila svetovalnega foruma in uradnika za temeljne pravice.
Člen 34
Kodeksi ravnanja
1.Agencija pripravi in nadalje razvija kodeks ravnanja, ki se uporablja za vse operacije v zvezi z nadzorom meje, ki jih usklajuje Agencija. Kodeks ravnanja določa postopke, ki so namenjeni zagotavljanju načel vladavine prava in spoštovanju temeljnih pravic, pri čemer je posebna pozornost namenjena mladoletnikom brez spremstva in osebam v ranljivem položaju ter osebam, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, uporabljajo pa se za vse osebe, ki sodelujejo v dejavnostih Agencije.
2.Agencija razvije in redno posodablja kodeks ravnanja za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki se uporablja med vsemi operacijami vračanja in posredovanji za vračanje, ki jih usklajuje ali organizira Agencija. Navedeni kodeks ravnanja vsebuje opis skupnih standardiziranih postopkov, da se poenostavi organizacija operacij vračanja in posredovanj za vračanje ter zagotovi vrnitev na human način in ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic, zlasti načel človekovega dostojanstva, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja oziroma kaznovanja, pravice do svobode in varnosti ter pravice do varstva osebnih podatkov in do nediskriminacije.
3.V kodeksu ravnanja za vrnitev je poseben poudarek namenjen obveznosti držav članic, da zagotovijo učinkovit sistem spremljanja prisilne vrnitve, kot je določeno v členu 8(6) Direktive 2008/115/ES 44 , in strategiji za temeljne pravice.
4.Agencija v sodelovanju s svetovalnim forumom razvije in redno posodablja svoje kodekse ravnanja.
Člen 35
Usposabljanje
1.Agencija v sodelovanju z ustreznimi organizacijami držav članic za usposabljanje razvije posebna orodja za usposabljanje ter mejnim policistom in drugemu ustreznemu osebju, ki so člani evropskih skupin mejne in obalne straže, zagotovi nadaljevalno usposabljanje, povezano z njihovimi nalogami in pooblastili. Strokovnjaki osebja Agencije s temi mejnimi policisti izvajajo redne vaje v skladu s programom nadaljevalnega usposabljanja in vaj iz letnega delovnega programa Agencije.
2.Agencija stori vse potrebno, da se vsi mejni policisti in drugo ustrezno osebje držav članic, ki sodelujejo v evropskih skupinah mejne in obalne straže, pa tudi osebje Agencije pred sodelovanjem pri operativnih dejavnostih, ki jih organizira Agencija, udeležijo usposabljanj na področju zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, vključno v zvezi s temeljnimi pravicami, dostopom do mednarodne zaščite ter iskanjem in reševanjem.
3.Agencija stori vse potrebno, da se usposabljanje osebja, ki opravlja naloge v zvezi z vrnitvijo, vključi v skupine iz členov 28, 29 in 30. Agencija zagotovi, da se vse osebje, ki sodeluje pri operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje, pa tudi osebje Agencije pred sodelovanjem pri operativnih dejavnostih, ki jih organizira Agencija, udeleži usposabljanj na področju zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, vključno v zvezi s temeljnimi pravicami in dostopom do mednarodne zaščite.
4.Agencija vzpostavi in nadalje razvija skupne osnovne učne načrte za usposabljanje mejnih policistov in inštruktorjem nacionalnih mejnih policistov držav članic zagotovi usposabljanje na evropski ravni, vključno v zvezi s temeljnimi pravicami, dostopom do mednarodne zaščite in ustreznim pomorskim pravom. Agencija po posvetovanju s svetovalnim forumom pripravi skupne osnovne učne načrte. Države članice skupne osnovne učne načrte vključijo v usposabljanje svojih mejnih policistov in osebja, ki opravlja naloge v zvezi z vrnitvijo.
5.Poleg tega Agencija uradnikom pristojnih nacionalnih služb držav članic zagotovi dodatne tečaje usposabljanja in seminarje s področja nadzora zunanjih meja ter vrnitve državljanov tretjih držav.
6.Agencija lahko v sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami organizira usposabljanje na njihovem ozemlju.
7.Agencija vzpostavi program izmenjave, ki mejnim policistom, ki sodelujejo v evropskih skupinah mejne in obalne straže, ter osebju, ki sodeluje v evropskih intervencijskih skupinah za vračanje, omogoči, da prek dela z mejnimi policisti in osebjem, ki opravlja naloge v zvezi z vrnitvijo v državi članici, ki ni njihova, iz izkušenj in dobre prakse drugih držav pridobijo znanje ali posebno strokovno znanje in izkušnje.
Člen 36
Raziskave in inovacije
1.Agencija proaktivno spremlja raziskovalne dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki so pomembne za nadzor zunanjih meja, vključno z uporabo napredne nadzorne tehnologije, kot so sistemi za daljinsko vodenje zrakoplovov, pa tudi za vrnitev, ter prispeva k njim. Rezultate navedene raziskave posreduje Komisiji in državam članicam. Te rezultate lahko uporablja v skupnih operacijah, hitrih posredovanjih na mejah, operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje, če je to primerno.
2.Agencija pomaga državam članicam in Komisiji pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem. Agencija pomaga Komisiji pri opredelitvi in izvajanju pomembnih okvirnih programov Unije za raziskovalne dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami.
3.Agencija v okviru okvirnega programa za raziskave in inovacije, zlasti v okviru posebnega programa za njegovo izvajanje Obzorje 2020, izvaja dele okvirnega programa za raziskave in inovacije, ki se nanašajo na varnost meje. Za ta namen so naloge Agencije naslednje:
(a) upravljanje nekaterih faz izvajanja programov in nekaterih faz posameznih projektov na podlagi ustreznih delovnih programov, ki jih je sprejela Komisija, če je Komisija Agencijo ustrezno pooblastila z aktom o prenosu pooblastil;
(b) sprejemanje instrumentov za proračunsko izvrševanje prihodkov in odhodkov ter izvajanje vseh potrebnih operacij za upravljanje programa, če je Komisija Agencijo ustrezno pooblastila z aktom o prenosu pooblastil;
(c) zagotavljanje podpore pri izvajanju programov, če je Komisija Agencijo ustrezno pooblastila z aktom o prenosu pooblastil.
4.Agencija lahko načrtuje in izvaja pilotne projekte, ki se nanašajo na zadeve, zajete v tej uredbi.
Člen 37
Pridobitev tehnične opreme
1. Agencija lahko opremo pridobi sama oziroma si lastništvo nad njo deli z državo članico ali jo zakupi za uporabo med skupnimi operacijami, pilotnimi projekti, hitrimi posredovanji na mejah, operacijami vračanja, posredovanji za vračanje ali projekti tehnične pomoči, in sicer v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.
2.Agencija lahko na podlagi odločitve, ki jo izvršni direktor sprejme ob posvetovanju z upravnim odborom, pridobi tehnično opremo, kot je oprema za odvzem prstnih odtisov. Vsaka pridobitev ali zakup opreme, ki Agenciji povzroči znatne stroške, se izvede na podlagi predhodne temeljite analize potreb ter stroškov in koristi. Vsak tak odhodek se predvidi v proračunu Agencije, kot ga sprejme upravni odbor.
3.Kadar Agencija pridobi ali zakupi večjo tehnično opremo, kot so patruljna plovila za uporabo na odprtem morju ali ob obali, helikopterji ali drugi zrakoplovi oziroma vozila, veljajo naslednji pogoji:
(a) če Agencija opremo pridobi sama ali si lastništvo nad njo deli z državo članico, se z navedeno državo članico dogovori, da slednja opremo registrira v skladu s svojo veljavno zakonodajo;
(b) pri zakupu se oprema registrira v državi članici.
4.Na podlagi vzorčnega dogovora, ki ga pripravi Agencija, se država članica, v kateri se oprema registrira, in Agencija dogovorita o načinu, ki slednji zagotavlja obdobja popolne razpoložljivosti sredstev v skupnem lastništvu, in o pogojih za uporabo opreme. Tehnična oprema, ki je izključno v lasti Agencije, mora biti slednji na voljo, če jo zahteva, pri čemer se država članica, v kateri se oprema registrira, ne sme sklicevati na izjemne razmere iz člena 38(4).
5.Država članica, v kateri se oprema registrira, ali dobavitelj tehnične opreme zagotovi potrebne strokovnjake in tehnično osebje, ki bodo tehnično opremo upravljali zakonito in varno.
Člen 38
Nabor tehnične opreme
1.Agencija za namene nadzora zunanjih meja ali vrnitve vzpostavi in vodi osrednjo evidenco opreme v naboru tehnične opreme, ki je sestavljena iz opreme v lasti držav članic ali Agencije in opreme, nad katero si države članice in Agencija delijo lastništvo.
2.Izvršni direktor določi minimalno količino tehnične opreme glede na potrebe Agencije, zlasti da ji omogoči izvajanje skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah, in sicer v skladu z delovnim programom za zadevno leto.
Če se izkaže, da minimalna količina tehnične opreme ne zadostuje za izvedbo operativnega načrta, dogovorjenega za skupne operacije ali hitra posredovanja na mejah, jo Agencija na podlagi upravičenih potreb in v dogovoru z državami članicami določi na novo.
3.Nabor tehnične opreme vsebuje minimalno količino opreme, opredeljene glede na vrsto tehnične opreme, ki jo potrebuje Agencija. Oprema iz nabora tehnične opreme se uporablja med skupnimi operacijami, pilotnimi projekti, hitrimi posredovanji na mejah, operacijami vračanja ali posredovanji za vračanje.
4.Države članice prispevajo v nabor tehnične opreme. Prispevek držav članic v nabor tehnične opreme in njena uporaba za posebne operacije se načrtujeta na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in dogovorov med Agencijo in državami članicami. V skladu z navedenimi dogovori in če to ne presega minimalne količine tehnične opreme za zadevno leto, države članice na zahtevo Agencije dajo svojo tehnično opremo na voljo za uporabo, razen v izjemnih razmerah, ki znatno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Taka zahteva se predloži vsaj 30 dni pred predvideno uporabo. Prispevki v nabor tehnične opreme se pregledujejo vsako leto.
5.Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja vsako leto odloči o pravilih v zvezi s tehnično opremo, vključno s potrebnimi skupnimi minimalnimi količinami tehnične opreme glede na vrsto, pogoji za uporabo in povračilom stroškov. Za namene proračuna upravni odbor sprejme navedeno odločitev v 30 dneh od datuma sprejetja letnega delovnega programa.
6. Izvršni direktor na vsaki seji upravnemu odboru poroča o sestavi in uporabi opreme, ki je del nabora tehnične opreme. Če minimalna količina tehnične opreme ni dosežena, izvršni direktor brez odlašanja obvesti upravni odbor. Upravni odbor nemudoma sprejme odločitev o prednostni uporabi tehnične opreme in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. O ugotovljenih pomanjkljivostih in sprejetih ukrepih obvesti Komisijo. Komisija nato o tem in o svoji oceni obvesti Evropski parlament in Svet.
7.Agencija vsako leto obvesti Evropski parlament o količini tehnične opreme, ki jo posamezna država članica dodeli naboru tehnične opreme v skladu s tem členom.
8.Države članice v nabor tehnične opreme registrirajo vsa prevozna sredstva in delovno opremo, kupljeno v skladu s posebnimi ukrepi Sklada za notranjo varnost ter členom 7(1) Uredbe (EU) št. 515/2014 45 Evropskega parlamenta in Sveta ali s katerimi koli drugimi namenskimi sredstvi Unije, ki so državam članicam na voljo za povečanje operativne zmogljivosti Agencije. Navedena tehnična oprema je del minimalne količine tehnične opreme za zadevno leto.
Države članice dajo Agenciji navedeno tehnično opremo na voljo za uporabo, če ta tako zahteva, pri čemer se ne smejo sklicevati na izjemne razmere iz odstavka 4.
9. Agencija vodi evidenco nabora tehnične opreme, kot je navedeno v nadaljevanju:
(a) razvrstitev glede na vrsto opreme in operacijo;
(b) razvrstitev glede na lastnika (država članica, Agencija, drugi);
(c) skupna količina potrebne opreme;
(d) morebitne zahteve glede osebja;
(e) drugi podatki, kot so podrobne informacije o registraciji, zahteve glede prevoza in vzdrževanja, veljavni nacionalni izvozni režimi, tehnična navodila ali druge ustrezne informacije za pravilno ravnanje z opremo.
10.Agencija 100-odstotno financira uporabo tehnične opreme, ki ne presega minimalne količine tehnične opreme, ki jo zagotovi zadevna država članica v zadevnem letu. Agencija uporabo tehnične opreme, ki presega minimalno količino tehnične opreme, sofinancira do največ 75 % upravičenih stroškov, pri čemer upošteva posebne okoliščine držav članic, ki takšno tehnično opremo uporabijo.
Člen 39
Naloge in pooblastila članov skupin
1. Članom skupin se omogoči opravljanje vseh nalog in izvajanje vseh pooblastil v zvezi z nadzorom meje in vrnitvijo ter vseh nalog in pooblastil, potrebnih za uresničevanje ciljev Uredbe (EC) št. 562/2006 in Direktive 2008/115/ES.
2. Člani skupin opravljajo svoje naloge in izvajajo svoja pooblastila v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom, pri čemer upoštevajo temeljne pravice in nacionalno pravo države članice gostiteljice.
3. Člani skupin lahko opravljajo naloge in izvajajo pooblastila samo na podlagi navodil in praviloma ob prisotnosti mejnih policistov ali osebja, ki v državi članici gostiteljici opravlja naloge v zvezi z vrnitvijo, razen če jih je država članica gostiteljica pooblastila, da delujejo v njenem imenu.
4. Člani skupin med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil nosijo lastne uniforme. Na rokavu uniforme nosijo moder trak z oznakama Unije in Agencije, ki označujeta njihovo sodelovanje pri skupni operaciji, pilotnem projektu, hitrem posredovanju na mejah, operaciji vračanja ali posredovanju za vračanje. Da se omogoči identifikacija članov skupin, imajo slednji vedno pri sebi akreditacijsko listino, ki jo na zahtevo predložijo nacionalnim organom države članice gostiteljice.
5. Člani skupin lahko med opravljanjem svojih nalog in izvajanjem svojih pooblastil nosijo službeno orožje, strelivo in opremo, ki jih dovoljuje nacionalno pravo matične države članice. Vendar država članica gostiteljica lahko prepove nošnjo nekaterega službenega orožja, streliva in opreme, če njena zakonodaja to prepoveduje njenim lastnim mejnim policistom ali osebju, ki opravlja naloge v zvezi v vrnitvijo. Država članica gostiteljica pred napotitvijo članov skupin Agencijo obvesti o dovoljenem službenem orožju, strelivu in opremi ter o pogojih za njihovo uporabo. Agencija zagotovi dostopnost teh informacij državam članicam.
6. Člani skupin lahko med opravljanjem svojih nalog in izvajanjem svojih pooblastil uporabijo silo, vključno s službenim orožjem, strelivom in opremo, na podlagi soglasja matične države članice in države članice gostiteljice, v prisotnosti mejnih policistov države članice gostiteljice in v skladu z njenim nacionalnim pravom. Država članica lahko na podlagi soglasja matične države članice člane skupin pooblasti, da uporabijo silo, kadar mejni policisti države članice gostiteljice niso prisotni.
7. Službeno orožje, strelivo in oprema se lahko uporabijo za zakonito samoobrambo in zakonito obrambo članov skupin ali drugih oseb v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice.
8.Za namene te uredbe država članica gostiteljica članom skupin dovoli vpogled v svoje nacionalne in evropske zbirke podatkov, če je to potrebno za mejno kontrolo, varovanje meje in vrnitev. Člani skupin imajo vpogled samo v tiste podatke, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil. Država članica gostiteljica pred napotitvijo članov skupin Agencijo obvesti o nacionalnih in evropskih zbirkah podatkov, katerih uporaba je dovoljena. Agencija zagotovi dostopnost teh informacij vsem državam članicam, ki sodelujejo pri napotitvi.
Navedeni vpogled se izvede v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom države članice gostiteljice na področju varstva podatkov.
9.O zavrnitvi vstopa v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 562/2006 odločajo samo mejni policisti države članice gostiteljice ali člani skupin, če jih je država članica gostiteljica pooblastila, da delujejo v njenem imenu.
Člen 40
Akreditacijska listina
1.Agencija v sodelovanju z državo članico gostiteljico članom skupin izda listino v uradnem jeziku države članice gostiteljice in še enem uradnem jeziku institucij Unije zaradi njihove identifikacije in kot dokaz pravic imetnika, da opravlja naloge in izvaja pooblastila iz člena 39. Listina vključuje naslednje podatke posameznega člana skupin:
(a) ime in državljanstvo;
(b) položaj ali službeni naziv;
(c) nedavna digitalna fotografija; in
(d) naloge, ki jih lahko opravlja.
2.Listina se po končani skupni operaciji, pilotnem projektu, hitrem posredovanju na mejah, operaciji vračanja ali posredovanju za vračanje vrne Agenciji.
Člen 41
Civilna odgovornost
1.Kadar člani skupin delujejo v državi članici gostiteljici, je ta država članica v skladu s svojim nacionalnim pravom odgovorna za vso škodo, ki jo ti povzročijo pri izvajanju operacij.
2.Če je bila škoda povzročena zaradi hude malomarnosti ali namernega neustreznega vedenja, lahko država članica gostiteljica od matične države članice zahteva povračilo zneska, ki ga je morala plačati žrtvam ali osebam, ki so do tega upravičene.
3.Brez poseganja v uveljavljanje svojih pravic do tretjih strani se vsaka država zaveže, da od države članice gostiteljice ali druge države članice ne bo terjala povračila za škodo, ki jo je utrpela, razen v primerih hude malomarnosti ali namernega neustreznega vedenja.
4.Države članice vse medsebojne spore v zvezi z izvajanjem odstavkov 2 in 3, ki jih ne bodo mogle rešiti s pogajanji, predložijo Sodišču Evropske unije v skladu s členom 273 PDEU.
5.Brez poseganja v uveljavljanje svojih pravic do tretjih oseb Agencija krije stroške v zvezi s škodo, povzročeno na njeni opremi med uporabo, razen v primerih hude malomarnosti ali namernega neustreznega vedenja.
Člen 42
Kazenska odgovornost
Člani vseh skupin so med napotitvijo v skupno operacijo, pilotni projekt, hitro posredovanje na mejah, operacijo vračanja ali posredovanje za vračanje obravnavani enako kot uradniki države članice gostiteljice v primeru kaznivih dejanj, ki se zagrešijo proti njim ali ki jih sami zagrešijo.
Oddelek 2
Izmenjava informacij in varstvo podatkov
Člen 43
Sistemi za izmenjavo informacij
1.Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, s Komisijo in državami članicami ter po potrebi z ustreznimi agencijami Unije. Razvije in upravlja informacijski sistem, ki omogoča izmenjavo tajnih podatkov s temi udeleženci ter osebnih podatkov iz členov 44, 46, 47 in 48 v skladu s Sklepom Sveta 2001/264/ES 46 in Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444. 47
2.Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, z Združenim kraljestvom in Irsko, če se nanašajo na dejavnosti, pri katerih sodelujeta v skladu s členom 50 in členom 61(4).
Člen 44
Varstvo podatkov
1.Agencija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001.
2.Upravni odbor določi ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001, vključno z ukrepi v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov v Agenciji. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.
3.Agencija lahko brez poseganja v člene 46, 47 in 48 obdeluje osebne podatke v upravne namene.
4.Brez poseganja v člen 47 sta posredovanje osebnih podatkov, ki jih obdela Agencija, in nadaljnje posredovanje osebnih podatkov, obdelanih v okviru te uredbe, s strani držav članic organom tretjih držav ali tretjim osebam, prepovedana.
