OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih tekem na splošno velja za eno največjih groženj sodobnemu športu. Spodkopava športne vrednote, kot so integriteta, poštenost in spoštovanje drugih. Športne navdušence in navijače lahko odvrne od organiziranega športa. Poleg tega so v vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih tekem pogosto vpletene organizirane kriminalne združbe na svetovni ravni. Ta težava je zdaj postala prednostna naloga javnih organov, športnega gibanja in organov kazenskega pregona po vsem svetu. Svet Evrope se je na te izzive odzval tako, da je podpisnice Evropske kulturne konvencije poleti 2012 pozval, naj začnejo pogajanja o konvenciji Sveta Evrope proti prirejanju športnih rezultatov. Pogajanja so se začela oktobra 2012 s prvim srečanjem redakcijske skupine Sveta Evrope.

Komisija je 13. novembra 2012 sprejela priporočilo za „sklep Sveta o pooblastitvi Komisije, da v imenu EU sodeluje v pogajanjih o mednarodni konvenciji Sveta Evrope za boj proti prirejanju športnih rezultatov“[1]. Priporočilo Komisije je bilo 15. novembra 2012 predloženo delovni skupini Sveta za šport. Po razpravah v delovni skupini Sveta je Svet zaradi dodanih vsebinskih pravnih podlag, vključno s pravno podlago iz dela 3 naslova V PDEU[2], osnutek sklepa Sveta razdelil na dva sklepa. Sklep o zadevah, ki se nanašajo na športne stave, je Svet sprejel 10. junija 2013[3]. Drugi sklep, ki ga je Svet sprejel 23. septembra 2013, se nanaša na zadeve, povezane s sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem[4].

Komisija je v skladu z zadevnima sklepoma Sveta sodelovala v poznejših pogajanjih, ki so se končala 9. julija 2014, ko so namestniki ministrov sprejeli Konvencijo Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj[5]. Konvencija je bila nato 18. septembra 2014 na voljo za podpis na konferenci ministrov Sveta Evrope, pristojnih za šport. V skladu s členom 32(3) Konvencije lahko Konvencijo podpiše Evropska unija. Od takrat so Konvencijo podpisale številne pogodbenice, vključno z nekaterimi državami članicami.

Glede na mednarodno razsežnost vnaprejšnjega dogovarjanja o rezultatih tekem lahko Konvencijo podpišejo tudi neevropske države. Ta vidik je ključnega pomena, saj je sodelovanje na svetovni ravni, zlasti v državah, v katerih so športne stave razširjene, na primer v jugovzhodni Aziji, bistven element za učinkovit boj proti mednarodnim organiziranim kriminalnim združbam, vpletenim v vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih tekem na različnih celinah. Komisija meni, da je lahko Konvencija učinkovit instrument v boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o rezultatih tekem.

Člen 165 PDEU določa, da morajo biti ukrepi Unije usmerjeni v razvijanje evropske razsežnosti v športu, med drugim s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport. Poleg tega člen 165 PDEU poziva Unijo in države članice, naj podpirajo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju športa, zlasti s Svetom Evrope.  Ukrepi na ravni EU lahko pripomorejo k obravnavanju nadnacionalnih izzivov, s katerimi se srečuje šport v Evropi, kot je vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih tekem, kjer so potrebni skupna prizadevanja in dobro usklajen pristop.

Eden od glavnih ciljev Konvencije je spodbujati nacionalno in mednarodno sodelovanje; v poglavje III so tako vključene številne določbe za lažjo izmenjavo informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi. Boj proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o rezultatih tekem zahteva tesno sodelovanje med športnimi gibanji, vladami, ponudniki športnih stav, organi kazenskega pregona in mednarodnimi organizacijami. Tako širok krog zainteresiranih strani ima svoje izzive; EU pa lahko k temu pripomore z združitvijo teh strani in zagotovitvijo usklajenega pristopa.

Države članice so na področju boja proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o rezultatih tekem na različnih stopnjah razvoja. Zaradi čezmejne narave vnaprejšnjega dogovarjanja o rezultatih tekem bo najverjetneje potrebno sodelovanje med državami članicami z različnimi izkušnjami, zato bosta potrebna izmenjava dobrih praks in razvoj kompetenc. V zvezi s tem ima EU pomembno vlogo pri razvoju zmogljivosti, spodbujanju sodelovanja in pravzaprav tudi pri izvajanju Konvencije.

Podpis te konvencije bi moral biti del prizadevanj Komisije za sodelovanje v boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o rezultatih tekem v povezavi z drugimi instrumenti, kot so prihodnja pobuda Komisije o vnaprejšnjem dogovarjanju o rezultatih tekem v povezavi s stavami, napovedana v sporočilu Komisije o spletnih igrah na srečo iz leta 2012[6], delo skupine strokovnjakov EU o vnaprejšnjem dogovarjanju o rezultatih tekem ter pripravljalni ukrepi in projekti, posvečeni vprašanju vnaprejšnjega dogovarjanja o rezultatih tekem[7].

V skladu s sklepoma Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj bi bilo treba pred pristopom Unije h Konvenciji opraviti analizo pristojnosti, v kateri bi bilo navedeno, da „bosta pravna narava Konvencije ter delitev pristojnosti med države članice in Unijo določeni ločeno na koncu pogajanj na podlagi analize natančnega področja uporabe posameznih določb.“

Rezultati te analize pristojnosti so predstavljeni v nadaljevanju.