Člen 45
Nameni obdelave osebnih podatkov
1.Agencija lahko osebne podatke obdela samo za naslednje namene:
(a) za opravljanje svojih nalog, ki vključujejo organizacijo in usklajevanje skupnih operacij, pilotnih projektov in hitrih posredovanj na mejah, ter v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij v skladu s členom 46;
(b) za opravljanje svojih nalog, ki vključujejo organizacijo in usklajevanje operacij vračanja in posredovanj za vračanje, v skladu s členom 47;
(c) za olajšanje izmenjave informacij z državami članicami, Evropskim azilnim podpornim uradom ali agencijama Europol in Eurojust v skladu s členom 46;
(d) za analizo tveganja, ki jo Agencija opravi v skladu s členom 10;
(e) za identifikacijo plovil in njihovo sledenje v okviru sistema Eurosur v skladu s členom 48.
2.Vsaka taka obdelava osebnih podatkov temelji na načelu sorazmernosti in je strogo omejena na osebne podatke, potrebne za namene iz odstavka 1.
3.Država članica ali druga agencija Unije, ki Agenciji zagotavlja osebne podatke, določi namen ali namene, za katere se ti podatki obdelajo, kot je navedeno v odstavku 1. Če tega ne stori, Agencija v posvetovanju s ponudnikom zadevnih osebnih podatkov slednje obdela, da ugotovi, ali so potrebni za namen ali namene iz odstavka 1, za katere se nadalje obdelajo. Agencija lahko informacije obdela za namen, ki ni namen iz odstavka 1, samo če jo ponudnik podatkov za to pooblasti.
4. Države članice in druge agencije Unije lahko ob posredovanju osebnih podatkov navedejo splošno ali posebno omejitev dostopa do navedenih podatkov ali njihove uporabe, vključno v zvezi z njihovim posredovanjem, izbrisom ali uničenjem. Če se potreba po takih omejitvah pojavi po posredovanju podatkov, o tem obvestijo Agencijo. Agencija upošteva take omejitve.
Člen 46
Obdelava osebnih podatkov, zbranih med skupnimi operacijami, pilotnimi projekti in hitrim posredovanjem na mejah ter s strani podpornih skupin za upravljanje migracij
1.Osebni podatki, ki jih Agencija uporablja ter ki jih zberejo in Agenciji posredujejo države članice ali njeno osebje v okviru skupnih operacij, pilotnih projektov in hitrih posredovanj na mejah ter podporne skupine za upravljanje migracij, so omejeni na:
(a) osebne podatke o ljudeh, za katere pristojni organi držav članic utemeljeno sumijo, da so vpleteni v čezmejne kriminalne dejavnosti, vključno z omogočanjem dejavnosti nezakonitega priseljevanja, trgovine z ljudmi ali terorizma;
(b) osebne podatke o ljudeh, ki nezakonito prečkajo zunanje meje in katerih podatke zberejo evropske skupine mejne in obalne straže, vključno med delovanjem v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij;
(c) številke registrskih tablic, telefonske številke ali identifikacijske številke ladij, ki so nujne za preiskovanje in analiziranje poti in metod, uporabljenih pri nezakonitem priseljevanju in čezmejnih kriminalnih dejavnostih.
2.Agencija lahko osebne podatke iz odstavka 1 obdela v naslednjih primerih:
(a) kadar je treba podatke posredovati Evropskemu azilnemu podpornemu uradu ali agencijama Europol in Eurojust, ki jih uporabijo v skladu s svojimi pooblastili in s členom 51;
(b) kadar je treba podatke posredovati organom ustreznih držav članic, odgovornih za nadzor meje, migracije, azil ali kazenski pregon, ki jih uporabijo v skladu z nacionalno zakonodajo ter nacionalnimi pravili o varstvu podatkov in pravili EU o varstvu podatkov;
(c) kadar so podatki potrebni za pripravo analiz tveganja.
3.Osebni podatki se izbrišejo takoj, ko so bili posredovani Evropskemu azilnemu podpornemu uradu, agencijama Europol in Eurojust ali pristojnim organom držav članic oziroma ko so bili uporabljeni za pripravo analiz tveganja. Obdobje hrambe v nobenem primeru ne presega treh mesecev od datuma, ko so bili podatki zbrani. Rezultati analiz tveganja ne vsebujejo osebnih podatkov.
Člen 47
Obdelava osebnih podatkov v okviru operacij vračanja in posredovanj za vračanje
1. Agencija lahko pri opravljanju svojih nalog, ki vključujejo organizacijo in usklajevanje operacij vračanja ter izvajanje posredovanj za vračanje, obdeluje osebne podatke povratnikov.
2.Obdelava takih osebnih podatkov je še zlasti strogo omejena na tiste osebne podatke, ki so potrebni za namene operacije vračanja ali posredovanja za vračanje.
3.Osebni podatki se izbrišejo takoj, ko je dosežen namen, za katerega so bili zbrani, in najpozneje 30 dni po zaključku operacije vračanja ali posredovanja za vračanje.
4.Če država članica osebnih podatkov o povratnikih ne posreduje prevozniku, lahko to stori Agencija.
Člen 48
Obdelava osebnih podatkov v okviru sistema Eurosur
Agencija lahko obdeluje osebne podatke v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 1052/2013.
Člen 49
Varnostna pravila na področju varovanja tajnih podatkov in občutljivih podatkov, ki niso tajni
1.Agencija uporablja pravila Komisije o varnosti, kot je določeno v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/444. 48 Ta pravila se med drugim uporabljajo za izmenjavo, obdelavo in hrambo tajnih podatkov.
2.Agencija uporablja tudi varnostna načela v zvezi z obdelavo občutljivih podatkov, ki niso tajni, kot so določena v sklepu iz odstavka 1 tega člena in jih izvaja Komisija. Upravni odbor določi ukrepe za uporabo teh varnostnih načel.
ODDELEK 3
Sodelovanje Agencije
Člen 50
Sodelovanje z Irsko in Združenim kraljestvom
1. Agencija olajša operativno sodelovanje držav članic z Irsko in Združenim kraljestvom pri posebnih dejavnostih.
2. Podpora, ki jo zagotavlja Agencija v skladu s členom 7(1)(j), (k) in (l), vključuje organizacijo operacij vračanja držav članic, v katerih sodeluje tudi Irska ali Združeno kraljestvo oziroma obe državi.
3. Uporaba te uredbe za meje Gibraltarja se začasno odloži do datuma, ko bo dosežen sporazum o področju uporabe ukrepov, ki zadevajo prehod oseb prek zunanjih meja.
Člen 51
Sodelovanje z institucijami, agencijami, organi in uradi Unije ter mednarodnimi organizacijami
1.Agencija sodeluje s Komisijo, drugimi institucijami Unije, Evropsko službo za zunanje delovanje, agencijo Europol, Evropskim azilnim podpornim uradom, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, agencijo Eurojust, Satelitskim centrom Evropske unije, Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Evropsko agencijo za nadzor ribištva pa tudi z drugimi agencijami, organi in uradi Unije, in sicer pri zadevah, ki jih zajema ta uredba, zlasti z namenom preprečevanja nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter boja proti njima, vključno z omogočanjem nezakonitega priseljevanja, trgovine z ljudmi in terorizma.
V ta namen lahko Agencija sodeluje z mednarodnimi organizacijami, ki so pristojne za zadeve, zajete v tej uredbi.
2.Tako sodelovanje poteka v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi. Komisija mora take dogovore predhodno odobriti. Agencija v vsakem primeru o vseh takšnih dogovorih obvesti Evropski parlament.
3.Agencija sodeluje s Komisijo v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru carinske unije, kadar se lahko s temi dejavnostmi, vključno z obvladovanjem tveganja s strani carinske službe, čeprav ne spadajo na področje uporabe te uredbe, podpre njeno izvajanje.
4. Institucije, agencije, organi in uradi Unije ter mednarodne organizacije iz odstavka 1 lahko informacije, ki jih prejmejo od Agencije, uporabljajo samo v okviru svojih pristojnosti in v skladu s temeljnimi pravicami, vključno z zahtevami o varstvu podatkov. Osebni podatki, ki jih obdela Agencija, se posredujejo ali drugače sporočijo drugim agencijam ali organom Unije ob upoštevanju posebnih delovnih dogovorov o izmenjavi osebnih podatkov in na podlagi predhodne odobritve Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Kar zadeva ravnanje s tajnimi podatki, ti dogovori določajo, da institucija, organ, urad ali agencija Unije ali mednarodna organizacija izpolnjuje varnostna pravila in standarde, enakovredne tistim, ki jih uporablja Agencija.
5.Agencija lahko poleg tega ob soglasju zadevnih držav članic povabi opazovalce iz institucij, agencij, organov ali uradov Unije ali mednarodnih organizacij, da sodelujejo pri njenih dejavnostih, zlasti pri skupnih operacijah, pilotnih projektih, analizi tveganja in usposabljanju, če je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti ter lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljših praks, ne da bi vplivala na splošno varnost teh dejavnosti. Opazovalci lahko sodelujejo pri analizi tveganja in usposabljanju samo na podlagi soglasja zadevnih držav članic. Kar zadeva skupne operacije in pilotne projekte, je sodelovanje opazovalcev mogoče samo ob soglasju države članice gostiteljice. Podrobna pravila o sodelovanju opazovalcev se vključijo v operativni načrt. Ti opazovalci se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznih usposabljanj, ki jih organizira Agencija.
Člen 52
Evropsko sodelovanje na področju funkcij obalne straže
1.Agencija v sodelovanju z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost podpira nacionalne organe, ki opravljajo funkcije obalne straže na nacionalni ravni in na ravni Unije ter, kadar je to potrebno, na mednarodni ravni, in sicer:
(a) z izmenjavo informacij, pridobljenih z združevanjem in analizo podatkov, ki so na voljo v sistemih poročanja z ladij in drugih informacijskih sistemih, ki jih upravljajo Agencije ali do katerih imajo slednje dostop, v skladu z njihovo pravno podlago in brez poseganja v lastništvo podatkov držav članic;
(b) z zagotavljanjem nadzornih in komunikacijskih storitev, ki temeljijo na najsodobnejši tehnologiji, vključno z vesoljsko in zemeljsko infrastrukturo ter senzorji, nameščenimi na katero koli vrsto platforme, kot so sistemi za daljinsko vodenje zrakoplovov;
(c) s krepitvijo zmogljivosti, tako da se natančno opredelijo smernice, priporočila in najboljše prakse ter podpreta usposabljanje in izmenjava osebja z namenom povečanja izmenjave informacij in sodelovanja na področju funkcij obalne straže;
(d) z izmenjavo zmogljivosti, vključno z načrtovanjem in izvajanjem večnamenskih operacij, ter z medsektorsko in čezmejno izmenjavo sredstev in drugih zmogljivosti.
2.Načini sodelovanja Evropske agencije za mejno in obalno stražo z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost na področju funkcij obalne straže se določijo v delovnem dogovoru v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo zanje.
3.Komisija lahko v obliki priporočila sprejme praktični priročnik o evropskem sodelovanju na področju funkcij obalne straže, ki vsebuje smernice, priporočila in najboljše prakse za izmenjavo informacij ter sodelovanje na nacionalni ravni, na ravni Unije in na mednarodni ravni.
Člen 53
Sodelovanje s tretjimi državami
1. Agencija v okviru politike zunanjih odnosov Unije pri vprašanjih, ki so zajeta v njenih dejavnostih, in kolikor je to potrebno za izpolnitev njenih nalog, olajšuje in spodbuja operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, vključno v zvezi z varstvom temeljnih pravic. Agencija in države članice izpolnjujejo normative in standarde, ki so vsaj enakovredni tistim iz zakonodaje Unije, tudi kadar sodelovanje s tretjimi državami poteka na ozemlju teh držav. Z vzpostavitvijo sodelovanja s tretjimi državami se prispeva k spodbujanju standardov v zvezi z evropskim upravljanjem meja in vrnitvijo.
2.Agencija lahko sodeluje z organi tretjih držav, ki so pristojni za zadeve, zajete v tej uredbi, s podporo delegacij Unije in na podlagi usklajevanja z njimi ter v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi v skladu s pravom in politiko Unije. Ti delovni dogovori se nanašajo na upravljanje operativnega sodelovanja. Komisija mora take dogovore predhodno odobriti.
3.Agencija lahko v okoliščinah, v katerih je potrebna povečana tehnična in operativna pomoč, usklajuje operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami na področju upravljanja zunanjih meja, ima pa tudi možnost izvajanja skupnih operacij na zunanjih mejah, ki vključujejo eno ali več držav članic in tretjo državo, ki meji vsaj na eno od teh držav članic, ob soglasju navedene sosednje tretje države, vključno na ozemlju navedene tretje države. Komisija se obvesti o takih dejavnostih.
4.Agencija sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav pri vrnitvi, vključno pri pridobitvi potovalnih dokumentov.
5.Poleg tega lahko Agencija v dogovoru z zadevnimi državami članicami povabi opazovalce iz tretjih držav, da sodelujejo pri njenih dejavnostih na zunanjih mejah iz člena 13, operacijah vračanja iz člena 27, posredovanjih za vračanje iz člena 32 in usposabljanju iz člena 35, če je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti ter z njo lahko prispevajo k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljših praks, ne da bi vplivali na splošno varnost teh dejavnosti. Sodelovanje teh opazovalcev pri dejavnostih iz členov 13, 27 in 35 je mogoče samo ob soglasju zadevnih držav članic, pri dejavnostih iz členov 13 in 32 pa samo ob soglasju države članice gostiteljice. Podrobna pravila o sodelovanju opazovalcev se vključijo v operativni načrt. Ti opazovalci se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznih usposabljanj, ki jih organizira Agencija.
6.Agencija sodeluje pri izvajanju mednarodnih sporazumov, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, v okviru politike zunanjih odnosov Unije in v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.
7.Agencija lahko prejme sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov, na katerih temelji politika zunanjih odnosov Unije. V tretjih državah lahko začne izvajati in financira projekte tehnične pomoči v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.
8. Države članice lahko pri sklepanju dvostranskih sporazumov s tretjimi državami v dogovoru z Agencijo vključijo določbe o vlogi in pristojnosti Agencije v skladu s to uredbo, zlasti glede izvajanja izvršilnih pooblastil s strani članov evropskih skupin mejne in obalne straže, ki jih Agencija napoti med skupnimi operacijami, pilotnimi projekti, hitrimi posredovanji na mejah, operacijami vračanja ali posredovanji za vračanje. Države članice obvestijo Komisijo o vsaki taki določbi.
9. Agencija obvesti Evropski parlament o dejavnostih iz odstavkov 2 in 3.
Člen 54
Uradniki za zvezo v tretjih državah
1.Agencija lahko v tretje države napoti strokovnjake iz svojega osebja kot uradnike za zvezo, ki jim mora biti pri opravljanju svojih dolžnosti zagotovljena najboljša možna zaščita. Ti so del krajevnih ali regionalnih mrež za sodelovanje uradnikov za zvezo za priseljevanje in strokovnjakov za varnost, ki jih zagotovijo Unija in države članice, vključno z mrežo, vzpostavljeno v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 377/2004. 49
2.V okviru politike zunanjih odnosov Unije imajo pri napotitvi uradnikov za zvezo prednost tretje države, ki v skladu z analizo tveganja predstavljajo državo izvora ali državo tranzita v zvezi z nezakonitim priseljevanjem. Agencija lahko po načelu vzajemnosti sprejme uradnike za zvezo, ki jih napotijo te tretje države. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja vsako leto sprejme seznam prednostnih nalog. Napotitev uradnikov za zvezo potrdi upravni odbor.
3.V skladu s pravom Unije in temeljnimi pravicami so naloge uradnikov za zvezo Agencije vzpostavitev in vzdrževanje stikov s pristojnimi organi tretje države, v katero so napoteni, da bi prispevali k preprečevanju in boju zoper nezakonito priseljevanje ter k vrnitvi nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Ti uradniki za zvezo se tesno usklajujejo z delegacijami Unije.
4.Odločitev o napotitvi uradnikov za zvezo v tretje države je pogojena s predhodnim mnenjem Komisije, Evropski parlament pa je o teh dejavnostih čim prej in v celoti obveščen.
Oddelek 4
Splošni okvir in organizacije Agencije
Člen 55
Pravni položaj in sedež
1.Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.
2.Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava notranje pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.
3.Agencija je neodvisna v zvezi z operativnimi in tehničnimi zadevami.
4.Agencijo zastopa njen izvršni direktor.
5.Sedež Agencije je v Varšavi na Poljskem, pri čemer se upošteva člen 56.
Člen 56
Sporazum o sedežu
1.Potrebne določbe glede nastanitve Agencije v državi članici, kjer ima Agencija sedež, in opreme, ki jo da na voljo navedena država članica, ter posebna pravila, ki se v navedeni državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, namestnika izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, so določene v sporazumu o sedežu med Agencijo in državo članico, kjer ima Agencija sedež.
2.Sporazum o sedežu se sklene po tem, ko upravni odbor odobri to uredbo in najpozneje tri mesece po začetku njene veljavnosti.
3.Država članica, v kateri ima Agencija sedež, zagotovi najboljše možne pogoje za ustrezno delovanje Agencije, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.
Člen 57
Osebje
1. Za osebje Agencije se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije ter pravila, sprejeta v dogovoru med institucijami Unije, zato da se ti kadrovski predpisi in pogoji zaposlovanja drugega osebja Unije uveljavijo.
2. Za namen izvajanja člena 21 in člena 32(6) je lahko kot uradnik za usklajevanje ali uradnik za zvezo imenovan samo član osebja Agencije, za katerega veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije ali naslov II Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Za namen izvajanja člena 19(8) so lahko za dodelitev evropskim skupinam mejne in obalne straže imenovani samo nacionalni strokovnjaki ali mejni policisti, napoteni iz države članice v Agencijo. Agencija te nacionalne strokovnjake, ki se dodelijo evropskim skupinam mejne in obalne straže, imenuje v skladu z navedenim členom.
3. Upravni odbor sprejme potrebne izvedbene ukrepe v dogovoru s Komisijo in v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.
4. Upravni odbor lahko sprejme določbe, ki omogočajo napotitev nacionalnih strokovnjakov in mejnih policistov iz držav članic v Agencijo. V teh določbah se upoštevajo zahteve iz člena 19(8), zlasti dejstvo, da so napoteni nacionalni strokovnjaki ali mejni policisti obravnavani kot člani skupin z nalogami in pooblastili, določenimi v členu 39. Vanje se vključijo določbe o pogojih za napotitev.
Člen 58
Privilegiji in imunitete
Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
Člen 59
Odgovornost
1.Pogodbeno odgovornost Agencije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.
2.Za odločitve na podlagi arbitražnih klavzul iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.
3.Agencija v primeru nepogodbene odgovornosti nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti, in sicer v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic.
4.Za reševanje sporov v zvezi z nadomestilom škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče.
5.Osebno odgovornost uslužbencev Agencije do slednje urejajo določbe iz Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki se zanje uporabljajo.
Člen 60
Upravna in vodstvena struktura Agencije
Upravno in vodstveno strukturo Agencije sestavljajo:
(a) upravni odbor;
(b) izvršni direktor;
(c) nadzorni svet;
(d) svetovalni forum; in
(e) uradnik za temeljne pravice.
Člen 61
Naloge upravnega odbora
1.Upravni odbor:
(a) imenuje izvršnega direktorja na predlog Komisije in v skladu s členom 68;
(b) imenuje člane nadzornega sveta v skladu s členom 69(2);
(c) sprejme odločitve o popravnih ukrepih v skladu s členom 12(6);
(d) sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije za preteklo leto in ga najpozneje do 1. julija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču; konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi;
(e) vsako leto do 30. novembra in po upoštevanju mnenja Komisije z dvotretjinsko večino članov, upravičenih do glasovanja, sprejme enotni programski dokument, ki vsebuje večletno načrtovanje Agencije in njen delovni program za naslednje leto, ter ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;
(f) določi postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja glede operativnih nalog Agencije;
(g) z dvotretjinsko večino članov, upravičenih do glasovanja, sprejme letni proračun Agencije in opravlja druge naloge v zvezi s proračunom Agencije v skladu z oddelkom 5 tega poglavja;
(h) disciplinsko ukrepa zoper izvršnega direktorja in v dogovoru z izvršnim direktorjem zoper njegovega namestnika;
(i) sestavi svoj poslovnik;
50 (j) določi organizacijsko strukturo Agencije in sprejme kadrovsko politiko Agencije, zlasti večletni načrt kadrovske politike. V skladu z ustreznimi določbami Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 se večletni načrt kadrovske politike predloži Komisiji in proračunskemu organu, in sicer po prejetju pozitivnega mnenja Komisije;
(k) sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganjem goljufije, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;
(l) sprejme notranja pravila za preprečevanje in upravljanje konfliktov interesov med njegovimi člani;
(m) v skladu z odstavkom 7 izvaja pooblastila na področju osebja Agencije, ki jih Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije podeljujejo organu za imenovanje, Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije pa organu, pristojnemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanje);
(n) v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;
(o) zagotovi ustrezno upoštevanje ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);
(p) na podlagi analize potreb sprejme in redno posodablja načrte za obveščanje in razširjanje informacij iz člena 7(3);
(q) v skladu z Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije imenuje računovodjo, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen.
2. Za predloge odločitev o izvajanju nekaterih dejavnosti Agencije na zunanji meji katere koli države članice ali v njeni neposredni bližini se zahteva, da član upravnega odbora, ki zastopa navedeno državo članico, z glasovanjem potrdi njihovo sprejetje.
3. Upravni odbor lahko svetuje izvršnemu direktorju pri katerem koli vprašanju, ki je tesno povezano z razvojem operativnega upravljanja zunanjih meja in vrnitvijo, vključno z dejavnostmi na področju raziskav.
4. Upravni odbor odloča o zahtevi Irske in/ali Združenega kraljestva za sodelovanje pri posebnih dejavnostih.
Upravni odbor odloča za vsak primer posebej z absolutno večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Upravni odbor v svoji odločitvi oceni, ali bi sodelovanje Irske in/ali Združenega kraljestva prispevalo k izpolnitvi zadevne dejavnosti. V odločitvi je določen finančni prispevek Irske in/ali Združenega kraljestva za dejavnost, za katero je bila vložena zahteva za sodelovanje.
5. Upravni odbor proračunskemu organu letno posreduje vse informacije, povezane z rezultatom postopkov vrednotenja, ki jih izvede Agencija.
6. Upravni odbor lahko ustanovi manjši izvršni odbor, sestavljen iz predsednika upravnega odbora, enega predstavnika Komisije in treh članov upravnega odbora, ki bo njemu in izvršnemu direktorju pomagal pri pripravi odločitev, programov in dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor, in ki bo po potrebi zaradi nujnosti sprejel nekatere začasne odločitve v imenu upravnega odbora.
7.Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanje na izvršnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.
Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.
Člen 62
Sestava upravnega odbora
1.Brez poseganja v odstavek 3 sestavljajo upravni odbor po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije, ki imajo vsi glasovalno pravico. V ta namen vsaka država članica imenuje člana upravnega odbora in namestnika, ki bo člana zastopal v njegovi odsotnosti. Komisija imenuje dva člana in njuna namestnika. Mandat traja štiri leta. Lahko se podaljša.
2.Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihove stopnje visoke ravni ustreznih izkušenj in strokovnega znanja na področju operativnega sodelovanja pri upravljanju meja in vrnitvi ob upoštevanju ustreznih poslovodnih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela odbora. Prizadevajo si za uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.
3.Pri dejavnostih Agencije sodelujejo države, pridružene izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. Vsaka ima v upravnem odboru enega predstavnika in njegovega namestnika. V skladu z ustreznimi določbami njihovih pridružitvenih sporazumov so bile pripravljene ureditve, ki določajo vrsto in obseg sodelovanja teh držav pri delu Agencije ter podrobna pravila za njihovo sodelovanje, vključno z določbami o finančnih prispevkih in osebju.
Člen 63
Večletno načrtovanje in letni delovni programi
1.Upravni odbor vsako leto do 30. novembra sprejme programski dokument, ki vsebuje večletni program Agencije in njen letni program za naslednje leto, in sicer na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, in ob upoštevanju mnenja Komisije, v primeru večletnega programa pa po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Upravni odbor navedeni dokument posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
2.Dokument iz odstavka 1 postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna in se po potrebi ustrezno prilagodi.
3.V večletnem programu se določita splošni srednje- in dolgoročni strateški program, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti, ter načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem. Opredelijo se strateška področja posredovanj in pojasni, kaj je treba storiti za dosego ciljev. Vanj se vključijo strategija za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter z njo povezani ukrepi.
4.Večletni program se izvede prek letnih delovnih programov in se, kadar je primerno, posodobi ob upoštevanju rezultatov vrednotenja iz člena 80. Ugotovitve teh vrednotenj se po potrebi upoštevajo tudi v letnem delovnem programu za naslednje leto.
5.Letni delovni program vsebuje opis dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s podrobnimi cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih za posamezno dejavnost, v skladu z načeli oblikovanja proračuna po dejavnostih in upravljanja po dejavnostih. Letni delovni program mora biti skladen z večletnim programom. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim poslovnim letom dodane, spremenjene ali črtane.
6.Letni delovni program se sprejme v skladu z zakonodajnim programom Unije za ustrezna področja upravljanja zunanjih meja in vrnitev.
7.Če se Agenciji po sprejetju letnega delovnega programa dodeli nova naloga, ga upravni odbor spremeni.
8.Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku, kot velja za sprejetje prvotnega letnega delovnega programa. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.
Člen 64
Predsedovanje upravnemu odboru
1.Upravni odbor med svojimi člani z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora, ki imajo glasovalno pravico. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.
2.Mandat predsednika in namestnika predsednika se izteče s prenehanjem njunega članstva v upravnem odboru. V skladu s to določbo traja mandat predsednika ali namestnika predsednika štiri leta. Mandat se lahko podaljša enkrat.
Člen 65
Seje
1.Seje upravnega odbora skliče predsednik.
2.Izvršni direktor Agencije se udeleži razprav, vendar nima glasovalne pravice.
3.Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Sestane se na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.
4.Irska in Združeno kraljestvo sta vabljena, da se udeležita sej upravnega odbora.
5.Upravni odbor lahko povabi predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje.
6.Upravni odbor lahko na seje kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo zanimivo.
7.Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.
8.Sekretariat za upravni odbor zagotovi Agencija.
Člen 66
Glasovanje
1.Brez poseganja v člen 61(1)(e) in (g), člen 64(1) ter člen 68(2) in (4) upravni odbor odloča z absolutno večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.
2.Vsak član ima en glas. Izvršni direktor ne glasuje. V odsotnosti člana je do glasovanja upravičen njegov namestnik.
3.Poslovnik določa podrobnejši način glasovanja, zlasti pogoje, po katerih en član lahko deluje v imenu drugega člana, in morebitne zahteve glede sklepčnosti.
4.Države, pridružene izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, imajo omejene glasovalne pravice v skladu s svojimi predpisi. Da bi Agencija pridruženim državam omogočila uveljavljanje glasovalne pravice, natančno opredeli dnevni red in določi točke, za katere je bila odobrena omejena glasovalna pravica.
Člen 67
Naloge in pooblastila izvršnega direktorja
1.Agencijo vodi njen izvršni direktor, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen. Brez poseganja v ločene pristojnosti Komisije in upravnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati nobenih navodil vlade ali drugega organa.
2.Evropski parlament ali Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o opravljanju svojih nalog, zlasti v zvezi z izvajanjem in spremljanjem strategije za temeljne pravice, konsolidiranim letnim poročilom o dejavnostih Agencije za preteklo leto, delovnim programom za naslednje leto in večletnim programom Agencije.
3.Izvršni direktor ima naslednje naloge in pooblastila:
(a) pripravi in izvede odločitve, programe in dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor Agencije v okviru omejitev, določenih v tej uredbi, njenih izvedbenih pravilih in kateri koli veljavni zakonodaji;
(b) sprejme potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da zagotovi tekoče upravljanje in delovanje Agencije v skladu z določbami te uredbe;
(c) vsako leto pripravi programski dokument in ga po posvetovanju s Komisijo predloži upravnemu odboru;
(d) vsako leto pripravi konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije in ga predloži upravnemu odboru;
(e) pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 75 in izvršuje proračun v skladu s členom 76;
(f) prenaša svoja pooblastila na druge člane osebja Agencije ob upoštevanju pravil, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 61(1)(i);
(g) sprejme odločitev o popravnih ukrepih v skladu s členom 12(5), vključno s predlogi državam članicam glede začetka in izvajanja skupnih operacij, hitrih posredovanj na mejah ali drugih ukrepov iz člena 13(2);
(h) oceni, potrdi in uskladi predloge držav članic glede skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah v skladu s členom 14(3);
(i) zagotovi izvajanje operativnih načrtov iz členov 15 in 16 ter člena 32(4);
(j) v sodelovanju z drugimi zadevnimi agencijami Unije in v skladu s členom 17(2) oceni zahtevo za pomoč podpornih skupin za upravljanje migracij, ki jo vloži država članica, ter izvede oceno njenih potreb;
(k) zagotovi izvajanje sklepa Komisije iz člena 18;
(l) umakne financiranje skupne operacije ali hitrega posredovanja na mejah oziroma ga odloži ali prekine v skladu s členom 24;
(m) ovrednoti rezultate skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah v skladu s členom 25;
(n) ob upoštevanju člena 38(2) določi minimalno količino tehnične opreme v skladu s potrebami Agencije, zlasti da ji omogoči izvajanje skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah;
(o) pripravi akcijski načrt na podlagi ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in vrednotenj ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), o napredku pa dvakrat na leto poroča Komisiji in upravnemu odboru;
(p) ščiti finančne interese Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih ter odvračilnih upravnih in denarnih kazni;
(q) za Agencijo pripravi strategijo za boj proti goljufijam in jo predloži v odobritev upravnemu odboru.
4. Izvršni direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru.
5. Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.
Člen 68
Imenovanje izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja
1.Komisija predlaga kandidate za mesto izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja na podlagi seznama, nastalega po objavi mesta v Uradnem listu Evropske unije in po potrebi v drugih tiskanih medijih ali na spletnih mestih.
2.Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi zaslug ter dokazanih visokih upravnih in vodstvenih sposobnosti, pa tudi poklicnih izkušenj, pridobljenih na visokem vodstvenem položaju na področju upravljanja zunanjih meja in vrnitve. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.
Izvršnega direktorja lahko na podlagi predloga Komisije razreši upravni odbor po istem postopku.
3.Izvršnemu direktorju pomaga namestnik izvršnega direktorja. Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomesti njegov namestnik.
4.Namestnika izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi zaslug ter dokazanih ustreznih upravnih in vodstvenih sposobnosti, pa tudi ustreznih poklicnih izkušenj na področju upravljanja zunanjih meja in vrnitve, in sicer na predlog Komisije ter po posvetovanju z izvršnim direktorjem. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.
Namestnika izvršnega direktorja lahko razreši upravni odbor po istem postopku.
5. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Do konca tega obdobja Komisija izvede oceno, v kateri upošteva vrednotenje delovne uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.
6.Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 5, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ pet let.
7.Mandat namestnika izvršnega direktorja traja pet let. Upravni odbor ga lahko enkrat podaljša za nadaljnjih pet let.
Člen 69
Nadzorni svet
1.Nadzorni svet svetuje izvršnemu direktorju:
(a) o priporočilih, ki jih izvršni direktor da zadevni državi članici glede začetka in izvajanja skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah v skladu s členom 14(4);
(b) o odločitvah, ki jih izvršni direktor sprejme za države članice na podlagi rezultata ocene ranljivosti, ki jo izvede Agencija v skladu s členom 12;
(c) o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za praktično izvajanje sklepa Komisije v zvezi z razmerami, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi, vključno v zvezi s tehnično opremo in osebjem, potrebnim za dosego ciljev navedenega sklepa, v skladu s členom 18(3).
2.Nadzorni svet je sestavljen iz namestnika izvršnega direktorja, štirih drugih visokih uradnikov Agencije, ki jih imenuje upravni odbor, in enega od predstavnikov Komisije v upravnem odboru. Nadzornemu svetu predseduje namestnik izvršnega direktorja.
3.Nadzorni svet poroča upravnemu odboru.
Člen 70
Svetovalni forum
1.Agencija ustanovi svetovalni forum, ki pomaga izvršnemu direktorju in upravnemu odboru v zadevah v zvezi s temeljnimi pravicami.
2.Agencija k sodelovanju v svetovalnem forumu povabi Evropski azilni podporni urad, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce in druge ustrezne organizacije. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja odloči o sestavi in načinu dela svetovalnega foruma ter obliki posredovanja podatkov svetovalnemu forumu.
3.S svetovalnim forumom se je treba posvetovati o nadaljnjem razvoju in izvajanju strategije za temeljne pravice, kodeksov ravnanja in skupnih osnovnih učnih načrtov.
4.Svetovalni forum pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih. Navedeno poročilo se da na voljo javnosti.
5.Svetovalni forum ima dostop do vseh informacij v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic, vključno s tistimi, ki jih pridobi med obiski skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah, ki jih opravi na kraju samem na podlagi soglasja države članice gostiteljice.
Člen 71
Uradnik za temeljne pravice
1.Upravni odbor imenuje uradnika za temeljne pravice, ki ima potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju temeljnih pravic.
2.Uradnik za temeljne pravice je pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisen, neposredno poroča upravnemu odboru in sodeluje s svetovalnim forumom. Uradnik za temeljne pravice poročila oddaja redno in s tem prispeva k mehanizmu za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic.
3.Z uradnikom za temeljne pravice se je treba posvetovati o operativnih načrtih, pripravljenih v skladu s členoma 15 in 16 ter členom 32(4), in mu omogočiti dostop do vseh informacij o spoštovanju temeljnih pravic, in sicer v povezavi z vsemi dejavnostmi Agencije.
Člen 72
Pritožbeni mehanizem
1.Agencija v sodelovanju z uradnikom za temeljne pravice sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev pritožbenega mehanizma v skladu s tem členom, da se zagotovita spremljanje in spoštovanje temeljnih pravic pri vseh dejavnostih Agencije.
2.Vsaka oseba, ki jo neposredno prizadenejo ukrepi osebja, ki izvaja skupno operacijo, pilotni projekt, hitro posredovanje na mejah, operacijo vračanja ali posredovanje za vračanje, in ki meni, da so ji bile zaradi teh ukrepov kršene temeljne pravice, ali katere koli tretje osebe, ki posredujejo v imenu take osebe, lahko pri Agenciji vložijo pisno pritožbo.
3.Sprejmejo se samo utemeljene pritožbe glede konkretnih kršitev temeljnih pravic. Anonimne, zlonamerne, neresne, nadležne, hipotetične ali nenatančne pritožbe se izločijo iz pritožbenega mehanizma.
4.Uradnik za temeljne pravice je odgovoren za obravnavo pritožb, ki jih prejme Agencija, v skladu s pravico do dobrega upravljanja. V ta namen uradnik za temeljne pravice pregleda sprejemljivost pritožbe, evidentira sprejemljive pritožbe, posreduje vse evidentirane pritožbe izvršnemu direktorju, posreduje pritožbe o mejnih policistih matični državi članici in evidentira nadaljnje spremljanje, ki ga izvede Agencija ali navedena država članica.
5.Izvršni direktor v primeru evidentirane pritožbe o članu osebja Agencije zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje, vključno z disciplinskimi ukrepi, kadar je to potrebno. Izvršni direktor poroča uradniku za temeljne pravice o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in njenem nadaljnjem spremljanju, ki ga izvede Agencija.
6.Matična država članica v primeru evidentirane pritožbe o mejnem policistu države članice gostiteljice ali članu skupin, vključno z napotenimi člani skupin ali napotenimi nacionalnimi strokovnjaki, zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje, tudi disciplinske ukrepe, kadar je to potrebno, ali druge ukrepe v skladu z nacionalnim pravom. Zadevna država članica poroča uradniku za temeljne pravice o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in njenem nadaljnjem spremljanju.
7.Uradnik za temeljne pravice poroča izvršnemu direktorju in upravnemu odboru o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in njenem nadaljnjem spremljanju, ki ga izvedejo Agencija in države članice.
8.Če je pritožba sprejemljiva, so pritožniki v skladu s pravico do dobrega upravljanja obveščeni, da je bila pritožba evidentirana, da se je začel postopek ocenjevanja in da lahko odgovor pričakujejo takoj, ko bo na voljo. Če pritožba ni sprejemljiva, so pritožniki obveščeni o razlogih za to, pri čemer se jim zagotovijo dodatne možnosti obravnave njihovih vprašanj.
9.Uradnik za temeljne pravice po posvetovanju s svetovalnim forumom pripravi standardni pritožbeni obrazec, v katerega se vnesejo podrobne in posebne informacije o domnevni kršitvi temeljnih pravic. Uradnik za temeljne pravice navedeni obrazec predloži izvršnemu direktorju in upravnemu odboru.
Agencija zagotovi, da je standardni pritožbeni obrazec na voljo v najpogosteje uporabljenih jezikih ter da je med vsemi dejavnostmi Agencije dostopen na spletnem mestu Agencije in v tiskani obliki. Uradnik za temeljne pravice obravnava tudi pritožbe, ki niso vložene na standardnem pritožbenem obrazcu.
10.Agencija in uradnik za temeljne pravice vse osebne podatke v pritožbi obravnavata in obdelata v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001, države članice pa v skladu z Direktivo 95/46/ES in Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ.
Šteje se, da pritožniki, ki vložijo pritožbo, v smislu točke (d) člena 5 Uredbe (ES) št. 45/2001 privolijo, da Agencija in uradnik za temeljne pravice obdelata njihove osebne podatke.
Da se zaščiti interes pritožnikov, se pritožbe obravnavajo zaupno, razen če se pritožnik odpove svoji pravici do zaupnosti. Šteje se, da pritožniki, ki se odpovejo pravici do zaupnosti, privolijo, da uradnik za temeljne pravice ali Agencija razkrije njihovo identiteto v zvezi z zadevo iz pritožbe.
Člen 73
Jezikovna ureditev
1. Za Agencijo se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1 51 .
2.Brez poseganja v odločitve, sprejete na podlagi člena 342 PDEU, se konsolidirano letno poročilo o dejavnostih in delovni program iz člena 61(1)(d) in (e) pripravita v vseh uradnih jezikih Unije.
3.Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center organov Evropske Unije.
Člen 74
Preglednost in objave
1.Agencija obravnava vloge za dostop do dokumentov, ki jih ima, ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1049/2001.
2.Agencija lahko na lastno pobudo objavi sporočila s področja svojih nalog. Objavi konsolidirano letno poročilo o dejavnostih iz člena 61(1)(d) in zlasti javnosti in vsem zainteresiranim stranem zagotovi dostop do hitrih objektivnih, zanesljivih in razumljivih informacij o njenem delu.
3.Upravni odbor določi praktično ureditev za uporabo odstavkov 1 in 2.
4.Vse pravne ali fizične osebe se lahko pisno obrnejo na Agencijo v katerem koli uradnem jeziku Unije. Navedene osebe imajo pravico do odgovora v istem jeziku.
5.Odločitve, ki jih agencija sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, lahko povzročijo vložitev pritožbe pri varuhu človekovih pravic ali postanejo predmet tožbe pred Sodiščem Evropske unije pod pogoji, določenimi v členih 228 in 263 PDEU.
Oddelek 5
Finančne zahteve
Člen 75
Proračun
1. Ne glede na druge vrste prihodkov so prihodki agencije sestavljeni iz:
(a) subvencije Unije, predvidene iz splošnega proračuna Evropske Unije (oddelek o Komisiji);
(b) prispevka držav, pridruženih izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kot je opredeljeno v ustreznih ureditvah o finančnem prispevku;
(c) sredstev Unije, in sicer v obliki sporazumov o prenosu pooblastil ali ad hoc dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili iz člena 78 ter določbami ustreznih instrumentov, ki podpirajo politike Unije;
(d) nadomestil za opravljene storitve;
(e) vseh prostovoljnih prispevkov držav članic.