Narava in področje pristojnosti Unije

V skladu s členom 1 Konvencije je njen namen „boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, da bi se zaščitili integriteta športa in športna etika v skladu z načelom avtonomije športa“. Zato je končni cilj Konvencije zaščititi integriteto športa in športno etiko. Vključuje namreč številne ukrepe, katerih cilj je preprečiti, odkriti in sankcionirati prirejanje rezultatov športnih tekmovanj. V ta namen Konvencija prav tako spodbuja mednarodno sodelovanje in vzpostavlja nadzorni mehanizem za zagotovitev, da se njene določbe upoštevajo.

Konvencija tako predstavlja večplasten pristop k preprečevanju prirejanja rezultatov športnih tekmovanj. V skladu s tem je treba sprejeti raznovrstne ukrepe, ki vplivajo na različna pravna področja, pri čemer je prevladujoč vidik preprečevanja[8]. Druga zadevna pravna področja so kazensko materialno pravo, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, varstvo podatkov in tudi ureditev dejavnosti na področju športnih stav.

Preprečevanje (poglavji II in III, členi 4–14)

V Konvenciji bi lahko večina določb o preprečevanju spadala pod prvo alineo člena 165(4) PDEU glede podpornih ukrepov na področju športa[9]. Vendar je področje uporabe te vrste pristojnosti omejeno, ker izključuje kakršno koli harmonizacijo zakonov in drugih predpisov držav članic. Člen 165 PDEU govori o „spodbujanju“, „sodelovanju“ in „spodbujevalnih ukrepih“. Zato pristojnost Unije ne nadomešča pristojnosti držav članic na tem področju[10].

Nasprotno pa se lahko ukrepi v zvezi s storitvami pobiranja stav dotaknejo tudi svoboščin, povezanih z notranjim trgom, in sicer pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, v primeru, če ponudniki stav opravljajo gospodarsko dejavnost. V členu 3(5)(a) in zlasti členu 11 se opredelitev pojma „nezakonita športna stava“ nanaša na vse športne stave, katerih vrsta ali ponudnik ni dovoljen na podlagi prava, ki se uporablja v jurisdikciji pogodbenice, kjer se nahaja igralec na srečo. Izraz „pravo, ki se uporablja“ zajema pravo EU. To pomeni, da se morajo upoštevati tudi vse pravice, ki jih zagotavlja pravo EU, in da mora biti nacionalno pravo držav članic v skladu s pravom EU, zlasti s pravili notranjega trga.

V členih od 9 do 11 so navedeni ukrepi, ki bi lahko vodili do določene stopnje približevanja zakonodaje. Člen 9 Konvencije na primer predlaga okvirni seznam ukrepov, ki bi jih „po potrebi“ lahko uporabil zadevni regulativni organ na področju stav v boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj v povezavi s športnimi stavami. Člen 10(1) Konvencije določa, da „vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so morda potrebni, da se preprečita nasprotje interesov in zloraba notranjih informacij s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki so udeležene pri zagotavljanju ponudbe športnih stav (...)“ (poudarek je dodan). Namen člena 10(3) Konvencije je uvesti obveznost poročanja, saj navaja: „Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so morda potrebni, da se ponudnike športnih stav obveže, da regulativnemu organu (...) nemudoma prijavijo nepravilno ali sumljivo stavo“ (poudarek je dodan). Člen 11 Konvencije pogodbenicam v zvezi z nezakonitimi športnimi stavami dopušča še več svobode. V njem je navedeno, da: „vsaka pogodbenica razišče najprimernejše načine za boj proti ponudnikom nezakonitih športnih stav in preuči sprejetje ukrepov v skladu s pravom, ki se uporablja v zadevni jurisdikciji, na primer (…)“.

To kaže na to, da sta člena 9 ter 10(1) in (3) Konvencije podlaga za morebitno harmonizacijo na podlagi člena 114 PDEU, v primeru, če ponudniki stav opravljajo gospodarsko dejavnost. Člen 11, katerega ubeseditev dopušča še večjo prožnost, še vedno vključuje določeno stopnjo približevanja določb, kar lahko prav tako spada v člen 114 PDEU o vzpostavitvi in delovanju notranjega trga.

Poleg tega lahko člen 11 Konvencije vpliva tudi na storitve, ki se zagotavljajo iz tretjih držav. Zadevni ukrepi, ki se neposredno nanašajo na „dostop“ do takih storitev, bi bili v skladu s členom 207 PDEU zajeti v skupni trgovinski politiki Unije.

Člen 14 Konvencije glede varstva podatkov je v skladu s členom 16 PDEU v pristojnosti Unije.

Kazenski pregon (poglavja IV–VI; členi 15–25)

Poglavje IV se nanaša na kazensko pravo in sodelovanje na področju kazenskega pregona (členi od 15 do 18). Člen 15 Konvencije sicer ne nalaga vsesplošne inkriminacije prirejanja rezultatov športnih tekmovanj, temveč zajema samo nekatere oblike (če gre za korupcijo, prisilo ali goljufijo). Kadar gre za organizirani kriminal ali koruptivno prakso[11], bi lahko ta dejanja spadala pod člen 83(1) PDEU. Vendar pa člen 15 ni omejen le na organizirani kriminal in vključuje tudi prisilo in goljufijo brez koruptivnega ravnanja. V zvezi s tem je zadevni pravni red EU omejen.