2. Odhodki Agencije vključujejo stroške za zaposlene, upravne stroške ter stroške za infrastrukturo in poslovanje.
3. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje poslovno leto, ki vsebuje kadrovski načrt, ter ga pošlje upravnemu odboru.
4. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.
5. Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o načrtu, ki ga pripravi izvršni direktor, sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije, vključno z začasnim kadrovskim načrtom, ter ju do 31. januarja pošlje Komisiji.
6. Upravni odbor pošlje Komisiji do 31. marca končni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije, vključno z osnutkom kadrovskega načrta, kateremu je priložen osnutek delovnega programa.
7.Komisija pošlje načrt Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije.
8.Na podlagi načrta Komisija v predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi načrte, ki se ji zdijo potrebni za kadrovski načrt, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.
9.Proračunski organ Agenciji odobri odobritve za subvencijo.
Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Agencijo.
10.Upravni odbor sprejme proračun Agencije. Ta je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se proračun Agencije ustrezno prilagodi.
11.Za vse spremembe proračuna, vključno s kadrovskim načrtom, se uporabi isti postopek.
12.Za vsak gradbeni projekt, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije, se uporabljajo določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 52 .
13.Proračun Agencije, ki ga sprejme upravni odbor, zaradi financiranja zagotovitve hitrih posredovanj na mejah in posredovanj za vračanje vključuje finančno operativno rezervo, ki znaša najmanj 4 % odobritve, predvidene za operativne dejavnosti. Rezerva mora biti zagotovljena vse leto.
Člen 76
Izvrševanje in nadzor proračuna
1.Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.
2.Računovodja Agencije pošlje začasne računovodske izkaze za poslovno leto (leto N) računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega poslovnega leta (leto N + 1). Računovodja Komisije konsolidira začasne računovodske izkaze institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 147 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. 53
3.Agencija pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču do 31. marca leta N + 1.
4. Računovodja Komisije pošlje začasne računovodske izkaze Agencije za leto N, konsolidirane z računovodskimi izkazi Komisije, Računskemu sodišču do 31. marca leta N + 1.
5.Izvršni direktor po prejemu ugotovitev Računskega sodišča glede začasnih računovodskih izkazov Agencije za leto N v skladu s členom 148 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 na svojo odgovornost sestavi končne računovodske izkaze Agencije in jih pošlje v mnenje upravnemu odboru.
6.Upravni odbor predloži mnenje o končnih računovodskih izkazih Agencije za leto N.
7.Izvršni direktor najpozneje do 1. julija leta N + 1 pošlje končne računovodske izkaze skupaj z mnenjem upravnega odbora Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu.
8.Končni računovodski izkazi za leto N se objavijo v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.
9.Izvršni direktor najpozneje do 30. septembra leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove ugotovitve. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.
10.Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse informacije, potrebne za nemoteno izvajanje postopka razrešnice za leto N v skladu s členom 165(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
11.Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju Agencije razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.
Člen 77
Boj proti goljufijam
1.Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in brez odlašanja sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene Agencije, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.
2.Računsko sodišče lahko pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije, opravi revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem.
3.Urad OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 54 in Uredbi (Euratom, ES) št. 2185/96, izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Agencija. 55
4.Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev in odločbe Agencije o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.
Člen 78
Finančna določba
Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013, razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Agencije in je Komisija dala predhodno soglasje.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 79
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 33a Uredbe (ES) št. 562/2006. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3.Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se navedeni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva dve tretjini članov odbora.
4.Kadar odbor ne predloži mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
5.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.
Člen 80
Vrednotenje
1.Komisija v treh letih od začetka veljavnosti te uredbe in vsake tri leta zatem opravi vrednotenje, da oceni zlasti učinek, učinkovitost in uspešnost delovanja Agencije ter njen način dela v zvezi s cilji, pooblastili in nalogami, ki jih ima. Pri vrednotenju se obravnavajo zlasti morebitna potreba po spremembi pooblastil Agencije in finančne posledice takšnih sprememb.
V vrednotenju je zajeta tudi posebna analiza o tem, kako je bila pri uporabi te uredbe upoštevana Listina o temeljnih pravicah.
2.Komisija poročilo o vrednotenju skupaj s svojimi sklepi o njem pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Poročilo o vrednotenju in sklepi o njem se objavijo.
3.Komisija pri vsakem nadaljnjem vrednotenju oceni rezultate, ki jih je Agencija dosegla v zvezi s svojimi cilji, pooblastili in nalogami.
Člen 81
Razveljavitev
1.Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004, Uredba (ES) št. 863/2007 in Odločba Sveta 2005/267/ES 56 se razveljavijo.
2.Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo za sklicevanja na to uredbo v skladu s Prilogo.
Člen 82
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 19(5) ter členi 28, 29, 30 in 31 se začnejo uporabljati tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Strasbourgu,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB
1.3.Vrsta predloga/pobude
1.4.Cilji
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic
1.7.Načrtovani načini upravljanja
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
2.2.Upravljavski in kontrolni sistem
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo
3.2.3Ocenjene posledice za človeške vire Evropske agencije za mejno in obalno stražo
3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Odločbe Sveta 2005/267/ES
1.2.Zadevno področje v strukturi ABM/ABB 57
Področje politike: Migracije in notranje zadeve
Dejavnost: Varnost in varstvo svoboščin
1.3.Vrsta predloga/pobude
◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep
◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 58
X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa
◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep
1.4.Cilji
1.4.1Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo
Cilj tega predloga je vzpostaviti evropsko mejno in obalno stražo za zagotovitev evropskega integriranega upravljanja zunanjih meja EU z namenom učinkovitega upravljanja migracij in zagotovitve visoke stopnje varnosti v Uniji ob varstvu prostega gibanja oseb v Uniji. Je del svežnja ukrepov, ki ga je predstavila Komisija, da se zagotovi boljša zaščita zunanjih meja EU, kot je določeno v spremnem Sporočilu Komisije z naslovom „Evropska mejna in obalna straža ter učinkovito upravljanje evropskih zunanjih meja“.
Leta 2015 se je Evropska unija srečala z izjemnimi pritiski na zunanje meje, saj je med januarjem in novembrom tega leta po ocenah nezakonito prečkalo meje 1,5 milijona oseb. Velika razsežnost mešanih migracijskih tokov oseb, ki so prečkale zunanje meje Evropske unije, in posledična sekundarna gibanja so pokazali, da so obstoječe strukture na ravni Unije in držav članic neustrezne za obravnavanje izzivov, ki nastajajo zaradi množičnega prihoda. Na območju brez notranjih meja nezakonito priseljevanje prek zunanjih meja ene države članice vpliva na vse druge države članice znotraj schengenskega območja. Zaradi obsežnih sekundarnih gibanj je več držav članic na notranjih mejah ponovno uvedlo nadzor meje. To je zelo obremenilo delovanje in usklajenost schengenskega območja.
Med sedanjo migracijsko krizo se je izkazalo, da se schengensko območje brez notranjih meja lahko ohrani le, če so zunanje meje učinkovito zavarovane in zaščitene. Nadzor zunanjih meja Unije je splošni in skupni interes, ki ga je treba zastopati v skladu z visokimi in enotnimi standardi Unije.
Zaradi večjih pomislekov glede varnosti po terorističnih napadih v tem letu so državljani še bolj zaskrbljeni. Čeprav meje nikoli ne morejo zagotoviti popolne varnosti, lahko bistveno prispevajo k večji varnosti in obveščevalni dejavnosti ter preprečevanju napadov v prihodnosti. Ta funkcija je postala še pomembnejša zato, ker pri terorističnih napadih vse pogosteje sodelujejo tuji borci. Zato je bistveno, da se poveča varnost na zunanjih mejah, s čimer se bo povrnilo zaupanje javnosti.
Enotno območje brez notranjih meja, ki omogoča prosto gibanje, se lahko ohrani le, če so zunanje meje učinkovito zaščitene. Veriga je vedno močna le toliko kot njen najšibkejši člen. Zato je treba narediti odločilen korak proti integriranemu sistemu upravljanja zunanjih meja. To je mogoče le, če se izvaja kot skupna naloga vseh držav članic v skladu z načeloma solidarnosti in odgovornosti kot vodilnima načeloma za obravnavanje migracijske krize, s katerima so se strinjale vse institucije EU.
V evropski agendi o migracijah je bila opredeljena potreba, da se zagotovi deljeno upravljanje zunanjih meja v skladu s ciljem iz člena 77 PDEU, da bi „se postopno uvedel integriran sistem upravljanja zunanjih meja“. Predsednik Juncker je v govoru o stanju v Uniji septembra napovedal, da bo Komisija v zvezi s tem pred koncem leta predstavila ambiciozne korake v obliki popolnoma delujoče evropske mejne in obalne straže, kot je bilo nato potrjeno v Delovnem programu Komisije za leto 2016.
Predlog uredbe določa splošna načela za evropsko integrirano upravljanje meja, vzpostavlja evropsko mejno in obalno stražo in ustanavlja Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ki bo nastala iz agencije Frontex. Cilj tega osnutka uredbe je zagotoviti bolj integrirano upravljanje zunanjih meja EU, med drugim s tem, da se Evropski agenciji za mejno in obalno stražo dodelijo večja pooblastila na področju upravljanja zunanjih meja in vrnitve, kot jih ima trenutno agencija Frontex. Ta osnutek uredbe Evropski agenciji za mejno in obalno stražo zagotavlja dodatne pristojnosti, ki jih potrebuje za učinkovito izvajanje integriranega upravljanja meja na ravni Unije, odpravljanje slabosti pri upravljanju meja na nacionalni ravni in odzivanje na doslej najobsežnejše migracijske tokove oseb, ki so letos prečkale zunanje meje Evropske unije.
Dodelitev teh dodatnih pristojnosti na evropski ravni Evropski agenciji za mejno in obalno stražo je bistvena za preprečevanje, da bi slabosti pri upravljanju zunanjih meja ali doslej najobsežnejši migracijski tokovi škodili pravilnemu delovanju schengenskega območja. Izzivov, ki so posledica migracijske krize, ni mogoče ustrezno obravnavati, če države članice delujejo neusklajeno. Integrirano upravljanje meja je skupna odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo in nacionalnih organov, pristojnih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, skupaj pa sestavljajo evropsko mejno in obalno stražo.
1.4.2Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB
Posamezni cilji v nadaljevanju so opredeljeni na podlagi nalog Agencije iz člena 7 predloga. Vendar je pri razčlenitvi posameznih ciljev upoštevan okvir ABM/ABB, ki ga je vzpostavila agencija Frontex za namene svojega delovnega programa za leto 2016, pri čemer so upoštevane nove naloge iz uredbe in nekatere potrebne prilagoditve 59 .
Posamezni cilj št. 1: Podpora pri upravljanju zunanjih meja
– usklajevanje operativnega sodelovanja med državami članicami na področju upravljanja zunanjih meja;
– pomoč državam članicam v okoliščinah, v katerih je potrebna povečana tehnična in operativna pomoč na zunanjih mejah, in sicer z usklajevanjem in organizacijo skupnih operacij, pri čemer se upošteva, da lahko v nekaterih primerih to vključuje izredne humanitarne razmere in reševanje na morju;
– pomoč državam članicam v okoliščinah, v katerih je potrebna povečana tehnična in operativna pomoč na zunanjih mejah, in sicer z začetkom izvajanja hitrih posredovanj na zunanjih mejah držav članic, ki se srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski, pri čemer se upošteva, da lahko v nekaterih primerih to vključuje izredne humanitarne razmere in reševanje na morju;
– oblikovanje in napotitev evropske skupine mejne in obalne straže, vključno s hitro rezervno sestavo, ki se napotijo med skupnimi operacijami in hitrimi posredovanji na mejah ter v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij;
– napotitev evropske skupine mejne in obalne straže ter zagotovitev tehnične opreme za zagotavljanje pomoči pri pregledovanju, identifikaciji in odvzemu prstnih odtisov v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij;
– zagotovitev potrebne opreme in napotitev osebja za hitro rezervno sestavo za praktično izvajanje ukrepov, ki jih je treba sprejeti v razmerah, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi.
Posamezni cilj št. 2: Podpora organom držav članic, ki opravljajo funkcije obalne straže
– sodelovanje z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost, da se zagotovi podpora nacionalnim organom, ki opravljajo funkcije obalne straže, z (a) zagotavljanjem storitev, informacij, opreme in usposabljanja ter (b) usklajevanjem večnamenskih operacij.
Posamezni cilj št. 3: Podpora pri izvajanju učinkovitih vrnitev
– podpora in okrepitev tehničnega in operativnega sodelovanja med državami članicami ter z ustreznimi organi tretjih držav in deležniki;
– usklajevanje in organizacija operacij vračanja;
– pomoč državam članicam v okoliščinah, v katerih je potrebna povečana tehnična in operativna pomoč pri izpolnjevanju obveznosti vrnitve nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, vključno z usklajevanjem ali organizacijo operacij vračanja;
– oblikovanje evropskih intervencijskih skupin za vračanje in njihova napotitev med posredovanji za vračanje.
Posamezni cilj št. 4: Analize tveganja in ocene ranljivosti
– vzpostavitev centra za spremljanje in analizo tveganja, ki lahko spremlja migracijske tokove in izvaja analizo tveganja v zvezi z vsemi vidiki integriranega upravljanja meja;
– izvedba ocene ranljivosti, vključno z oceno zmogljivosti držav članic za obravnavanje groženj in pritiskov na zunanjih mejah.
Posamezni cilj št. 5: Usposabljanje
– pomoč državam članicam pri usposabljanju nacionalnih mejnih policistov in strokovnjakov za vrnitev, vključno z oblikovanjem skupnih standardov za usposabljanje.
Posamezni cilj št. 6: Upravljanje združenih virov ter raziskave in razvoj
– oblikovanje nabora tehnične opreme, ki se da na voljo pri skupnih operacijah, hitrih posredovanjih na mejah in v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij ter pri operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje;
– vzpostavitev skupine nadzornikov za prisilno vrnitev, spremljevalcev pri prisilni vrnitvi in specialistov za vrnitev;
– podpora razvoju tehničnih standardov za opremo, zlasti za poveljstvo, nadzor in komunikacijo na taktični ravni, in tehnični nadzor za zagotavljanje interoperabilnosti na ravni Unije in nacionalni ravni;
– sodelovanje pri razvoju in upravljanju raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki so povezane z nadzorom in varovanjem zunanjih meja, kar vključuje uporabo napredne nadzorne tehnologije, kot so sistemi za daljinsko vodenje zrakoplovov, in razvoj pilotnih projektov, povezanih z zadevami, ki jih zajema uredba.
Posamezni cilj št. 7: Sistem Eurosur in spremljanje razmer
– zagotavljanje potrebne pomoči pri razvoju in delovanju evropskega sistema varovanja meja in po potrebi pri razvoju skupnega okolja za izmenjavo podatkov, vključno z interoperabilnostjo sistemov, zlasti z razvijanjem, vzdrževanjem in usklajevanjem okvira sistema Eurosur v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
– razvijanje in upravljanje informacijskih sistemov, ki omogočajo hitro in zanesljivo izmenjavo informacij o nastajajočih tveganjih pri upravljanju zunanjih meja, nezakonitem priseljevanju in vrnitvi, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 in Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ in v tesnem sodelovanju s Komisijo ter agencijami, organi in uradi Unije in Evropsko migracijsko mrežo, ustanovljeno z Odločbo Sveta 2008/381/ES.
Posamezni cilj št. 8: Zunanji odnosi in temeljne pravice
– pomoč državam članicam in tretjim državam v okviru medsebojnega operativnega sodelovanja na področju upravljanja zunanjih meja in vrnitve, vključno z napotitvijo uradnikov za zvezo;
– zagotavljanje varstva temeljnih pravic pri opravljanju nalog Agencije in držav članic iz uredbe v skladu z zadevnim pravom Unije, zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ter vzpostavitev pritožbenega mehanizma za obravnavo pritožb v zvezi z morebitnimi kršitvami temeljnih pravic med dejavnostmi, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo.
Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB:
Dejavnost 18 02: Solidarnost – zunanje meje, vizumska politika in prosto gibanje oseb
1.4.3Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Ta predlog določa splošna načela za evropsko integrirano upravljanje meja, da se zagotovijo učinkovito upravljanje migracij, visoka stopnja notranje varnosti v Evropski uniji ter varstvo prostega gibanja oseb v Evropski uniji.
Integrirano upravljanje meja sestavljajo ukrepi v tretjih državah, ukrepi, ki se izvajajo skupaj s sosednjimi tretjimi državami, ukrepi v zvezi z nadzorom zunanjih meja in ukrepi, ki se izvajajo znotraj območja prostega gibanja, vključno z vrnitvijo državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v državi članici.
Ta predlog vzpostavlja evropsko mejno in obalno stražo, ki je odgovorna za integrirano upravljanje meja, in v primerjavi s pooblastili agencije Frontex razširja pooblastila Evropske agencije za mejno in obalno stražo v zvezi z vsemi vidiki integriranega upravljanja meja. Evropsko mejno in obalno stražo sestavljajo Evropska agencija za mejno in obalno stražo in nacionalni organi, odgovorni za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja. Naloga evropske mejne in obalne straže je izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja v skladu z načelom skupne odgovornosti. Ker vsi nacionalni mejni policisti, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, izvajajo evropsko integrirano upravljanje meja, so obenem tudi evropska mejna in obalna straža in ne le nacionalni mejni policisti in obalne straže.
Da se izrazijo spremembe pooblastil agencije Frontex, se Agencija preimenuje v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo. Ključna vloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo so oblikovanje operativne in tehnične strategije za izvajanje integriranega upravljanja meja na ravni Unije, nadzorovanje učinkovitega delovanja nadzora zunanjih meja držav članic, izvajanje ocene ranljivosti, zagotavljanje, da nacionalni organi obravnavajo slabosti pri upravljanju zunanje meje, ter zagotavljanje večje operativne in tehnične pomoči državam članicam prek skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah in praktičnega izvajanja ukrepov v razmerah, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi, ter organizacija, usklajevanje in izvajanje operacij vračanja in posredovanj za vračanje.
Evropska agencija za mejno in obalno stražo bo morala imeti obsežen in učinkovit nadzor, da bo lahko ugotovila, ali lahko država članica izvaja veljavno zakonodajo EU in ali obstajajo slabosti pri upravljanju meja države članice, in tako preprečila, da bi povečanje migracijskih tokov povzročilo resne težave na zunanjih mejah. Za te namene ta predlog določa naslednje elemente za povečanje vloge Evropske agencije za mejno in obalno stražo v primerjavi z vlogo agencije Frontex:
Vzpostavi se center za spremljanje in analizo tveganja, ki lahko spremlja migracijske tokove proti in v Evropski uniji ter izvaja analizo tveganja, ki jo uporabijo države članice in ki zajema vse vidike, povezane z integriranim upravljanjem meja, zlasti nadzor meja, vrnitev, nezakonita sekundarna gibanja državljanov tretjih držav v Evropski uniji, preprečevanje čezmejnega kriminala, vključno z omogočanjem nezakonitega priseljevanja, trgovine z ljudmi in terorizma, ter razmere v sosednjih tretjih državah, da se razvije vnaprejšnji opozorilni mehanizem, s katerim se analizirajo migracijski tokovi proti EU.
Uradniki za zvezo Agencije se napotijo v države članice, da lahko Agencija zagotovi pravilno in učinkovito spremljanje prek analize tveganja, izmenjave informacij ali sistema EUROSUR in tudi s prisotnostjo na ozemlju. Naloga uradnika za zvezo je spodbujanje sodelovanja med Agencijo in državami članicami ter zlasti podpiranje zbiranja informacij, ki jih Agencija potrebuje za izvajanje ocene ranljivosti in spremljanje ukrepov, ki jih države članice sprejmejo na zunanjih mejah.
Agenciji se dodeli nadzorna vloga, saj mora Agencija izvajati obvezno oceno ranljivosti, da oceni zmogljivost držav članic za obravnavanje izzivov na zunanjih mejah, pri čemer oceni tudi opremo in vire držav članic ter načrtovanje obvladovanja nepredvidljivih razmer. Izvršni direktor na podlagi nasveta nadzornega sveta, ustanovljenega v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo, opredeli ukrepe, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, in določi rok za sprejetje navedenih ukrepov. Odločitev izvršnega direktorja je zavezujoča za zadevno državo članico in, če potrebni ukrepi niso sprejeti v določenem roku, se zadeva po potrebi predloži upravnemu odboru, ki o njej sprejme nadaljnjo odločitev. Če država članica vseeno ne ukrepa in zato ogrozi delovanje schengenskega območja, lahko Komisija sprejme izvedbeni sklep o neposrednem posredovanju Agencije.
Vzpostavijo se novi postopki za obravnavo razmer, ko je treba sprejeti nujne ukrepe, če država članica ne sprejme potrebnih popravnih ukrepov v skladu z oceno ranljivosti ali če obstaja nesorazmeren migracijski pritisk na zunanje meje, zaradi česar je nadzor zunanjih meja tako neučinkovit, da lahko ogrozi delovanje schengenskega območja. To bo vključevalo izvedbeni sklep Komisije, v katerem se opredelijo ukrepi, ki jih bo izvedla Evropska agencija za mejno in obalno stražo, kot je opisano v tej uredbi, in ki določa, da mora zadevna država članica pri izvajanju navedenih ukrepov sodelovati z Agencijo. Evropska agencija za mejno in obalno stražo bo nato določila, katere ukrepe je treba sprejeti za praktično izvajanje ukrepov iz sklepa Komisije, in neposredno posredovala v zadevni državi članici.
Razširijo se naloge Agencije, ki jih sestavljajo vzpostavitev in napotitev evropskih skupin mejne in obalne straže za skupne operacije in hitra posredovanja na mejah, oblikovanje nabora tehnične opreme, zagotavljanje pomoči Komisiji pri usklajevanju dejavnosti podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih točkah in večja vloga pri vrnitvi, analizi tveganja, usposabljanju in raziskavah.
Zagotovi se obvezno združevanje človeških virov, saj se oblikuje hitra rezervna sestava, tj. stalna enota, ki jo vsako leto sestavlja majhen delež vseh mejnih policistov v državah članicah. Napotitev evropskih skupin mejne in obalne straže iz hitre rezervne sestave bi morala po potrebi takoj spremljati napotitev dodatnih evropskih skupin mejne in obalne straže.
Da se na voljo nabor tehnične opreme, ki jo ima Agencija v svoji lasti ali pa si lastništvo nad njo deli z državo članico, ta nabor tehnične opreme, ki jo zagotovijo države članice, pa se upravlja na podlagi potreb, ki jih opredeli Agencija, pri čemer se zahteva, da se nabor tehnične opreme dopolni s prevoznimi sredstvi in delovno opremo, ki jih kupijo države članice v skladu s posebnimi ukrepi Sklada za notranjo varnost.
Agencija ima ključno vlogo pri zagotavljanju pomoči Komisiji pri usklajevanju podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih točkah, za katere so značilni mešani migracijski tokovi in na katerih Evropska agencija za mejno in obalno stražo skupaj z Evropskim azilnim podpornim uradom, agencijo Europol in drugimi ustreznimi agencijami Unije zagotavlja usklajeno in večjo tehnično in operativno podporo državam članicam.
Okrepi se vloga Agencije pri vrnitvi, saj se v okviru Agencije vzpostavi urad za vračanje, ki bi moral državam članicam zagotavljati vse potrebne operativne okrepitve za učinkovito vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Agencija bo usklajevala in organizirala operacije vračanja in posredovanja za vračanje iz ene ali več držav članic ter na lastno pobudo spodbujala njihovo organizacijo, da se okrepijo sistemi vrnitve držav članic, ki so pod posebnim pritiskom. Agencija bo morala imeti na voljo skupino nadzornikov za prisilno vrnitev, spremljevalce pri prisilni vrnitvi in specialiste za vrnitev, ki jih zagotovijo države članice in ki bodo sestavljali evropske intervencijske skupine za vračanje, ki se napotijo v države članice.
Agencija sodeluje pri upravljanju raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki so povezane z nadzorom zunanjih meja, kar vključuje uporabo napredne nadzorne tehnologije, kot so sistemi za daljinsko vodenje zrakoplovov, in razvoj pilotnih projektov, povezanih z zadevami, ki jih zajema ta uredba.
Zagotovi se evropsko sodelovanje na področju funkcij obalne straže z oblikovanjem medsektorskega sodelovanja med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost za izboljšanje sinergij med navedenimi agencijami, da se nacionalnim organom, ki opravljajo funkcije obalne straže, zagotovijo učinkovitejše in stroškovno učinkovitejše večnamenske storitve.
Poveča se sodelovanje s tretjimi državami z usklajevanjem operativnega sodelovanja pri upravljanju meja med državami članicami in tretjimi državami, vključno z usklajevanjem skupnih operacij, in napotitvijo uradnikov za zvezo v tretje države ter sodelovanjem z organi tretjih držav pri vrnitvi, tudi v zvezi s pridobivanjem potovalnih dokumentov.
Razširijo se pooblastila Agencije v zvezi z obdelavo podatkov, saj se dovolita tudi obdelava osebnih podatkov pri organizaciji in usklajevanju skupnih operacij, pilotnih projektov, hitrih posredovanj na mejah in posredovanj za vračanje ter v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij in izmenjava informacij z državami članicami, Evropskim azilnim podpornim uradom, agencijama Europol in Eurojust ter drugimi agencijami Unije.
Zagotovi se varstvo temeljnih pravic, saj se vzpostavi pritožbeni mehanizem za obravnavo pritožb o morebitnih kršitvah temeljnih pravic med dejavnostmi, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Pritožbeni mehanizem je upravni mehanizem, saj Agencija ne more sama preiskovati trditev o kršitvah temeljnih pravic, ki naj bi jih storili člani evropskih skupin mejne in obalne straže.
1.4.4Kazalniki rezultatov in posledic
Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.
– število, trajanje in učinkovitost skupnih operacij, hitrih posredovanj in pilotnih projektov, ki jih usklajuje Agencija na zunanjih mejah;
– število nedovoljenih migrantov, prijetih glede na vrsto meje (zračna, morska, kopenska);
– število hitrih posredovanj, ki se financirajo iz operativne rezerve Agencije;
– učinkovito izvajanje kodeksa ravnanja za mejne policiste;
– število incidentov, produktov in trajnih storitev, ki jih agenciji EFCA in EMSA zagotavljata Agenciji, da se okrepi poznavanje pomorskih razmer med mejnimi policisti in nacionalnimi organi, ki opravljajo funkcije obalne straže;
– število večnamenskih operacij, da se podprejo funkcije obalne straže (v sodelovanju z agencijama EMSA in EFCA);
– število operacij vračanja, ki jih usklajuje Agencija;
– število vrnjenih oseb v okviru operacij in posredovanj, ki jih organizira in izvaja Agencija;
– učinkovito izvajanje kodeksa ravnanja pri operacijah vračanja;
– število in pogostost poročil o analizi tveganja, ki jih pripravi Agencija;
– kakovost in učinkovitost poročil o prilagojeni analizi tveganja;
– število ocen ranljivosti, ki jih izvede Agencija;
– število modulov usposabljanja in število udeležencev usposabljanja;
– število izvedenih programov usposabljanja;
– število izmenjav, ki jih mejni policisti opravijo v okviru programa Erasmus;
– število strokovnjakov za sredstva, registrirana v naboru Agencije;
– število lastnih sredstev, ki jih je Agencija kupila/zakupila;
– učinkovito upravljanje virov in osebja ter merjenje učinka prek Situacijskega centra agencije Frontex;
– količina in kakovost podatkov, informacij ter obveščevalnih podatkov, ki se čim bolj sprotno izmenjajo prek komunikacijskega omrežja sistema Eurosur, skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo in evropske slike o razmerah;
– uporaba združevanja podatkov skupaj s tehnološkimi zmogljivostmi za odkrivanje in sledenje čezmejnih gibanj ter medsektorska izmenjava informacij z drugimi udeleženci na podlagi zagotovitve enotne uporabe sredstev nadzora na ravni EU in okoljskih informacij (storitve sistema Eurosur za združevanje podatkov);
– zadovoljstvo uporabnikov z dejavnostmi Agencije;
– število uradnikov za zvezo, napotenih v tretje države;
– število uradnikov za zvezo, napotenih v države članice;
Naslednji horizontalni kazalniki vplivajo na celotno upravljanje Agencije:
– uporaba in pravilno delovanje evropskih skupin mejne in obalne straže;
– upravljanje in popolnost nabora tehnične opreme;
– določanje, prednostna razvrstitev in učinek delovnih dogovorov s tretjimi državami ob popolnem upoštevanju zunanje politike EU;
– prožnost pri izvajanju priporočil upravnega odbora, drugih deležnikov in neodvisnih ocen. […]
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno
Na kratki rok se od Evropske agencije za mejno in obalno stražo pričakuje, da bo še naprej izvajala glavne dejavnosti agencije Frontex v zvezi z upravljanjem zunanjih meja in vrnitvijo. Proračuna Agencije za leti 2015 in 2016 sta se leta 2015 povečala zaradi obravnave migracijske krize, saj so se potrojili zlasti finančni viri za skupni operaciji Poseidon in Triton, razširila se je podpora Agencije za države članice na področju vrnitev in zagotovili so se potrebni viri za uvedbo žariščnih točk. Končna subvencija EU za leto 2016, kot jo je predlagala Komisija, znaša 238 686 000 EUR.
Agencija mora nadaljevati svoje delo v zvezi z upravljanjem zunanjih meja z isto intenzivnostjo, vključno z njenim rednim in pomembnim prispevkom k misijam iskanja in reševanja ter na področju vrnitve. Z novimi nalogami, predlaganimi v uredbi, se bo okrepila zmogljivost Agencije pri podpori državam članicam na teh področjih posredovanja. Zato je bistveno, da je v prihodnosti raven subvencije za leto 2016 osnova za letni proračun Evropske agencije za mejno in obalno stražo za leto 2017, da:
– se omogoči nadaljevanje povečanih operativnih dejavnosti v okviru skupnih operacij na morju, zlasti operacij Triton in Poseidon, z več sredstvi in razširjeno ozemeljsko uporabo teh operacij, s čimer se zagotovijo večje možnosti iskanja in reševanja, ki spadata med pooblastila Agencije;
– se omogoči nadaljevanje sodelovanja Agencije s podpornimi skupinami za upravljanje migracij, ki delujejo na žariščnih točkah, pri čemer bodo organ EBA in druge ustrezne Agencije delale na terenu skupaj z državami članicami na prvi črti, jim zagotavljale podporo pri pregledovanju, registraciji in odvzemu prstnih odtisov ter imele posebej dejavno vlogo pri operacijah vračanja in uničenju tihotapskih mrež;
– se dodatno okrepi vloga Agencije na področju vrnitev pri pomoči državam članicam v operacijah vračanja in drugih zadevnih dejavnostih v okviru novih pooblastil, zlasti z ustanovitvijo namenskega urada za vračanje, ki bo Agenciji pomagal povečati njeno podporo državam članicam, da bo med drugim olajšala, organizirala in financirala operacije vračanja;
– se dodatno okrepi sodelovanje z drugimi agencijami za notranje zadeve, zlasti z uradom EASO ter agencijama Europol in EU-LISA;
– se dodatno okrepi pomembna vloga Agencije pri tihotapljenju migrantov na splošno in njen prispevek k izvajanju akcijskega načrta EU proti tihotapljenju.
Ta predlog bistveno razširja zmožnost Agencije, da se učinkovito odzove na trenutne ali prihodnje grožnje na zunanjih mejah, saj proaktivno podpira ukrepe držav članic pri izvajanju ustreznih ukrepov, zlasti v primeru posebnih in nesorazmernih pritiskov na zunanjih mejah.
S to uredbo se bodo na kratki rok okrepile struktura, zmogljivosti in naloge Agencije. Da se bo lahko Agencija ustrezno posvetila svojim novim nalogam, bo treba znesek subvencije EU za Agencijo, predviden za leto 2016, v letu 2017 povečati. Z dodatnimi finančnimi viri se bodo Agenciji omogočili zlasti:
– vzpostavitev operativne rezerve za financiranje hitrih posredovanj na mejah in podpornih posredovanj pri vrnitvi. Finančna operativna rezerva mora znašati najmanj 4 % odobritve, predvidene za operativne dejavnosti, in se zagotovi vse leto. Subvencijo za Agencijo je treba povečati najmanj za 10 000 000 EUR, da se ji omogoči izvajanje takih posredovanj v skladu z rokom, predvidenim v uredbi.
– pridobitev, hramba in zakup lastne opreme. V zvezi s tem je treba subvencijo EU povečati za 10 000 000 EUR, da se Agenciji v prvi vrsti omogoči financiranje nakupa majhne in srednje velike operativne opreme (tj. naprav Eurodac). Agencija mora s svojo opremo dopolniti nabor tehnične opreme, ki jo zagotovijo države članice, zlasti prevozna sredstva in operativno opremo, ki jih države članice kupijo v skladu s posebnimi ukrepi Sklada za notranjo varnost.
– opravljanje novih nalog v zvezi s sodelovanjem Agencije z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost, da se podprejo „funkcije obalne straže“. Podrobnosti o tem sodelovanju bodo pojasnjene v namenskem pilotnem projektu za leto 2016. Potrebnih je 5 000 000 EUR, da se Agenciji omogoči učinkovito usklajevanje z agencijama EMSA in EFCA v zvezi s skupnim zagotavljanjem storitev, informacij, opreme in usposabljanja v okviru funkcij obalne straže ter da se skupne operacije na morskih mejah razširijo v večnamenske operacije, ki bodo vključevale druge funkcije obalne straže.
– okrepitev sodelovanja Agencije s tretjimi državami, vključno z njenim sodelovanjem pri operativnih dejavnostih s sosednjimi državami, projektih tehnične pomoči, sodelovanjem pri zadevah v zvezi z vrnitvijo, tudi v zvezi s pridobivanjem potovalnih dokumentov. V zvezi s tem je treba proračun Agencije letno povečati za 5 000 000 EUR. S tem zneskom se bo Agenciji omogočilo proaktivno sodelovanje s tretjimi državami ne glede na to, ali Agencija koristi sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov za podporo politike zunanjih odnosov Unije.
– povečanje števila uradnikov za zvezo, ki jih Agencija napoti v tretje države. Da se podpre napotitev 10 dodatnih uradnikov za zvezo, je treba proračun Agencije letno povečati za 1 000 000 EUR, iz katerega se bodo poleg stroškov za zaposlene krili tudi operativni stroški, stroški obveščanja ter stroški logistične in tehnične podpore. Poleg tega je treba v letu 2017 predvideti dodaten 1 000 000 EUR za stroške namestitve.
– podpora pri vzpostavitvi pritožbenega mehanizma in racionalizaciji drugih dejavnosti, povezanih s temeljnimi pravicami, pri čemer je treba proračun Agencije letno povečati za 500 000 EUR.
Da se Agenciji omogoči izpolnjevanje novih nalog, se meni, da je poleg finančnih virov potrebnih dodatnih 602 članov osebja, vključno z 329 delovnimi mesti iz kadrovskega načrta in 273 zunanjimi sodelavci. Natančne potrebe po človeških virih so določene v oddelku 3.2.3.
Agencija bo s svojimi dejavnostmi na kratki in srednji rok prispevala k doseganju ciljev evropske agende o migracijah in evropske agende za varnost.
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU
Cilj tega predloga je zagotoviti evropsko integrirano upravljanje zunanjih meja EU z namenom učinkovitega upravljanja migracij in zagotovitve visoke stopnje varnosti v Uniji ob varstvu prostega gibanja oseb v Uniji. Na območju brez notranjih meja nezakonito priseljevanje prek zunanjih meja ene države članice vpliva na vse druge države članice znotraj schengenskega območja. Območje brez notranjih meja, ki omogoča prosto gibanje, se lahko ohrani le, če so zunanje meje učinkovito zavarovane in zaščitene.
Ker je nadzor zunanjih meja Unije splošen in skupen interes, ki ga je treba zastopati v skladu z visokimi in enotnimi standardi Unije, države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev tega predloga, ki se lahko lažje dosežejo na ravni Unije, zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Agencija Frontex, ustanovljena leta 2004, je začela delovati leta 2005. Na prošnjo haaškega programa je Komisija 13. februarja 2008 sprejela sporočilo o oceni in prihodnjem razvoju Agencije Frontex (COM(2008) 67 final).
V sporočilu so navedena priporočila za kratkoročno do srednjeročno obdobje ter ideje za prihodnji dolgoročni razvoj Agencije. Med dolgoročnimi pričakovanji je bila poudarjena ključna vloga agencije Frontex pri razvoju integriranega sistema upravljanja meja Evropske unije.
Za zaključek je Komisija priporočila več izboljšav na področju delovanja Agencije v okviru njenih pooblastil ter navedla, da je treba na srednji rok pooblastila opredeliti na novo.
Poleg navedenega Poročila Komisije o oceni in prihodnjem razvoju agencije Frontex je bila leta 2008 opravljena tudi neodvisna ocena. V navedeni oceni, ki jo je naročil upravni odbor agencije Frontex v skladu z zahtevo iz člena 33 uredbe o agenciji Frontex, so bili zagotovljeni dodatni vidiki in dokazi v zvezi načinom dela Agencije. Poleg tega so bila navedena številna priporočila za upravni odbor agencije Frontex.
Na podlagi tega so bila pooblastila Agencije leta 2011 spremenjena, da bi se ji omogočila odzivnost na nove izzive.
Kljub izboljšavam, uvedenim s spremembo iz leta 2011, ki so jim sledile jasne politične smernice Evropskega Sveta iz leta 2015 v zvezi z vlogo agencije Frontex pri obravnavi vse večjih migracijskih pritiskov in zunanja ocena agencije Frontex iz leta 2014/2015, je treba pooblastila Agencije dodatno posodobiti. Zato je predstavljen ta predlog.
Pri pripravi tega predloga se je Komisija zanašala na razprave o upravljanju meja in ukrepih, potrebnih za obravnavo migracijske krize, ki so redno potekale v Evropskem svetu in Svetu Evropske unije ter v Evropskem parlamentu. Svet Evropske unije je na nedavnem zasedanju 8. oktobra 2015 razpravljal o prihodnosti upravljanja meja in zlasti okrepitvi agencije Frontex. Sledilo mu je zasedanje Evropskega sveta 15. oktobra 2015, na katerem je v usmeritvah o prihodnosti upravljanja meja pozval k okrepitvi zunanjih meja Evropske unije, med drugim s postopno vzpostavitvijo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja in razširitvijo pooblastil agencije Frontex.
Odkar je agencija Frontex 1. maja 2005 prevzela svoje odgovornosti, stalno potekajo razprave z ustreznimi deležniki na evropski in nacionalni ravni. Redne razprave potekajo zlasti v okviru poročanja Agencije Evropskemu parlamentu in Svetu. Agencija stalno poroča o svojih dejavnostih na sejah upravnega odbora in prek različnih poročil, ki jih izda med letom. Prav tako si redno izmenjuje informacije z drugimi agencijami Unije, zlasti z Evropskim azilnim podpornim uradom, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in agencijo Europol ter Evropskim varuhom človekovih pravic. Organiziranih je bilo tudi več razprav s civilno družbo in akademskim svetom.