Člen 16 se nanaša na pranje denarja. Na ravni Unije to ureja Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ[12] skupaj z Direktivo 2014/42/EU[13]. Člen 16(3) Konvencije je v pristojnosti EU in člena 114 PDEU, ki je tudi podlaga za Direktivo 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma[14]. Ker Direktiva izrecno ne zajema športnih tekmovanj, tudi ne posega v člen 16(3) Konvencije, ki se nanaša le na „ponudnike športnih stav“. Pristojnost v zvezi s členi 17, 18, 22 in 23 (v poglavjih IV in VI) je povezana s pristojnostjo po členih 15 in 16 Konvencije.

Poglavje V o jurisdikciji, kazenskem postopku in ukrepih kazenskega pregona ter poglavje VI o sankcijah in ukrepih vsebujeta določbe, ki spremljajo določbe kazenskega materialnega prava iz členov od 15 do 18 Konvencije. Člen 19 Konvencije (jurisdikcija) je dodatna določba pri ugotavljanju kaznivega dejanja. Členi 20, 21 in 25 Konvencije (preiskovalni ukrepi, zaščitni ukrepi, zaseg in zaplemba) so ukrepi kazenskega postopka, ki lahko spadajo pod člen 82(2) PDEU (točki (a) in (b)).

Mednarodno sodelovanje (poglavje VII; členi 26–28)

Poglavje VII se nanaša na mednarodno sodelovanje v sodnih in drugih zadevah. Pomembno je opozoriti, da konvencija ne vsebuje nobene pravne ureditve, ki bi nadomestila obstoječa pravila, zato ne posega v instrumente, ki že obstajajo na področju medsebojne pomoči v kazenskih zadevah in na področju izročitev[15]. V zvezi s tem na evropski ravni obstaja celovit sklop instrumentov za olajšanje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki se nanašajo bodisi na različna ravnanja pri vnaprejšnjem dogovarjanju o rezultatih tekem ali na inkriminacijo vnaprejšnjega dogovarjanja o rezultatih tekem kot novega kaznivega dejanja v nacionalnem pravnem sistemu držav članic[16]. To zajema člen 26 Konvencije.

Člena 27 in 28 Konvencije vključujeta splošne določbe o sodelovanju, ki so zajete v členu 165 PDEU.

Ugotovitve

Nekatera kazniva dejanja trenutno niso zajeta v členu 83(1) PDEU. Za ostalo je pristojna Unija, vendar ima izključno pristojnost le v zvezi z dvema določbama – členom 11 (če se uporablja za storitve, ki se zagotavljajo iz tretjih držav in v tretje države) in členom 14 o varstvu podatkov (delno)[17]. Pri drugih zadevah gre za deljeno ali „podporno“ pristojnost.

2.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Kar zadeva pravno podlago, mora v skladu z ustaljeno sodno prakso izbira pravne podlage za pravni akt EU temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preveriti, med katere spadata cilj in vsebina tega akta[18]. Če se pri preizkusu akta Unije izkaže, da ima ta dvojni cilj ali da ima dva dela, pri čemer je eden glaven ali prevladujoč, drugi pa zgolj stranski, mora akt temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma del. Izjemoma, če se ugotovi, da ima akt več ciljev, ki so neločljivo povezani, ter da nobeden ni drugotnega in posrednega pomena glede na druge, mora tak akt temeljiti na različnih ustreznih pravnih podlagah.[19].

Pravna podlaga, ki bi lahko bila relevantna: člen 16 PDEU (varstvo podatkov), člen 82(1) in (2) PDEU (pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ), člen 83(1) PDEU (kazensko materialno pravo), člen 114 PDEU (vzpostavitev in delovanje notranjega trga), člen 165 PDEU (šport) in člen 207 PDEU (skupna trgovinska politika).

Celostno gledano, vsebuje cilj boja proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj elemente preprečevanja in sodelovanja, ki so v glavnem obravnavani v členu 165 PDEU, in elemente sodelovanja in približevanja, ki so zajeti v členu 114 (za nekazenske določbe), členu 207 PDEU (če se navedene določbe nanašajo na dostop ponudnikov stav iz tretjih držav) ter členu 82(1) in členu 83 PDEU (za kazenske zadeve).

Glede storitev pobiranja stav sta lahko relevantna člena 114 in 207 PDEU, odvisno od tega, ali gre za storitve „znotraj EU“ ali ne. Zdi se, da je vidik notranjega trga bolj prevladujoč v Konvenciji kot celoti, medtem ko je vidik skupne trgovinske politike prisoten le v členu 11 Konvencije. Čeprav člen 207 PDEU ni naveden in se šteje za pomožnega glede vidikov notranjega trga, pa države članice niso pristojne za ustrezne vidike, ki spadajo na področje skupne trgovinske politike.

Varstvo podatkov ni glavni cilj Konvencije, določbe o tem so zgolj postranske. Danes mnoge konvencije Sveta Evrope opozarjajo na nujnost varstva podatkov, tudi če te obveznosti morda izhajajo iz drugih konvencij (na primer Konvencije št. 108 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov), saj pogodbenice posameznih konvencij morda niso iste.

Da lahko torej EU izvaja svoje pristojnosti za celotno Konvencijo (razen elementov, za katere ni pristojna), so glavna pravna podlaga člen 82(1), člen 83(1), člen 114 in člen 165 PDEU.