Komisija je leta 2014 začela izvajati študijo o izvedljivosti vzpostavitve evropskega sistema mejne straže za nadzor zunanjih meja Unije (Study on the feasibility of the creation of a European System of Border Guards to control the external borders of the Union), njeni rezultati pa so se upoštevali pri pripravi tega predloga.
Komisija je zagotovila, da se upoštevajo tudi stališča ustreznih deležnikov, saj je podrobno proučila rezultate zunanje ocene agencije Frontex. Ta zunanja ocena, ki temelji na členu 33 Uredbe (ES) št. 2007/2004, je potekala med julijem 2014 in junijem 2015, zajemala pa je obdobje od julija 2008 do julija 2014. Upravni odbor agencije Frontex je 10. septembra 2015 razpravljal o končnem poročilu in izdal priporočila o morebitnih spremembah uredbe o ustanovitvi agencije Frontex. Ta predlog odraža večino priporočil iz odločitve upravnega odbora z dne 28. oktobra 2015.
Komisija je upoštevala tudi Poročilo Evropskega parlamenta o Posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex glede razvoja pritožbenega mehanizma za Agencijo.
Sodelovanje agencije Frontex z agencijama EMSA in EFCA, ki je omejeno na varovanje meje, je bilo vzpostavljeno v okviru Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur). To sodelovanje se zdaj lahko razširi z varovanja meje na vse funkcije obalne straže, pri čemer se upošteva tudi preskušanje večnamenskih misij v okviru izbranih skupnih operacij, ki jih usklajuje agencija Frontex (npr. operacije Indalo).
1.5.4Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti
Ta osnutek uredbe je odgovor na pozive Evropskega parlamenta in Evropskega sveta k učinkovitemu upravljanju zunanjih meja Evropske unije. Evropski svet je oktobra 2015 določil jasne usmeritve za okrepitev zunanjih meja Evropske unije, in sicer s prizadevanjem za postopno vzpostavitev integriranega sistema upravljanja zunanjih meja in razširitvijo pooblastil agencije Frontex v okviru razprav o razvoju evropskega sistema mejne in obalne straže, tudi v zvezi z napotitvijo skupin za hitro posredovanje na mejah v primerih, ko se po schengenskih evalvacijah ali analizi tveganja pokaže potreba po odločnem in takojšnjem ukrepanju, v sodelovanju z zadevno državo članico. Evropski svet je menil tudi, da bi bilo treba razširiti pooblastila agencije Frontex v zvezi z vrnitvijo, da bi se vključila pravica do organizacije skupnih operacij vračanja na njeno lastno pobudo, in povečati njeno vlogo pri pridobivanju potovalnih dokumentov za povratnike.
V evropski agendi o migracijah je Komisija predlagala, naj upravljanje zunanjih meja postane skupna odgovornost držav članic in Evropske unije. Na podlagi tega je bilo v evropski agendi o migracijah predlagano, naj se spremeni pravna podlaga agencije Frontex, da se okrepita njena vloga in zmogljivost. Med predlaganimi koraki, ki naj bi jih sprejela Komisija, so bili tudi ustanovitev evropske mejne in obalne straže, večja vloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo pri organizaciji in usklajevanju vrnitev, sodelovanje med agencijami, boljše upravljanje sredstev Agencije in držav članic ter uvedba novega pristopa „žariščnih točk“.
S tem osnutkom uredbe Komisija prispeva k zagotavljanju večje učinkovitosti in zanesljivosti upravljanja meja, saj zagotavlja novo raven odgovornosti in solidarnosti. V zadnjih letih je Evropska unija vzpostavila politiko, ki državam članicam omogoča, da vzpostavijo in vzdržujejo trdne zunanje meje. Vendar se integrirano upravljanje meja ni strateško izvajalo na ravni Unije, zato so nastala odstopanja pri izvajanju, ki med državami članicami še vedno obstajajo na nacionalni ravni. Kot je Komisija opredelila v evropski agendi o migracijah, je zato treba oblikovati standarde Unije za upravljanje meja, ki bodo vključevali vse vidike upravljanja zunanjih meja Unije.
Ta predlog temelji na obstoječi politiki upravljanja meja, tudi na agenciji Frontex, vendar jo nadgrajuje na drugačno kvalitativno raven. Agencija Frontex je bila ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004, ki je bila nato spremenjena z Uredbo (ES) št. 863/2007, ki je uvedla hitra posredovanja na mejah, in z Uredbo (EU) št. 1168/2011, ki je izpostavila odgovornost agencije Frontex v zvezi z varstvom temeljnih pravic. Ta predlog bistveno razširja zmožnost Agencije, da se učinkovito odzove na sedanje ali prihodnje grožnje na zunanjih mejah, saj proaktivno krepi, ocenjuje in usklajuje ukrepe držav članic pri izvajanju ustreznih ukrepov na zunanjih mejah.
Predlog dopolnjuje obstoječo zakonodajo, saj pri spodbujanju sodelovanja, izmenjave informacij in usklajevanja prizadevanj med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter med nacionalnimi organi in agencijami Unije upošteva pristop s konkretnimi in zavezujočimi zavezami, ki je podoben pristopu k Evropskem sistemu varovanja meja (EUROSUR). Poleg tega temelji na Uredbi (EU) št. 656/2014 o določitvi pravil za varovanje zunanjih morskih meja v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije. Predlog tudi razvija in krepi hitra posredovanja na mejah.
Predlog, zlasti uvedba ocene ranljivosti, dopolnjuje schengenski ocenjevalni mehanizem, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1053/2013. Schengenski ocenjevalni mehanizem je namenjen ohranjanju medsebojnega zaupanja med državami članicami. Sestavljata ga tehnična in pravna ocena, s katerima se preverjajo pravilna uporaba schengenskega pravnega reda in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odpravo nadzora notranjih meja. Če rezultati schengenske evalvacije pokažejo, da na zunanji meji obstajajo resne pomanjkljivosti, lahko Komisija priporoči, da se napotijo evropske skupine mejne in obalne straže ali da se Agenciji predstavijo strateški načrti, o katerih predloži svoje mnenje. Ta predlog ne posega v ukrepe, ki se lahko sprejmejo v skladu s členoma 19a in 26 Zakonika o schengenskih mejah.
Ocena ranljivosti se osredotoča na preprečevanje nastanka kriznih razmer. Je ocena operativnih zmogljivosti držav članic na zunanjih mejah, zato se v okviru ocene proučijo tehnična oprema, zmogljivosti, viri in načrti izrednih ukrepov. Oceno opravi Agencija, nadzorni svet pa svetuje izvršnemu direktorju, ki nato sprejme odločitev o potrebnih ukrepih. Če država članica ne zagotovi skladnosti z odločitvijo izvršnega direktorja in zato ogrozi delovanje schengenskega območja, lahko Komisija sprejme izvedbeni sklep, s katerim zahteva neposredno posredovanje Agencije na ozemlju.
Ta predlog temelji na navedenih obstoječih določbah politike in jih dodatno razvija ter združuje v evropski mejni in obalni straži, s čimer vzpostavlja integriran sistem upravljanja zunanjih meja na ravni Unije, kot je določeno v členu 77(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Ta predlog je tesno povezan z drugimi politikami in jih dopolnjuje, in sicer so to:
(a) skupni evropski azilni sistem z vzpostavitvijo podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih točkah, ki je tesno povezan s premestitvijo oseb, za katere je jasno, da potrebujejo mednarodno zaščito;
(b) notranja varnost pod pogojem, da Komisija v evropski agendi za varnost meni, da so skupni visoki standardi za upravljanje meja bistveni za preprečevanje čezmejnega kriminala in terorizma; poleg tega ta predlog prispeva k doseganju visoke stopnje notranje varnosti, saj Agenciji omogoča, da v svojo analizo tveganja vključi vidike čezmejnega kriminala in terorizma, obdeluje osebne podatke oseb, za katere obstaja sum, da sodelujejo pri terorističnih dejanjih, in da sodeluje z drugimi agencijami Unije in mednarodnimi organizacijami pri preprečevanju terorizma. Osnutek uredbe v zvezi z dostopom do nacionalnih in evropskih zbirk podatkov določa, da morajo države članice članom evropskih skupin mejne in obalne straže dovoliti dostop do nacionalnih in evropskih zbirk podatkov.
(c) pomorska varnost in pomorski nadzor z vzpostavitvijo evropskega sodelovanja na področju funkcij obalne straže med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost;
(d) politika zunanjih odnosov Unije, saj bi morala Evropska agencija za mejno in obalno stražo olajševati in spodbujati operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, vključno z usklajevanjem takega operativnega sodelovanja na področju upravljanja zunanjih meja in napotitvijo uradnikov za zvezo v tretje države ter sodelovanjem z organi tretjih držav pri vrnitvi, tudi v zvezi s pridobivanjem potovalnih dokumentov.
1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic
◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:
–◻ trajanje predloga/pobude od [DD. MM.] LLLL do [DD. MM.] LLLL,
–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.
☑ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:
–izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2017,
–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.
1.7.Načrtovani načini upravljanja
◻ Neposredno upravljanje, ki ga Komisija izvaja prek:
–◻ izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:
◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite);
◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu;
☑ organom iz členov 208 in 209;
◻ subjektom javnega prava;
◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, če te osebe zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;
◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščene za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;
◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
Opombe
[…]
[…]
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Za Agencijo veljajo zahteve po rednem spremljanju in poročanju. Upravni odbor Agencije vsako leto sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije za preteklo leto in ga najpozneje do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Računskemu sodišču. To poročilo se objavi. Komisija vsake tri leta v skladu z merili vrednotenja iz svojih smernic opravi vrednotenje, pri čemer oceni zlasti učinke, učinkovitost in uspešnost delovanja Agencije ter njen način dela v zvezi s cilji, pooblastili in nalogami, ki jih ima. Pri vrednotenju se obravnavata zlasti morebitna potreba po spremembi pooblastil Agencije in finančne posledice takšnih sprememb.
Pri vsakem nadaljnjem vrednotenju se ocenijo tudi rezultati, ki jih je Agencija dosegla v zvezi s svojimi cilji, pooblastili in nalogami. Če Komisija na podlagi svojega vrednotenja ugotovi, da nadaljevanje dejavnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo v zvezi s cilji, pooblastili in nalogami, ki so ji dodeljene, ni več utemeljeno, lahko predlaga, da se ta uredba ustrezno spremeni ali razveljavi.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistem
2.2.1Ugotovljena tveganja
Velik migracijski pritisk na zunanjih mejah Evropske unije zahteva ustanovitev evropske mejne straže, ki bo sestavljena iz organov držav članic in Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Poleg tega je treba pooblastila Evropske agencije za mejno in obalno stražo razširiti v primerjavi s pooblastili obstoječe agencije Frontex.
Okrepiti je treba kadrovske in finančne vire Agencije, da bodo v skladu z razširjenimi pooblastili in zahtevami iz predloga uredbe.
2.2.2Načrtovani načini kontrole
Računovodski izkazi Agencije, za katere se uporablja postopek razrešnice, se predložijo v odobritev Računskemu sodišču. Služba Komisije za notranjo revizijo bo izvajala revizije v sodelovanju z notranjim revizorjem Agencije.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.
Za agencijo
Proračun Agencije bo izvrševal izvršni direktor. Izvršni direktor bo vsako leto podrobne računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov iz preteklega poslovnega leta predložil Komisiji, upravnemu odboru in Računskemu sodišču. Poleg tega bo Služba Komisije za notranjo revizijo Agenciji pomagala pri upravljanju njenih finančnih poslov, tako da bo nadzorovala tveganja, spremljala skladnost z zagotavljanjem neodvisnega mnenja o kakovosti upravljavskega in kontrolnega sistema ter dajala priporočila, da se zagotovita izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti operacij ter gospodarna raba virov Agencije.
Agencija bo svojo finančno uredbo sprejela na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 in po prejetju soglasja Komisije in Računskega sodišča. Agencija bo uvedla sistem za notranjo revizijo, podoben tistemu, ki ga je Komisija uvedla v okviru svojega prestrukturiranja.
Sodelovanje z uradom OLAF
Osebje, za katerega veljajo kadrovski predpisi Komisije, bo v boju proti goljufijam sodelovalo z uradom OLAF.
Za Računsko sodišče
Računsko sodišče bo proučilo računovodske izkaze v skladu s členom 248 Pogodbe in objavilo letno poročilo o dejavnostih Agencije.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
število
|
dif./nedif. 60 |
držav Efte 61 |
držav kandidatk 62 |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
|
3 |
18 03 02 – Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije – FRONTEX |
dif./nedif. |
DA* |
NE |
NE |
NE |
*Frontex prejme prispevke od držav, pridruženih Schengenskemu sporazumu (NO, IS, CH, LI)
Zahtevane nove proračunske vrstice
Ni potrebna nova proračunska vrstica, ampak se proračunska vrstica 18 03 02 ustrezno spremeni
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
število
|
dif./nedif. |
držav Efte |
držav kandidatk |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
|
[…] |
[XX.YY.YY.YY] […] |
[…] |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (do tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega
|
3 |
Varnost in državljanstvo |
|
[organ]: Evropska agencija za mejno in obalno stražo |
leto
|
leto
|
leto
|
leto
|
SKUPAJ |
|||
|
Naslov 1: |
obveznosti |
(1) |
||||||
|
plačila |
(2) |
|||||||
|
Naslov 2: |
obveznosti |
(1a) |
||||||
|
plačila |
(2a) |
|||||||
|
Naslov 3: |
obveznosti |
(3a) |
||||||
|
plačila |
(3b) |
|||||||
|
Odobritve
|
obveznosti |
= 1 + 1a + 3a |
281,267 |
298,286 |
310,289 |
322,227 |
1 212,069 |
|
|
plačila |
= 2 + 2a + 3b |
281,267 |
298,286 |
310,289 |
322,227 |
1 212,069 |
||
|
|
5 |
„Upravni odhodki“ |
v mio. EUR (do tri decimalna mesta natančno)
|
leto
|
leto
|
leto
|
leto
|
SKUPAJ |
|||
|
GD: Migracije in notranje zadeve |
|||||||
|
• Človeški viri |
0,528 |
0,528 |
0,528 |
0,528 |
2,112 |
||
|
• Drugi upravni odhodki |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
0,120 |
||
|
GD za migracije in notranje zadeve SKUPAJ |
odobritve |
0,558 |
0,558 |
0,558 |
0,558 |
2,232 |
|
|
Odobritve
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
0,558 |
0,558 |
0,558 |
0,558 |
2,232 |
v mio. EUR (do tri decimalna mesta natančno)
|
leto
|
leto
|
leto
|
leto
|
SKUPAJ |
|||
|
Odobritve
|
obveznosti |
281,2675 |
298,2865 |
310,2895 |
322,2275 |
1 212,071 |
|
|
plačila |
281,2675 |
298,2865 |
310,2895 |
322,2275 |
1 212,071 |
||
3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje 64 , kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (do tri decimalna mesta natančno)
|
Cilji in realizacije |
|
leto |
leto |
leto |
leto |
SKUPAJ |
|||||
|
|
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
|
||||||
|
|
povprečni stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število realizacij skupaj |
stroški realizacij skupaj |
|
POSAMEZNI CILJ ŠT. 1
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Število skupnih operacij na morskih mejah |
23,304 |
5 |
115,262 |
5 |
116,340 |
5 |
117,075 |
5 |
117,405 |
20 |
466,083 |
|
Število skupnih operacij na kopenskih mejah |
3,656 |
5 |
17,053 |
5 |
17,890 |
5 |
18,777 |
5 |
19,407 |
20 |
73,126 |
|
Število skupnih operacij na zračnih mejah |
1,032 |
5 |
4,472 |
5 |
4,970 |
5 |
5,432 |
5 |
5,762 |
20 |
20,635 |
|
Operativna rezerva za hitra posredovanja |
10,000 |
1 |
10,000 |
1 |
10,000 |
1 |
10,000 |
1 |
10,000 |
4 |
40,000 |
|
Seštevek za posamezni cilj št. 1 |
|
146,787 |
|
149,200 |
|
151,284 |
|
152,574 |
|
599,844 |
|
|
POSAMEZNI CILJ ŠT. 2
|
|
|
|
||||||||
|
Uskladitev z agencijama EMSA in EFCA glede skupnega zagotavljanja storitev, informacij, opreme in usposabljanj v okviru funkcij obalne straže |
3,126 |
1 |
1,556 |
1 |
2,547 |
1 |
3,608 |
1 |
4,794 |
4 |
12,505 |
|
Število skupnih operacij na morskih mejah, razširjenih na večnamenske operacije zaradi vključevanja drugih funkcij obalne straže |
1,055 |
5 |
4,249 |
5 |
4,933 |
5 |
5,698 |
5 |
6,226 |
20 |
21,106 |
|
Seštevek za posamezni cilj št. 2 |
|
5,805 |
|
7,480 |
|
9,306 |
|
11,020 |
|
33,611 |
|
|
POSAMEZNI CILJ ŠT. 3
|
|
|
|
||||||||
|
Število organiziranih/usklajenih skupnih operacij |
0,414 |
195 |
75,248 |
195 |
78,851 |
195 |
82,152 |
195 |
86,898 |
780 |
323,151 |
|
Seštevek za posamezni cilj št. 3 |
|
75,248 |
|
78,851 |
|
82,152 |
|
86,898 |
|
323,151 |
|
|
POSAMEZNI CILJ ŠT. 4
|
|
|
|||||||||
|
Število opravljenih analiz tveganja/ocen ranljivosti |
0,191 |
60 |
9,133 |
60 |
11,081 |
60 |
12,215 |
60 |
13,349 |
240 |
45,777 |
|
Seštevek za posamezni cilj št. 4 |
|
9,133 |
|
11,081 |
|
12,215 |
|
13,349 |
|
45,777 |
|
|
POSAMEZNI CILJ ŠT. 5
|
|
|
|
||||||||
|
Število izvedenih usposabljanj |
0,039 |
200 |
7,555 |
200 |
7,555 |
200 |
7,851 |
200 |
8,373 |
800 |
31,334 |
|
Seštevek za posamezni cilj št. 5 |
|
7,555 |
|
7,555 |
|
7,851 |
|
8,373 |
|
31,334 |
|
|
POSAMEZNI CILJ ŠT. 6
|
|
|
|
||||||||
|
Upravljanje združenih virov |
6,151 |
1 |
4,072 |
1 |
5,910 |
1 |
7,014 |
1 |
7,606 |
4 |
24,604 |
|
Količina lastne kupljene/zakupljene opreme (majhna in srednje velika sredstva) |
0,112 |
100 |
10,688 |
100 |
11,376 |
100 |
11,376 |
100 |
11,376 |
400 |
44,816 |
|
Raziskave in razvoj, vključno s povečanimi zmogljivostmi za vodenje raziskovalnih projektov |
3,541 |
1 |
3,062 |
1 |
3,524 |
1 |
3,788 |
1 |
3,788 |
4 |
14,162 |
|
Seštevek za posamezni cilj št. 6 |
|
17,823 |
|
20,811 |
|
22,179 |
|
22,771 |
|
83,582 |
|
|
POSAMEZNI CILJ ŠT. 7
|
|
|
|
||||||||
|
Delovanje sistema Eurosur |
16,164 |
1 |
15,137 |
1 |
15,815 |
1 |
16,555 |
1 |
17,147 |
4 |
64,655 |
|
24-urno delovanje situacijskega centra Agencije vse dni v tednu |
3,036 |
1 |
0,858 |
1 |
2,376 |
1 |
3,696 |
1 |
5,214 |
4 |
12,144 |
|
Zagotavljanje slik o razmerah |
4,655 |
1 |
4,655 |
1 |
4,655 |
1 |
4,655 |
1 |
4,655 |
4 |
18,619 |
|
Seštevek za posamezni cilj št. 7 |
|
20,650 |
|
22,846 |
|
24,906 |
|
27,016 |
|
95,418 |
|
|
POSAMEZNI UKREPI ŠT. 8
|
|
|
|
||||||||
|
Zunanji odnosi in odnosi z javnostjo |
4,666 |
1 |
4,437 |
1 |
4,690 |
1 |
4,768 |
1 |
4,768 |
4 |
18,662 |
|
Okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami, ki vključuje možne skupne operacije s sosednjimi državami in tehnične projekte pomoči ter sodelovanje v zadevah v zvezi z vrnitvijo |
6,090 |
1 |
5,370 |
1 |
5,857 |
1 |
6,270 |
1 |
6,862 |
4 |
24,359 |
|
Število uradnikov za zvezo v tretjih državah (stroški za zaposlene + stroški poslovanja) |
0,281 |
10 |
2,835 |
10 |
2,748 |
10 |
2,826 |
10 |
2,826 |
40 |
11,235 |
|
Število uradnikov za zvezo v državi članici in pridruženi schengenski državi |
0,503 |
30 |
2,155 |
30 |
4,310 |
30 |
4,310 |
30 |
4,310 |
30 |
15,085 |
|
Temeljne pravice, vključno s pritožbenim mehanizmom |
1,844 |
1 |
1,423 |
1 |
1,897 |
1 |
2,029 |
1 |
2,029 |
4 |
7,377 |
|
Seštevek za posamezni cilj št. 8 |
|
16,220 |
|
19,502 |
|
20,203 |
|
20,795 |
|
76,719 |
|
|
STROŠKI SKUPAJ |
|
|
299,220 |
|
317,325 |
|
330,095 |
|
342,795 |
|
1 289,435 |
3.2.3Ocenjene posledice za človeške vire Evropske agencije za mejno in obalno stražo
3.2.3.1Povzetek
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
|
Človeški viri |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
|
|
COM(2013)519 referenčni dokument |
149 |
146 |
145 |
145 |
145 |
|
|
Spremembe na podlagi proračunskega postopka za leto 2016 (dopolnilno pismo 2/2016) |
60 |
60 |
60 |
60 |
60 |
|
|
Dodatna delovna mesta za migracijsko krizo (Triton, Poseidon) in predlog proračuna za leto 2016 |
16 |
16 |
16 |
16 |
16 |
|
|
Spremenjeni referenčni dokument |
225 |
222 |
221 |
221 |
221 |
|
|
Zahtevana dodatna delovna mesta |
|
130 |
197 |
263 |
329 |
|
|
Delovna mesta iz kadrovskega načrta
|
225 |
352 |
418 |
484 |
550 |
|
|
– od tega AD |
157 |
262 |
311 |
377 |
443 |
|
|
– od tega AST |
68 |
90 |
107 |
107 |
107 |
|
|
Zunanji sodelavci (EPDČ) |
177 |
288 |
342 |
396 |
450 |
|
|
– od tega pogodbeni uslužbenci |
91 |
147 |
174 |
202 |
230 |
|
|
– od tega napoteni nacionalni
|
86 |
141 |
168 |
194 |
220 |
|
|
Osebje skupaj |
402 |
640 |
760 |
880 |
1 000 |
|
v mio. EUR (do tri decimalna mesta natančno)
Predlog, ki temelji na reformi o 5-odstotnem zmanjšanju osebja (2013–2017), predvideva postopno zmanjšanje osebja Agencije po stopnji 1 % za kadrovski načrt za leto 2017 (podobna stopnja zmanjšanja se je uporabila za obdobje 2013–2016).