Ker se v Konvenciji prepletajo različna pravna področja in ker Konvencija vključuje področja, ki so lahko v izključni pristojnosti EU, ter področja, ki niso v pristojnosti EU, niti Unija niti države članice Konvencije ne morejo podpisati ločeno.

2015/0043 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na materialno kazensko pravo in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 82(1) in 83(1) PDEU v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Svet je 10. junija 2013 pooblastil Komisijo, da v imenu Evropske unije sodeluje v pogajanjih o mednarodni konvenciji Sveta Evrope za boj proti prirejanju športnih rezultatov (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), razen glede zadev, povezanih s sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem.

(2)       Svet je 23. septembra 2013 sprejel drugo pooblastilo za sodelovanje Komisije v imenu Evropske unije v pogajanjih o Konvenciji glede zadev, povezanih s sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem. [20]

(3)       Pogajanja so se uspešno končala, ko 9. julija 2014 Konvencijo sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope.

(4)       Člen 15 Konvencije sicer ne nalaga vsesplošne inkriminacije prirejanja rezultatov športnih tekmovanj, temveč zajema samo nekatere oblike (če gre za korupcijo, prisilo ali goljufijo). Ravnanje, ki predstavlja prirejanje rezultatov športnih tekmovanj, je le delno zajeto v členu 83(1) PDEU z izrecno navedenimi oblikami kriminala, in sicer kadar tako ravnanje vključuje organizirani kriminal ali goljufijo[21].

(5)       Člen 16 Konvencije zahteva, da pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, da se med kazniva dejanja uvrsti ravnanje, povezano s pranjem denarja, kadar je predhodno kaznivo dejanje, s katerim je bil ustvarjen dobiček, eno od dejanj iz členov od 15 in 17 Konvencije, „v vsakem primeru pa pri prisiljenju, korupciji in goljufiji. „Pranje denarja“ je omenjeno v členu 83(1) PDEU. Na ravni Unije je pranje denarja obravnavano v Okvirnem sklepu Sveta 2001/500/PNZ[22].

(6)       Pristojnost v zvezi s členi 17, 18, 22 in 23 (v poglavjih IV in VI) Konvencije je povezana s pristojnostjo po členih 15 in 16 Konvencije.

(7)       Poglavje V o jurisdikciji, kazenskem postopku in ukrepih kazenskega pregona ter poglavje VI o sankcijah in ukrepih vsebujeta določbe, ki spremljajo določbe kazenskega materialnega prava iz členov od 15 do 18 Konvencije. Člen 19 Konvencije (jurisdikcija) je dodatna določba pri opredelitvi kazenskih določb.

(8)       Poglavje VII se nanaša na mednarodno sodelovanje v sodnih in drugih zadevah. Pomembno je opozoriti, da konvencija ne vsebuje nobene pravne ureditve, ki bi nadomestila obstoječa pravila, zato ne posega v instrumente, ki že obstajajo na področju medsebojne pomoči v kazenskih zadevah in na področju izročitev[23]. V zvezi s tem na evropski ravni obstaja celovit sklop instrumentov za olajšanje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki se nanašajo bodisi na različna ravnanja pri prirejanju rezultatov športnih tekmovanj ali na inkriminacijo prirejanja rezultatov športnih tekmovanj kot novega kaznivega dejanja v nacionalnem pravnem sistemu držav članic[24].

(9)       Evropska unija se zavzema za podpis Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, saj to prispeva k prizadevanjem Evropske unije za boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, da bi tako zaščitila integriteto športa in športno etiko v skladu z načelom avtonomije športa.

(10)     Zato bi bilo treba v imenu Evropske unije podpisati Konvencijo s pridržkom njene poznejše sklenitve –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj se odobri v imenu Unije s pridržkom sklenitve navedene konvencije.

Besedilo konvencije za podpis je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Generalni sekretariat Sveta podeli polna pooblastila za podpis Konvencije s pridržkom njene sklenitve osebam, ki jih določi pogajalec o Konvenciji.

Člen 3

Ta sklep začne veljati  dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]       COM(2012) 655 final.

[2]       Komisija je podala izjavo za zapisnik Sveta, v kateri se ne strinja z vključitvijo vsebinskih pravnih podlag, glej dokument Sveta št. 10509/13.

[3]       Sklep Sveta 2013/304/EU z dne 10. junija 2013 o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu EU sodeluje v pogajanjih o mednarodni konvenciji Sveta Evrope za boj proti prirejanju športnih rezultatov razen glede zadev, povezanih s sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, UL L 170, 22.6.2013, str. 62.

[4]       Sklep Sveta o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu EU sodeluje v pogajanjih o mednarodni konvenciji Sveta Evrope za boj proti prirejanju športnih rezultatov glede zadev, povezanih s sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, dokument Sveta št. 10180/13.

[5]       Malta je glasovala proti Konvenciji in je 11. julija 2014 na podlagi člena 218(11) PDEU vložila zahtevo za pridobitev mnenja Sodišča Evropske unije glede Konvencije (mnenje 1/14).

[6]       http://ec.europa.eu/internal_market/gambling/communication/index_en.htm.

[7]       Nedavni primer: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/financing/fundings/security-and-safeguarding-liberties/other-programmes/cooperation-between-public-private/index_en.htm.

[8]       Preprečevanje je obravnavano v poglavjih II in III ter v členih 27 in 28 Konvencije.