Leta 2015 je bilo v kadrovski načrt Agencije za leto 2016 vključenih dodatnih 76 delovnih mest, da bi se Agenciji omogočila kar najbolj učinkovita obravnava migracijske krize. Vendar bo Agencija do leta 2020 potrebovala dodatnih 329 delovnih mest in 273 zunanjih sodelavcev, da bo lahko opravljala nove naloge iz uredbe. Potrebna bodo zlasti naslednja dodatna delovna mesta:
• 117 delovnih mest za začasne uslužbence (107 AD, 10 AST), da se zagotovita delovanje urada za vračanje in upravljanje povečanega števila dejavnosti v zvezi z vrnitvijo, ki jih izvaja Agencija, vključno z zadostnim številom uradnikov za usklajevanje za operacije vračanja in zahtevanim osebjem, odgovornim za zakup zrakoplovov;
• 29 delovnih mest za začasne uslužbence (27 AD, 2 AST), da se zagotovi potrebno število uradnikov za usklajevanje v skupnih operacijah, pri hitrih posredovanjih in na žariščnih točkah na mejah;
• 29 delovnih mest za začasne uslužbence (27 AD, 2 AST), da se zagotovi center za spremljanje in analizo tveganja ter da se okrepi zmogljivost Agencije za izvajanje „ocen ranljivosti“ in potrebnega nadaljnjega spremljanja;
• 6 delovnih mest za začasne uslužbence (3 AD, 3 AST), da se podprejo dejavnosti uradnika za temeljne pravice zaradi povečane delovne obremenitve pri spremljanju vrnitev in uvedbi novega pritožbenega mehanizma;
• 7 delovnih mest za začasne uslužbence (4 AD in 3 AST), da se Agenciji omogoči dejavno sodelovanje pri upravljanju raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, pomembnimi za nadzor zunanjih meja, kar vključuje uporabo napredne nadzorne tehnologije, kot so sistemi za daljinsko vodenje zrakoplovov;
• 46 delovnih mest za začasne uslužbence (41 AD, 5 AST), da se zagotovi 24-urno delovanje situacijskega centra Agencije vse dni v tednu, ki zagotavlja sprotno spremljanje in poročanje o migracijskih tokovih, tudi ob koncu tedna in praznikih;
• 10 delovnih mest za začasne uslužbence (9 AD, 1 AST), da se Agenciji omogoči napotitev uradnikov za zvezo v ustrezne tretje države in dodatno okrepi sodelovanje s tretjimi državami, ki to najbolj potrebujejo;
• 30 delovnih mest za začasne uslužbence (30 AD), da se Agenciji omogoči napotitev uradnikov za zvezo v države članice;
• 33 delovnih mest za začasne uslužbence (31 AD, 2 AST), da se Agenciji omogoči opravljanje novih nalog, povezanih z njeno vlogo na področju „funkcij obalne straže“, usklajevanje večnamenskih misij ter zagotavljanje informacijskih storitev in usposabljanja;
• 10 delovnih mest za začasne uslužbence (5 AD, 5 AST), da se Agenciji omogoči učinkovito upravljanje obstoječih skupin in naborov (evropskih skupin mejne in obalne straže, nabora tehnične opreme) ter oblikovanje novih skupin (3 skupin za vrnitev);
• 6 delovnih mest za začasne uslužbence (3 AD, 3 AST), da se podpre pridobitev in zakup opreme, ki jo ima Agencija v lasti, ter zagotovi njeno vzdrževanje;
• 6 delovnih mest za začasne uslužbence (3 AD, 3 AST), da se okrepi upravna zmogljivost Agencije pri upravljanju povečanega proračuna in opravljanju novih nalog v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.
Predlaga se postopna zagotovitev dodatnih delovnih mest, da se skupno število delovnih mest do leta 2020 poveča na 550.
|
Človeški viri |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
|
|
COM(2013)519 referenčni dokument |
149 |
146 |
145 |
145 |
145 |
|
|
Spremembe na podlagi proračunskega postopka za leto 2016 (dopolnilno pismo 2/2016) |
60 |
60 |
60 |
60 |
60 |
|
|
Dodatna delovna mesta za migracijsko krizo (Triton, Poseidon) in predlog proračuna za leto 2016 |
16 |
16 |
16 |
16 |
16 |
|
|
Spremenjeni referenčni dokument |
225 |
222 |
221 |
221 |
221 |
|
|
Zahtevana dodatna delovna mesta |
|
130 |
197 |
263 |
329 |
|
|
Delovna mesta iz kadrovskega načrta
|
225 |
352 |
418 |
484 |
550 |
|
|
– od tega AD |
157 |
262 |
311 |
377 |
443 |
|
|
– od tega AST |
68 |
90 |
107 |
107 |
107 |
|
|
Zunanji sodelavci (EPDČ) |
177 |
288 |
342 |
396 |
450 |
|
|
– od tega pogodbeni uslužbenci |
91 |
147 |
174 |
202 |
230 |
|
|
– od tega napoteni nacionalni
|
86 |
141 |
168 |
194 |
220 |
|
|
Osebje skupaj |
402 |
640 |
760 |
880 |
1 000 |
|
|
v mio. EUR (do tri decimalna mesta natančno) |
||||||
Predlog, ki temelji na reformi o 5-odstotnem zmanjšanju osebja (2013–2017), predvideva postopno zmanjšanje števila delovnih mest v Agenciji po stopnji 1 % za kadrovski načrt za leto 2017 (podobna stopnja zmanjšanja se je uporabila za obdobje 2013–2016).
Leta 2015 je bilo v kadrovski načrt Agencije za leto 2016 vključenih dodatnih 76 delovnih mest, da bi se Agenciji omogočila kar najbolj učinkovita obravnava migracijske krize. Vendar bo treba do leta 2020 v kadrovski načrt Agencije (delovna mesta za začasne uslužbence) vključiti dodatnih 329 delovnih mest, da bo lahko opravljala nove naloge iz uredbe. Potrebna bodo zlasti naslednja dodatna delovna mesta:
• 117 delovnih mest za začasne uslužbence (107 AD, 10 AST), da se zagotovita delovanje urada za vračanje in upravljanje povečanega števila dejavnosti v zvezi z vrnitvijo, ki jih izvaja Agencija, vključno z zadostnim številom uradnikov za usklajevanje za operacije vračanja in zahtevanim osebjem, odgovornim za zakup zrakoplovov;
• 29 delovnih mest za začasne uslužbence (27 AD, 2 AST), da se zagotovi potrebno število uradnikov za usklajevanje v skupnih operacijah, pri hitrih posredovanjih in na žariščnih točkah na mejah;
• 29 delovnih mest za začasne uslužbence (27 AD, 2 AST), da se zagotovi center za spremljanje in analizo tveganja ter da se okrepi zmogljivost Agencije za izvajanje ocen ranljivosti in potrebnega nadaljnjega spremljanja;
• 6 delovnih mest za začasne uslužbence (3 AD, 3 AST), da se podprejo dejavnosti uradnika za temeljne pravice zaradi povečane delovne obremenitve pri spremljanju vrnitev in uvedbi novega pritožbenega mehanizma;
• 7 delovnih mest za začasne uslužbence (4 AD in 3 AST), da se Agenciji omogoči dejavno sodelovanje pri upravljanju raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, pomembnimi za nadzor zunanjih meja, kar vključuje uporabo napredne nadzorne tehnologije, kot so sistemi za daljinsko vodenje zrakoplovov;
• 46 delovnih mest za začasne uslužbence (41 AD, 5 AST), da se zagotovi 24-urno delovanje situacijskega centra Agencije vse dni v tednu, ki zagotavlja sprotno spremljanje in poročanje o migracijskih tokovih, tudi ob koncu tedna in praznikih;
• 10 delovnih mest za začasne uslužbence (9 AD, 1 AST), da se Agenciji omogoči napotitev uradnikov za zvezo v ustrezne tretje države in dodatno okrepi sodelovanje s tretjimi državami, ki to najbolj potrebujejo;
• 30 delovnih mest za začasne uslužbence (30 AD), da se Agenciji omogoči napotitev uradnikov za zvezo v države članice;
• 33 delovnih mest za začasne uslužbence (31 AD, 2 AST), da se Agenciji omogoči opravljanje novih nalog, povezanih z njeno vlogo na področju „funkcij obalne straže“, usklajevanje večnamenskih misij ter zagotavljanje informacijskih storitev in usposabljanja;
• 10 delovnih mest za začasne uslužbence (5 AD, 5 AST), da se Agenciji omogoči učinkovito upravljanje obstoječih skupin in naborov (evropskih skupin mejne in obalne straže, nabora tehnične opreme) ter oblikovanje novih skupin (3 skupin za vrnitev);
• 6 delovnih mest za začasne uslužbence (3 AD, 3 AST), da se podpre pridobitev in zakup opreme, ki jo ima Agencija v lasti, ter zagotovi njeno vzdrževanje;
• 6 delovnih mest za začasne uslužbence (1 AD, 5 AST), da se okrepi upravna zmogljivost Agencije pri upravljanju povečanega proračuna in opravljanju novih nalog v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.
Predlaga se postopna zagotovitev dodatnih delovnih mest, da se skupno število delovnih mest za začasne uslužbence do leta 2020 poveča na 550.
Poleg tega bo Agencija za opravljanje novih nalog iz uredbe potrebovala 273 dodatnih zunanjih sodelavcev (pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov), ki bodo postopoma zagotovljeni do leta 2020, da se skupno število zunanjih sodelavcev do navedenega leta poveča na 450.
Agencija bo tako do leta 2020 morala zagotoviti 1000 članov osebja iz vseh kategorij (začasni uslužbenci, pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki).
3.2.3.2 Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)
|
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6) |
|||||
|
Delovna mesta iz kadrovskega načrta (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||||||
|
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
4 |
4 |
4 |
4 |
|||||
|
XX 01 01 02 (delegacije) |
|||||||||
|
XX 01 05 01 (posredne raziskave) |
|||||||||
|
10 01 05 01 (neposredne raziskave) |
|||||||||
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 65 |
|||||||||
|
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) |
|||||||||
|
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) |
|||||||||
|
XX 01 04 yy 66 |
– na sedežu
67
|
||||||||
|
– na delegacijah |
|||||||||
|
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) |
|||||||||
|
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) |
|||||||||
|
Druge proračunske vrstice (navedite) |
|||||||||
|
SKUPAJ |
|||||||||
XX je zadevno področje ali naslov.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci |
Predstavljajo Komisijo v upravnem odboru Agencije. Pripravijo mnenje Komisije o letnem delovnem programu in spremljajo njegovo izvajanje. Nadzorujejo pripravo proračuna Agencije in spremljajo njegovo izvrševanje. Pomagajo Agenciji pri razvoju njenih dejavnosti v skladu s politikami EU, vključno s sodelovanjem na sestankih strokovnjakov. |
|
Zunanji sodelavci |
Opis izračuna stroškov za enote EPDČ je treba vključiti v oddelek 3 Priloge V.
3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
–☑ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.
–◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.
Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.
Proračuna Agencije za leti 2015 in 2016 sta se leta 2015 znatno povečala zaradi obravnave migracijske krize, saj so se potrojili zlasti finančni viri za skupni operaciji Poseidon in Triton, razširila se je podpora Agencije za države članice na področju vrnitev in zagotovili so se potrebni viri za uvedbo žariščnih točk. Končna subvencija EU za leto 2016, kot jo je predlagala Komisija, znaša 238 686 000 EUR.
Ker mora Agencija nadaljevati svoje delo v zvezi z upravljanjem zunanjih meja z isto intenzivnostjo, vključno v zvezi z iskanjem in reševanjem ter vrnitvijo, je bistveno, da je tudi v prihodnosti raven subvencije za leto 2016 osnova za letni proračun Evropske agencije za mejno in obalno stražo.
Poleg tega bo Agencija pri opravljanju novih nalog potrebovala dodatne finančne in človeške vire:
* Subvencija za leto 2016 se je zaradi proračuna EU za leto 2016 povečala v primerjavi s sporočilom Komisije (2013)519 o načrtovanju človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020, v katerem je bilo predvidenih 88,774 milijona EUR.
** Skupno število 225 vključuje vsa dodatna delovna mesta, ki jih je proračunski organ odobril leta 2015. V skladu s sporočilom (2013)519 je bilo sprva odobrenih samo 147 delovnih mest.
–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 68 .
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju
–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (do tri decimalna mesta natančno)
|
leto
|
leto
|
leto
|
leto
|
Skupaj |
|
|
Prispevki pridruženih schengenskih držav 69 |
17,953 |
19,040 |
19,806 |
20,568 |
77,366 |
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ |
17,953 |
19,040 |
19,806 |
20,568 |
77,366 |
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–◻ Predlog/pobuda ima naslednje finančne posledice:
–◻ za lastna sredstva,
–◻ za razne prihodke.
v mio. EUR (do tri decimalna mesta natančno)
|
Postavka proračunskih prihodkov: |
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto |
Posledice predloga/pobude 70 |
||||||
|
leto
|
leto
|
leto
|
leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6) |
||||
|
Člen …………. |
||||||||
Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
[…]
Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.