[9]       Zlasti členi 4, 5(1), 6 in 7 Konvencije glede spodbujanja nekaterih dejavnosti s strani športnih organizacij, člen 8 Konvencije ter tudi nekateri vidiki členov 9, 10(2), 12 in 13 Konvencije.

[10]      Glej člen 2(5) PDEU: „Unija je na nekaterih področjih in pod pogoji, določenimi s Pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, ne da bi s tem nadomestila pristojnost držav članic na teh področjih.“

[11]      Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ o boju proti korupciji v zasebnem sektorju, UL L 192, 31.7.2003, str. 54.

[12]      Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, UL L 182, 5.7.2001, str. 1.

[13]      Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji.

[14]      Direktiva določa tudi okvir za zaščito trdnosti, celovitosti in stabilnosti kreditnih in finančnih institucij ter zaupanja v finančni sistem kot celoto pred tveganji pranja denarja in financiranja terorizma.

[15]      Točka 21 obrazložitvenega poročila.

[16]      Akt Sveta z dne 29. maja 2000 o ustanovitvi Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, UL C 197, 12.7.2000, str. 1; Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, UL L 190, 18.7.2002, str. 20; Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji, UL L 196, 2.8.2003, str. 45; Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi; Okvirni sklep Sveta 2008/978/PNZ o evropskem dokaznem nalogu, UL L 350, 30.12.2008; Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih, UL L 328, 15.12.2009, str. 42; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah, UL L 130, 1.5.2014, str. 1; Direktiva 2014/42/EU o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji, UL L 127, 29.4.2014, str. 39.

[17]      Med ustreznimi zakonodajnimi akti so lahko Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31), Uredba (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1) in Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).

[18]      Sodba v zadevi Komisija proti Svetu, C-377/12, točka 34.

[19]      Prav tam, točka 34 sodbe.

[20]             Dokument Sveta št. 10180/13.

[21]             Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ o boju proti korupciji v zasebnem sektorju, UL L 192, 31.7.2003, str. 54.

[22]             UL L 182, 5.7.2001, str. 1; glej tudi Direktivo 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

[23]             Točka 21 obrazložitvenega poročila.

[24]             Akt Sveta z dne 29. maja 2000 o ustanovitvi Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, UL C 197, 12.7.2000, str. 1; Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, UL L 190, 18.7.2002, str. 20; Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji, UL L 196, 2.8.2003, str. 45; Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi; Okvirni sklep Sveta 2008/978/PNZ o evropskem dokaznem nalogu, UL L 350, 30.12.2008; Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih, UL L 328, 15.12.2009, str. 42; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah, UL L 130, 1.5.2014, str. 1; Direktiva 2014/42/EU o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji, UL L 127, 29.4.2014, str. 39.

                                                                       

Zbirka pogodb Sveta Evrope št. 215

Konvencija Sveta Evrope

o prirejanju

rezultatov športnih tekmovanj

Magglingen/Macolin, 18. 9. 2014

              Preambula

              Države članice Sveta Evrope in druge podpisnice te konvencije so se –

              ob upoštevanju cilja Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami;

              ob upoštevanju akcijskega načrta s tretjega vrha voditeljev držav in vlad držav članic Sveta Evrope (Varšava, 16. in 17. maja 2005), v katerem se priporoča nadaljevanje dejavnosti Sveta Evrope, ki se uporabljajo kot smernice na področju športa;

              ob upoštevanju, da je treba nadalje razviti skupen evropski in globalni okvir za razvoj športa na podlagi načel pluralistične demokracije, pravne države, človekovih pravic in športne etike;

              zavedajoč se, da lahko prirejanje rezultatov športnih tekmovanj prizadene vse države in vse vrste športa na svetu, in ob poudarjanju, da ta pojav kot globalna grožnja integriteti športa zahteva globalni odziv, ki ga morajo podpreti tudi države, ki niso članice Sveta Evrope;

              ob izražanju zaskrbljenosti zaradi vključenosti kaznivih dejanj, zlasti organiziranega kriminala, v prirejanje rezultatov športnih tekmovanj in zaradi njegove nadnacionalne narave;

              ob sklicevanju na Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1950, ETS št. 5) in njene protokole, Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah (1985, ETS št. 120), Evropsko konvencijo proti dopingu v športu (1989, ETS št. 135), Kazenskopravno konvencijo o korupciji (1999, ETS št. 173) in Konvencijo o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (2005, CETS št. 198);

              ob sklicevanju na Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (2000) in njene protokole;

              tudi ob sklicevanju na Konvencijo Združenih narodov proti korupciji (2003);

              ob opozarjanju na pomen učinkovitega in takojšnjega preiskovanja kaznivih dejanj pod svojo jurisdikcijo;

              ob opozarjanju na ključno vlogo, ki jo ima Mednarodna organizacija kriminalistične policije (Interpol) pri olajšanju učinkovitega sodelovanja med organi kazenskega pregona, poleg pravosodnega sodelovanja;

              ob poudarjanju, da so športne organizacije odgovorne za odkrivanje in sankcioniranje prirejanja rezultatov športnih tekmovanj, ki jih storijo osebe, ki delujejo na podlagi njihovega pooblastila;

              ob priznavanju že doseženih rezultatov v boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj;

              v prepričanju, da je za učinkovit boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj potrebno okrepljeno, hitro, trajnostno in učinkovito nacionalno in mednarodno sodelovanje;

              ob upoštevanju priporočil Odbora ministrov državam članicam Rec(92)13rev o revidirani Evropski listini o športu, CM/Rec(2010)9 o revidiranem Kodeksu športne etike, Rec(2005)8 o načelih dobrega upravljanja v športu, CM/Rec(2011)10 o spodbujanju neoporečnosti športa za boj proti prirejanju rezultatov, zlasti dogovarjanju o izidih tekem;

              v skladu z delom in ugotovitvami naslednjih konferenc:

              –     11. konference ministrov Sveta Evrope, pristojnih za šport, ki je potekala v Atenah 11. in 12. decembra 2008;

              –     18. neformalne konference ministrov Sveta Evrope, pristojnih za šport (Baku, 22. septembra 2010), o spodbujanju integritete športa v boju proti prirejanju rezultatov tekem (vnaprejšnje dogovarjanje o rezultatih tekem);

              –     12. konference ministrov Sveta Evrope, pristojnih za šport (Beograd, 15. marca 2012), zlasti v zvezi s pripravo novega mednarodnega pravnega instrumenta za boj proti prirejanju športnih rezultatov;

              –     5. mednarodne konference ministrov in visokih uradnikov za športno vzgojo in šport, ki jo je organiziral UNESCO (MINEPS V);

              v prepričanju, da sta dialog in sodelovanje med javnimi organi, športnimi organizacijami, organizatorji tekmovanj in ponudniki športnih stav na nacionalni in mednarodni ravni na podlagi vzajemnega spoštovanja in zaupanja bistvenega pomena pri iskanju učinkovitih skupnih odgovorov na izzive, ki jih predstavlja problem prirejanja rezultatov športnih tekmovanj;

              ob priznavanju, da je šport, ki temelji na poštenih in enakih možnostih, po naravi nepredvidljiv in da je treba neetičnim praksam in ravnanju v športu odločno in učinkovito kljubovati;

              ob poudarjanju svojega prepričanja, da dosledna uporaba načel dobrega upravljanja in športne etike pomembno prispeva k izkoreninjenju korupcije, prirejanja rezultatov športnih tekmovanj in drugih vrst zlorab v športu;

              ob priznavanju, da so v skladu z načelom avtonomije športa sicer športne organizacije odgovorne za šport in imajo v boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj odgovornost samoregulacije in disciplinsko odgovornost, javni organi pa po potrebi ščitijo integriteto športa;

              ob priznavanju, da razvoj dejavnosti na področju športnih stav, zlasti nezakonitih športnih stav, povečuje tveganje za takšno prirejanje;

              ob upoštevanju, da je prirejanje rezultatov športnih tekmovanj, ne glede na to, ali je povezano s športnimi stavami ali kaznivimi dejanji ali ne, v vseh primerih treba obravnavati;

              ob upoštevanju polja proste presoje, ki ga imajo države v okviru prava, ki se uporablja, pri odločanju o politikah na področju športnih stav –

              dogovorile o naslednjem:

              Poglavje I – Namen, vodilna načela, opredelitev pojmov

              Člen 1 – Namen in glavni cilji

       1      Namen te konvencije je boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, da bi se zaščitili integriteta športa in športna etika v skladu z načelom avtonomije športa.

       2      Zato so glavni cilji te konvencije:

              a      preprečiti, odkriti in sankcionirati nacionalno ali nadnacionalno prirejanje rezultatov nacionalnih in mednarodnih športnih tekmovanj;

              b      spodbujati nacionalno in mednarodno sodelovanje, usmerjeno v preprečevanje prirejanja rezultatov športnih tekmovanj, med zadevnimi javnimi organi ter z organizacijami, ki se ukvarjajo s športom in športnimi stavami.

              Člen 2 – Vodilna načela

       1      Boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj med drugim zagotavlja spoštovanje naslednjih načel:

              a      človekovih pravic,

              b      zakonitosti,

              c      sorazmernosti,

              d      varstva zasebnosti in osebnih podatkov.

              Člen 3 – Opredelitev pojmov

              V tej konvenciji:

       1      „športno tekmovanje“ pomeni vsako športno prireditev, organizirano v skladu s pravili, ki jih določi športna organizacija, ki jo je odbor za spremljanje izvajanja Konvencije v skladu s členom 31.2 uvrstil na seznam, ter priznano s strani mednarodne športne organizacije ali, kjer je primerno, druge pristojne športne organizacije;

 

       2      „športna organizacija“ pomeni vsako organizacijo, ki ureja šport ali določeno vrsto športa in je vključena na seznam, ki ga je sprejel odbor za spremljanje izvajanja Konvencije v skladu s členom 31.2, ter po potrebi tudi njene povezane celinske in nacionalne organizacije;

       3      „organizator tekmovanj“ pomeni vsako športno organizacijo ali katero koli drugo osebo, ne glede na njeno pravno obliko, ki organizira športna tekmovanja;

       4      „prirejanje rezultatov športnih tekmovanj“ pomeni nameren dogovor, dejanje ali opustitev dejanja, katere namen je nedovoljena sprememba rezultata ali poteka športnega tekmovanja, da bi se v celoti ali delno odpravila nepredvidljivost navedenih športnih tekmovanj ter tako pridobila neupravičena korist zase ali za druge;

       5      „športna stava“ pomeni vsako vplačilo denarnega vložka v pričakovanju denarne nagrade, pogojene s prihodnjim in hipotetičnim dogodkom v zvezi s športnim tekmovanjem, zlasti:

              a      „nezakonita športna stava“ pomeni vsako dejavnost, povezano s športnimi stavami, katere vrsta ali ponudnik ni dovoljen v skladu s pravom, ki se uporablja v jurisdikciji države, v kateri se nahaja potrošnik;

              b      „nepravilna športna stava“ pomeni vsako dejavnost, povezano s športnimi stavami, ki ni v skladu z običajnimi ali pričakovanimi vzorci zadevnega trga ali ki se nanaša na stave na športno tekmovanje, katerega potek je nenavaden;

              c      „sumljiva športna stava“ pomeni vsako dejavnost, povezano s športnimi stavami, za katero se po zanesljivih in usklajenih dokazih zdi, da je povezana s prirejanjem rezultatov športnega tekmovanja, na katerem se ponuja;

       6      „udeleženec ali soudeleženec tekmovanja“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki spada v eno od naslednjih kategorij:

              a      „športnik“ pomeni katero koli osebo ali skupino oseb, ki sodeluje na športnih tekmovanjih;

              b      „športna spremljevalna ekipa“ pomeni trenerja, vaditelja, športnega direktorja, zastopnika, ekipno osebje, funkcionarja ekipe, medicinsko ali paramedicinsko osebje, ki dela s športniki, ki se športnih tekmovanjih udeležijo ali se naje pripravljajo, ali jih zdravstveno oskrbuje, ter vse druge osebe, ki delajo s športniki;

              c      „funkcionar“ pomeni vsako osebo, ki je lastnik, delničar, vodstveni delavec ali uslužbenec organizacij, ki organizirajo in promovirajo športna tekmovanja, ter sodnike, člane žirije in druge akreditirane osebe. Ta izraz zajema tudi vodstvene delavce in uslužbence mednarodnih športnih organizacij ali, kadar je to primerno, drugih pristojnih športnih organizacij, ki priznavajo tekmovanje;

 

       7      „notranje informacije“ pomenijo informacije v zvezi s kakršnim koli tekmovanjem, ki jih ima oseba zaradi svojega položaja v zvezi s športom ali tekmovanjem, razen informacij, ki so že bile objavljene ali so splošno znane, so zlahka dostopne zainteresirani javnosti ali razkrite v skladu s predpisi, ki urejajo zadevno tekmovanje.

Poglavje II – Preprečevanje, sodelovanje in drugi ukrepi

              Člen 4 – Notranje usklajevanje

       1      Vsaka pogodbenica usklajuje politike in dejavnosti vseh javnih organov, ki se ukvarjajo z bojem proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj.

       2      Vsaka pogodbenica v okviru svoje jurisdikcije spodbuja športne organizacije, organizatorje tekmovanj in ponudnike športnih stav, naj sodelujejo v boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, in jim po potrebi zaupa izvajanje ustreznih določb te konvencije.

              Člen 5 – Ocena in obvladovanje tveganja

       1      Vsaka pogodbenica – po potrebi v sodelovanju s športnimi organizacijami, ponudniki športnih stav, organizatorji tekmovanj in drugimi zadevnimi organizacijami – opredeli, analizira in oceni tveganja, povezana s prirejanjem rezultatov športnih tekmovanj.

       2      Vsaka pogodbenica spodbuja športne organizacije, ponudnike športnih stav, organizatorje tekmovanj in vse druge zadevne organizacije, naj določijo postopke in pravila za boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, in v ta namen po potrebi sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe.

              Člen 6 – Izobraževanje in ozaveščanje

       1      Vsaka pogodbenica spodbuja ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje in raziskave, da bi tako okrepila boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj.

              Člen 7 – Športne organizacije in organizatorji tekmovanj

       1      Vsaka pogodbenica spodbuja športne organizacije in organizatorje tekmovanj, naj sprejmejo in izvajajo pravila za boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj ter načela dobrega upravljanja, ki se med drugim nanašajo na:

              a      preprečevanje nasprotja interesov, vključno s:

                     –     prepovedjo za udeležence in soudeležence tekmovanj, da stavijo na športna tekmovanja, na katerih sodelujejo;

                     –     prepovedjo zlorabe ali širjenja notranjih informacij;

              b      izpolnjevanje vseh pogodbenih ali drugih obveznosti športnih organizacij in povezanih članskih organizacij;

              c      zahtevo, da udeleženci in soudeleženci tekmovanja nemudoma sporočijo kakršno koli sumljivo dejavnost, dogodek, spodbudo ali ravnanje, ki bi lahko pomenilo kršitev pravil proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj.

       2      Vsaka pogodbenica spodbuja športne organizacije, naj sprejmejo in izvajajo ustrezne ukrepe za zagotovitev:

              a      okrepljenega in učinkovitega spremljanja poteka športnih tekmovanj, pri katerih obstaja tveganje prirejanja rezultatov;

              b      ureditev za takojšnje poročanje o primerih sumljivih dejavnosti, povezanih s prirejanjem rezultatov športnih tekmovanj, zadevnim javnim organom ali nacionalni platformi;

              c      učinkovitih mehanizmov za lažje razkritje kakršnih koli informacij o morebitnih ali dejanskih primerih prirejanja rezultatov športnih tekmovanj, vključno z ustrezno zaščito prijaviteljev;

              d      ozaveščanja udeležencev in soudeležencev tekmovanj, tudi mladih športnikov, o nevarnosti prirejanja rezultatov športnih tekmovanj ter o prizadevanjih za preprečitev te nevarnosti, in sicer z izobraževanjem, usposabljanjem in razširjanjem informacij;

              e      čim poznejšega imenovanja zadevnih funkcionarjev za športna tekmovanja, zlasti članov žirije in sodnikov.