[…]
EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 15.12.2015
COM(2015) 671 final
PRILOGA
k
predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Odločbe Sveta 2005/267/ES
PRILOGA
k
predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Odločbe Sveta 2005/267/ES
Korelacijska tabela
|
Uredba št. 2007/2004/ES |
Ta uredba |
|
– |
Člen 1 |
|
Člen 1 |
– |
|
Člen 1(1) |
– |
|
Člen 1(3) |
– |
|
Člen 1a |
Člen 2 |
|
Člen 1a(1) |
Člen 2(1) |
|
– |
Člen 2(2) |
|
Člen 1a(1a) |
Člen 2(3) |
|
Člen 1a(2) |
Člen 2(4) |
|
Člen 1a(3) |
Člen 2(5) |
|
– |
Člen 2(6) |
|
Člen 1a(5) |
– |
|
Člen 1a(6) |
– |
|
– |
Člen 2(7) |
|
Člen 1a(4) |
Člen 2(8) |
|
– |
Člen 2(9) |
|
– |
Člen 2(10) |
|
– |
Člen 2(11) |
|
– |
Člen 2(12) |
|
– |
Člen 2(13) |
|
– |
Člen 2(14) |
|
– |
Člen 3 |
|
– |
Člen 4 |
|
– |
Člen 5 |
|
– |
Člen 6 |
|
Člen 1(2), prvi odstavek |
Člen 6(1) |
|
– |
Člen 6(2) |
|
Člen 2 |
Člen 7 |
|
Člen 2(1) |
Člen 7(1) |
|
– |
Člen 7(1)(a) |
|
– |
Člen 7(1)(b) |
|
Člen 2(1)(a) |
– |
|
Člen 2(1)(b) |
– |
|
Člen 2(1)(c) |
– |
|
Člen 2(1)(d) |
– |
|
Člen 2(1)(da) |
Člen 7(1)(c) |
|
Člen 2(1)(e) |
Člen 7(1)(d) |
|
Člen 2(1)(ea) |
Člen 7(1)(e) |
|
– |
Člen 7(1)(f) |
|
– |
Člen 7(1)(g) |
|
– |
Člen 7(1)(h) |
|
– |
Člen 7(1)(i) |
|
– |
Člen 7(1)(j) |
|
– |
Člen 7(1)(k) |
|
– |
Člen 7(1)(l) |
|
– |
Člen 7(1)(m) |
|
– |
Člen 7(1)(n) |
|
Člen 2(1)(f) |
– |
|
Člen 2(1)(g) |
– |
|
Člen 2(1)(h) |
Člen 7(1)(o) |
|
Člen 2(1)(i) |
Člen 7(1)(p) |
|
– |
Člen 7(1)(q) |
|
– |
Člen 7(1)(r) |
|
Člen 2(2), prvi in drugi odstavek |
Člen 7(2), prvi odstavek |
|
Člen 2(2), tretji odstavek |
Člen 7(2), drugi odstavek |
|
– |
Člen 7(3) |
|
Člen 3(1), drugi odstavek |
– |
|
Člen 3(1b) |
– |
|
– |
Člen 8 |
|
– |
Člen 9 |
|
Člen 3(2) |
– |
|
Člen 3(4) |
– |
|
Člen 3(5) |
– |
|
Člen 4 |
Člen 10 |
|
Člen 4, prvi odstavek |
Člen 10(1) |
|
Člen 4, drugi odstavek |
Člen 10(2) |
|
– |
Člen 10(3) |
|
Člen 4, četrti odstavek |
– |
|
Člen 4, peti odstavek |
Člen 10(4) |
|
– |
Člen 10(5) |
|
– |
Člen 10(6) |
|
Člen 4, šesti odstavek |
Člen 10(7) |
|
– |
Člen 11 |
|
– |
Člen 12 |
|
– |
Člen 12(1) |
|
– |
Člen 12(2) |
|
Člen 4, tretji odstavek |
Člen 12(3) |
|
– |
Člen 12(4) |
|
– |
Člen 12(5) |
|
– |
Člen 12(6) |
|
Člen 8 |
Člen 13 |
|
– |
Člen 13(1) |
|
Člen 8(1) |
Člen 13(2) |
|
Člen 8(2) |
– |
|
– |
Člen 13(2)(a) |
|
– |
Člen 13(2)(b) |
|
– |
Člen 13(2)(c) |
|
– |
Člen 13(2)(d) |
|
Člen 8(2)(a) |
– |
|
Člen 8(2)(b) |
Člen 13(2)(e) |
|
– |
Člen 13(2)(f) |
|
– |
Člen 13(3) |
|
Člen 8(2)(c) |
– |
|
Člen 8(3) |
– |
|
Člen 3 in člen 8a |
Člen 14 |
|
– |
Člen 14(1) |
|
Člen 8a |
Člen 14(2) |
|
Člen 3(1), prvi in četrti odstavek |
Člen 14(3) |
|
Člen 3(1), tretji odstavek |
Člen 14(4) |
|
– |
Člen 14(5) |
|
Člen 3a in člen 8e |
Člen 15 |
|
– |
Člen 15(1) |
|
Člen 8e(1) |
– |
|
Člen 3a(1), prvi odstavek |
Člen 15(2) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek |
Člen 15(3) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (a), in člen 8e(1)(a) |
Člen 15(3)(a) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (b), in člen 8e(1)(b) |
Člen 15(3)(b) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (c), in člen 8e(1)(c) |
Člen 15(3)(c) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (d), in člen 8e(1)(d) |
Člen 15(3)(d) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (e), in člen 8e(1)(e) |
Člen 15(3)(e) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (f), in člen 8e(1)(f) |
Člen 15(3)(f) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (g), in člen 8e(1)(g) |
Člen 15(3)(g) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (h), in člen 8e(1)(h) |
Člen 15(3)(h) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (i), in člen 8e(1)(i) |
Člen 15(3)(i) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (j), in člen 8e(1)(j) |
Člen 15(3)(j) |
|
Člen 3a(1), drugi odstavek (k), in člen 8e(1)(k) |
Člen 15(3)(k) |
|
– |
Člen 15(3)(l) |
|
– |
Člen 15(3)(m) |
|
Člen 3a(2) in člen 8e(2) |
Člen 15(4) |
|
Člen 8d |
Člen 16 |
|
Člen 8d(1) |
Člen 16(1) |
|
Člen 8d(2) |
Člen 16(2) |
|
Člen 8d(3) |
Člen 16(3) |
|
Člen 8d(4) |
Člen 16(4) |
|
– |
Člen 16(5) |
|
Člen 8d(5) |
Člen 16(6) |
|
Člen 8d(6) |
Člen 16(7) |
|
Člen 8d(6) |
Člen 16(8) |
|
Člen 8d(7) |
Člen 16(9) |
|
Člen 8d(8) |
Člen 16(10) |
|
Člen 8d(9) |
Člen 16(11) |
|
– |
Člen 17 |
|
– |
Člen 18 |
|
Člen 3b |
Člen 19 |
|
– |
Člen 19(1) |
|
Člen 3b(1) |
Člen 19(2) |
|
Člen 3b(2) |
Člen 19(3) |
|
– |
Člen 19(4) |
|
– |
Člen 19(5) |
|
Člen 8b(1) |
Člen 19(6) |
|
Člen 8b(2) |
– |
|
– |
Člen 19(7) |
|
Člen 3b(3), prvi in drugi odstavek |
Člen 19(8), prvi odstavek |
|
Člen 3b(3), tretji odstavek |
Člen 19(8), drugi odstavek |
|
Člen 3b(3), tretji odstavek |
Člen 19(8), tretji odstavek |
|
Člen 3b(4) |
– |
|
Člen 3b(6) |
– |
|
Člen 3b(7) |
Člen 19(9) |
|
Člen 3c |
Člen 20 |
|
Člen 3c(1) |
Člen 20(1) |
|
Člen 3c(2) |
Člen 20(2) |
|
Člen 3c(3) |
– |
|
|
Člen 20(3) |
|
– |
Člen 20(4) |
|
Člen 3c(4) in člen 3(1a), tretji odstavek |
Člen 20(5) |
|
Člen 8g |
Člen 21 |
|
Člen 3a(3) |
Člen 21(1) |
|
Člen 8g(1) in člen 3b(5), prvi odstavek |
Člen 21(2) |
|
Člen 8g(2) in člen 3b(5), drugi odstavek |
Člen 21(3) |
|
Člen 8g(2)(a) |
– |
|
Člen 8g(2)(b) |
Člen 21(3)(a) |
|
Člen 8g(2)(c) |
Člen 21(3)(b) |
|
Člen 8g(2)(d) |
Člen 21(3)(c) |
|
– |
Člen 21(3)(d) |
|
– |
Člen 21(3)(e) |
|
Člen 8g(3) |
Člen 21(4) |
|
Člen 8g(4) |
– |
|
Člen 8f |
Člen 22 |
|
Člen 8h |
Člen 23 |
|
Člen 3(1a) |
Člen 24 |
|
Člen 3(1a), prvi odstavek |
Člen 24(1) |
|
Člen 3(1a), drugi odstavek |
– |
|
– |
Člen 24(2) |
|
Člen 3(1a), četrti odstavek |
Člen 24(3) |
|
Člen 3(3) |
Člen 25 |
|
– |
Člen 26 |
|
Člen 9 |
Člen 27 |
|
Člen 9(1) |
Člen 27(1) |
|
Člen 9(1c) |
Člen 27(2) |
|
– |
Člen 27(3) |
|
– |
Člen 27(4) |
|
Člen 9(1b) |
Člen 27(5) |
|
Člen 9(1) |
Člen 27(6) |
|
– |
Člen 28 |
|
– |
Člen 29 |
|
– |
Člen 30 |
|
– |
Člen 31 |
|
– |
Člen 32 |
|
– |
Člen 33 |
|
Člen 1(2), drugi odstavek |
Člen 33(1) |
|
Člen 2(1a) |
Člen 33(2) |
|
Člen 2(1a) |
Člen 33(3) |
|
Člen 1(2), drugi odstavek |
Člen 33(4) |
|
Člen 2a |
Člen 34 |
|
Člen 2a, prvi odstavek |
Člen 34(1) |
|
Člen 9(1a) |
Člen 34(2) |
|
Člen 9(1b) |
Člen 34(3) |
|
Člen 2a, drugi odstavek |
Člen 34(4) |
|
Člen 5 in člen 8c |
Člen 35 |
|
Člen 5, prvi odstavek, in člen 8c |
Člen 35(1) |
|
Člen 5, drugi odstavek |
Člen 35(2) |
|
– |
Člen 35(3) |
|
Člen 5, tretji, četrti in peti odstavek |
Člen 35(4) |
|
Člen 5, šesti odstavek |
Člen 35(5) |
|
Člen 5, sedmi odstavek |
Člen 35(6) |
|
Člen 5, osmi odstavek |
Člen 35(7) |
|
Člen 6 |
Člen 36 |
|
Člen 6 |
Člen 36(1) |
|
– |
Člen 36(2) |
|
– |
Člen 36(3) |
|
– |
Člen 36(4) |
|
Člen 7 |
Člen 37 |
|
Člen 7(1), prvi odstavek |
Člen 37(1) |
|
Člen 7(1), prvi odstavek |
Člen 37(2) |
|
Člen 7(1), prvi odstavek |
Člen 37(3) |
|
Člen 7(1), drugi odstavek |
Člen 37(4) |
|
Člen 7(1), tretji odstavek |
Člen 37(5) |
|
Člen 7 |
Člen 38 |
|
Člen 7(2) |
Člen 38(1) |
|
Člen 7(5), tretji odstavek |
Člen 38(2), prvi odstavek |
|
Člen 7(5), četrti odstavek |
Člen 38(2), drugi odstavek |
|
Člen 7(2) |
Člen 38(3) |
|
Člen 7(3) |
Člen 38(4) |
|
Člen 7(5), drugi odstavek |
Člen 38(5) |
|
Člen 7(6) |
Člen 38(6) |
|
Člen 7(7) |
Člen 38(7) |
|
– |
Člen 38(8) |
|
Člen 7(4) |
Člen 38(9) |
|
Člen 7(5), prvi odstavek |
Člen 38(10) |
|
Člen 10 |
Člen 39 |
|
Člen 10(1) |
Člen 39(1) |
|
Člen 10(2) |
Člen 39(2) |
|
Člen 10(3) |
Člen 39(3) |
|
Člen 10(4) |
Člen 39(4) |
|
Člen 10(5) |
Člen 39(5) |
|
Člen 10(6) |
Člen 39(6) |
|
Člen 10(7) |
Člen 39(7) |
|
Člen 10(8) |
Člen 39(8), prvi odstavek |
|
Člen 10(9) |
Člen 39(8), drugi odstavek |
|
Člen 10(10) |
Člen 39(9) |
|
Člen 10a |
Člen 40 |
|
Člen 10a(1) |
Člen 40(1) |
|
Člen 10a(1)(a) |
Člen 40(1)(a) |
|
Člen 10a(1)(b) |
Člen 40(1)(b) |
|
Člen 10a(1)(c) |
Člen 40(1)(c) |
|
– |
Člen 40(1)(d) |
|
Člen 10a(2) |
Člen 40(2) |
|
Člen 10b |
Člen 41 |
|
Člen 10c |
Člen 42 |
|
Člen 11 |
Člen 43 |
|
Člen 11, prvi odstavek |
Člen 43(1) |
|
Člen 11, drugi odstavek |
Člen 43(2) |
|
Člen 11a |
Člen 44 |
|
Člen 11a, prvi odstavek |
Člen 44(1) |
|
Člen 11a, drugi odstavek |
Člen 44(2) |
|
Člen 11a, drugi odstavek |
Člen 44(3) |
|
– |
Člen 44(4) |
|
– |
Člen 45 |
|
Člen 11c |
Člen 46 |
|
Člen 11c(1) |
– |
|
Člen 11c(2) |
Člen 46(1) |
|
Člen 11c(2) |
Člen 46(1)(a) |
|
– |
Člen 46(1)(b) |
|
– |
Člen 46(1)(c) |
|
Člen 11c(3) |
Člen 46(2) |
|
Člen 11c(3)(a) |
Člen 46(2)(a) |
|
– |
Člen 46(2)(b) |
|
Člen 11c(3)(b) |
Člen 46(2)(c) |
|
Člen 11c(4) |
Člen 46(3) |
|
Člen 11c(5) |
– |
|
Člen 11c(6) |
– |
|
Člen 11c(7) |
– |
|
Člen 11b |
Člen 47 |
|
Člen 11b(1) |
Člen 47(1) |
|
Člen 11b(2) |
Člen 47(2) |
|
Člen 11b(3) |
Člen 47(3) |
|
Člen 11b(4) |
Člen 47(4) |
|
Člen 11b(5) |
– |
|
Člen 11ca |
Člen 48 |
|
Člen 11d |
Člen 49 |
|
Člen 11d(1) |
Člen 49(1) |
|
Člen 11d(2) |
Člen 49(2) |
|
Člen 12 |
Člen 50 |
|
Člen 13 |
Člen 51 |
|
Člen 13, prvi odstavek |
Člen 51(1) |
|
Člen 13, prvi odstavek |
Člen 51(2) |
|
– |
Člen 51(3) |
|
Člen 13, drugi odstavek |
Člen 51(4) |
|
Člen 13, tretji odstavek |
Člen 51(5) |
|
– |
Člen 52 |
|
Člen 14 |
Člen 53 |
|
Člen 14(1) |
Člen 53(1) |
|
Člen 14(2) |
Člen 53(2) |
|
– |
Člen 53(3) |
|
Člen 9(2) |
Člen 53(4) |
|
Člen 14(6) |
Člen 53(5) |
|
– |
Člen 53(6) |
|
Člen 14(5) |
Člen 53(7) |
|
Člen 14(7) |
Člen 53(8) |
|
Člen 14(8) |
Člen 53(9) |
|
– |
Člen 54 |
|
Člen 14(3) |
Člen 54(1) |
|
Člen 14(3) |
Člen 54(2) |
|
Člen 14(4) |
Člen 54(3) |
|
– |
Člen 54(4) |
|
Člen 15 |
Člen 55 |
|
Člen 15, prvi odstavek |
Člen 55(1) |
|
Člen 15, drugi odstavek |
Člen 55(2) |
|
Člen 15, tretji odstavek |
Člen 55(3) |
|
Člen 15, četrti odstavek |
Člen 55(4) |
|
Člen 15, peti odstavek |
Člen 55(5) |
|
Člen 15a |
Člen 56 |
|
Člen 15a |
Člen 56(1) |
|
Člen 15a |
Člen 56(2) |
|
Člen 15a |
Člen 56(3) |
|
Člen 16 |
– |
|
Člen 17 |
Člen 57 |
|
Člen 17(1) |
Člen 57(1) |
|
Člen 17(2) |
– |
|
Člen 17(3) |
Člen 57(2) |
|
Člen 17(4) |
Člen 57(3) |
|
Člen 17(5) |
Člen 57(4) |
|
Člen 18 |
Člen 58 |
|
Člen 19 |
Člen 59 |
|
– |
Člen 60 |
|
Člen 20 |
Člen 61 |
|
Člen 20(1) |
– |
|
Člen 20(2) |
Člen 61(1) |
|
Člen 20(2)(a) |
Člen 61(1)(a) |
|
– |
Člen 61(1)(b) |
|
– |
Člen 61(1)(c) |
|
Člen 20(2)(b) |
Člen 61(1)(d) |
|
Člen 20(2)(c) |
Člen 61(1)(e) |
|
Člen 20(2)(d) |
Člen 61(1)(f) |
|
Člen 20(2)(e) |
Člen 61(1)(g) |
|
Člen 20(2)(f) |
Člen 61(1)(h) |
|
Člen 20(2)(g) |
Člen 61(1)(i) |
|
Člen 20(2)(h) |
Člen 61(1)(j) |
|
Člen 20(2)(i) |
– |
|
– |
Člen 61(1)(k) |
|
– |
Člen 61(1)(l) |
|
– |
Člen 61(1)(m) |
|
– |
Člen 61(1)(n) |
|
– |
Člen 61(1)(o) |
|
– |
Člen 61(1)(p) |
|
– |
Člen 61(1)(q) |
|
Člen 20(3) |
Člen 61(2) |
|
Člen 20(4) |
Člen 61(3) |
|
Člen 20(5) |
Člen 61(4) |
|
Člen 20(6) |
Člen 61(5) |
|
Člen 20(7) |
Člen 61(6) |
|
– |
Člen 61(7) |
|
Člen 21 |
Člen 62 |
|
– |
Člen 63 |
|
Člen 22 |
Člen 64 |
|
Člen 23 |
Člen 65 |
|
Člen 24 |
Člen 66 |
|
Člen 24(1) |
Člen 66(1) |
|
Člen 24(2) |
Člen 66(2) |
|
Člen 24(3) |
Člen 66(3) |
|
– |
Člen 66(4) |
|
Člen 25 |
Člen 67 |
|
Člen 25(1) |
Člen 67(1) |
|
Člen 25(2) |
Člen 67(2) |
|
Člen 25(3) |
Člen 67(3) |
|
Člen 25(3)(a) |
Člen 67(3)(a) |
|
Člen 25(3)(b) |
Člen 67(3)(b) |
|
Člen 25(3)(c) |
Člen 67(3)(c) |
|
Člen 25(3)(d) |
– |
|
– |
Člen 67(3)(d) |
|
Člen 25(3)(e) |
Člen 67(3)(e) |
|
Člen 25(3)(f) |
Člen 67(3)(f) |
|
– |
Člen 67(3)(g) |
|
Člen 25(3)(g) |
Člen 67(3)(h) |
|
– |
Člen 67(3)(i) |
|
– |
Člen 67(3)(j) |
|
– |
Člen 67(3)(k) |
|
– |
Člen 67(3)(l) |
|
Člen 25(4) |
Člen 67(4) |
|
– |
Člen 67(5) |
|
Člen 26 |
Člen 68 |
|
Člen 26(1) |
Člen 68(1) |
|
Člen 26(2) |
Člen 68(2) |
|
Člen 26(3) |
Člen 68(3) |
|
Člen 26(4) |
Člen 68(4) |
|
Člen 26(5) |
Člen 68(5) |
|
– |
Člen 68(6) |
|
– |
Člen 68(7) |
|
– |
Člen 69 |
|
– |
Člen 70 |
|
Člen 26a(1) |
– |
|
Člen 26a(2), prvi odstavek |
Člen 70(1) |
|
Člen 26a(2), prvi odstavek |
Člen 70(2) |
|
Člen 26a(2), drugi odstavek |
Člen 70(3) |
|
Člen 26a(2), tretji odstavek |
Člen 70(4) |
|
Člen 26a(4) |
Člen 70(5) |
|
– |
Člen 71 |
|
Člen 26a(3) |
Člen 71(1) |
|
Člen 26a(3) |
Člen 71(2) |
|
Člen 26a(4) |
Člen 71(3) |
|
– |
Člen 72 |
|
Člen 27 |
Člen 73 |
|
Člen 28 |
Člen 74 |
|
Člen 29 |
Člen 75 |
|
Člen 29(1) |
Člen 75(1) |
|
Člen 29(1) |
Člen 75(1)(a) |
|
Člen 29(1) |
Člen 75(1)(b) |
|
– |
Člen 75(1)(c) |
|
Člen 29(1) |
Člen 75(1)(d) |
|
Člen 29(1) |
Člen 75(1)(e) |
|
Člen 29(2) |
Člen 75(2) |
|
Člen 29(3) |
Člen 75(3) |
|
Člen 29(4) |
Člen 75(4) |
|
Člen 29(5) |
Člen 75(5) |
|
– |
Člen 75(6) |
|
Člen 29(6) |
Člen 75(7) |
|
Člen 29(7) |
Člen 75(8) |
|
Člen 29(8) |
Člen 75(9) |
|
Člen 29(9) |
Člen 75(10) |
|
Člen 29(10) |
Člen 75(11) |
|
Člen 29(11), prvi odstavek |
Člen 75(12) |
|
Člen 29(11), drugi odstavek |
– |
|
– |
Člen 75(13) |
|
Člen 30 |
Člen 76 |
|
Člen 30(1) |
Člen 76(1) |
|
Člen 30(2) |
Člen 76(2) |
|
– |
Člen 76(3) |
|
Člen 30(3) |
Člen 76(4) |
|
Člen 30(4) |
Člen 76(5) |
|
Člen 30(5) |
Člen 76(6) |
|
Člen 30(6) |
Člen 76(7) |
|
Člen 30(7) |
Člen 76(8) |
|
Člen 30(8) |
Člen 76(9) |
|
– |
Člen 76(10) |
|
Člen 30(9) |
Člen 76(11) |
|
Člen 31 |
Člen 77 |
|
Člen 31(1) in (2) |
Člen 77(1) |
|
– |
Člen 77(2) |
|
Člen 31(3) |
Člen 77(3) |
|
– |
Člen 77(4) |
|
Člen 32 |
Člen 78 |
|
– |
Člen 79 |
|
Člen 33 |
Člen 80 |
|
Člen 33(1) |
Člen 80(1), prvi odstavek |
|
Člen 33(2) |
– |
|
Člen 33(2a) |
– |
|
Člen 33(2b) |
Člen 80(1), drugi odstavek |
|
– |
Člen 80(2) |
|
– |
Člen 80(3) |
|
Člen 33(3) |
– |
|
– |
Člen 81 |
|
Člen 34 |
Člen 82 |
|
Člen 34, prvi odstavek |
Člen 82, prvi odstavek |
|
– |
Člen 82, drugi odstavek |
|
Člen 34, drugi odstavek |
– |
|
Člen 34, tretji odstavek |
Člen 82, tretji odstavek |