       3      Vsaka pogodbenica spodbuja svoje športne organizacije in prek njih mednarodne športne organizacije, naj uporabijo specifične, učinkovite, sorazmerne in odvračilne disciplinske sankcije in ukrepe za kršitve njihovih notranjih pravil proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, zlasti tistih iz odstavka 1 tega člena, ter naj zagotovijo vzajemno priznavanje in izvrševanje sankcij, ki jih naložijo druge športne organizacije, zlasti v drugih državah.

       4      Disciplinska odgovornost, ki so jo ugotovile športne organizacije, ne izključuje kazenske, civilne ali upravne odgovornosti.

              Člen 8 – Ukrepi v zvezi s financiranjem športnih organizacij

       1      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so morda potrebni, da se zagotovi ustrezna preglednost glede financiranja športnih organizacij, ki jih finančno podpira.

       2      Vsaka pogodbenica preuči možnost podpore športnim organizacijam v boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, vključno s financiranjem ustreznih mehanizmov.

       3      Vsaka pogodbenica po potrebi preuči, ali bi bilo treba udeležencem ali soudeležencem tekmovanj, ki so bili sankcionirani zaradi prirejanja rezultatov športnih tekmovanj, odreči finančno podporo ali pozvati športne organizacije, naj tem udeležencem ali soudeležencem tekmovanj odrečejo finančno podporo, in sicer v obdobju trajanja sankcij.

       4      Po potrebi vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, ki ji omogočajo, da delno ali v celoti odreče finančno ali drugo podporo, povezano s športom, kateri koli športni organizaciji, ki ne uporablja učinkovito predpisov za boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj.

              Člen 9 –   Ukrepi v zvezi z regulativnim organom na področju stav ali drugimi pristojnimi organi

       1      Vsaka pogodbenica določi enega ali več pristojnih organov, ki so v pravnem redu pogodbenice pooblaščeni za izvajanje predpisov o športnih stavah in uporabo ustreznih ukrepov za boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj v povezavi s športnimi stavami, vključno po potrebi za:

              a      pravočasno izmenjavo informacij z drugimi zadevnimi organi ali nacionalno platformo za nezakonite, nepravilne ali sumljive športne stave ter kršitve predpisov, navedenih v tej konvenciji ali določenih v skladu s to konvencijo;

              b      omejitev ponudbe športnih stav po posvetovanju z nacionalnimi športnimi organizacijami in ponudniki športnih stav, pri čemer se zlasti izključijo športna tekmovanja:

                     –     ki so namenjena mlajšim od 18 let ali

                     –     pri katerih so organizacijski pogoji in/ali vložki s športnega vidika neprimerni;

              c      vnaprejšnje zagotavljanje informacij o vrstah in predmetih ponudbe športnih stav organizatorjem tekmovanj v podporo pri njihovih prizadevanjih za prepoznavanje in obvladovanje tveganj v zvezi s prirejanjem rezultatov na njihovih tekmovanjih;

              d      sistematično uporabo takih plačilnih sredstev za športne stave, ki omogočajo sledenje finančnim tokovom, višjim od določenega praga, ki ga opredeli vsaka pogodbenica, zlasti sledenje pošiljateljev, prejemnikov in zneskov;

              e      mehanizme, s katerimi se – v sodelovanju s športnimi organizacijami in med njimi ter po potrebi ponudniki športnih stav – udeležencem in soudeležencem tekmovanj prepreči, da bi stavili na športna tekmovanja, ki kršijo zadevna športna pravila ali pravo, ki se uporablja;

              f      začasno ukinitev, v skladu z notranjim pravom pogodbenice, stav na tekmovanja, za katera je bilo izdano ustrezno opozorilo.

       2      Vsaka pogodbenica sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope ime in naslov organa ali organov, določenih v skladu z odstavkom 1 tega člena.

              Člen 10 – Ponudniki športnih stav

       1      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so morda potrebni, da se preprečita nasprotje interesov in zloraba notranjih informacij s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki so udeležene pri zagotavljanju ponudbe športnih stav, zlasti z omejitvami, ki se nanašajo na:

              a      fizične ali pravne osebe, ki so udeležene pri zagotavljanju ponudbe športnih stav in stavijo na lastne proizvode;

              b      zlorabo položaja sponzorja ali solastnika športne organizacije zaradi lažjega prirejanja rezultatov športnih tekmovanjih ali zlorabe notranjih informacij;

              c      vpletenost udeležencev ali soudeležencev tekmovanj v določanje stavnih kvot za tekmovanje, na katerem sodelujejo;

              d      vsakega ponudnika športnih stav, ki ima vpliv na organizatorja tekmovanja ali udeleženca ali soudeleženca tekmovanja, ter vsakega ponudnika športnih stav, ki je pod vplivom takega organizatorja tekmovanja ali udeleženca ali soudeleženca tekmovanja ter ki ponuja stave na tekmovanje, na katerem sodeluje ta organizator tekmovanja oziroma udeleženec ali soudeleženec tekmovanja. 

       2      Vsaka pogodbenica spodbuja svoje ponudnike športnih stav in prek njih tudi mednarodne organizacije ponudnikov športnih stav k ozaveščanju njihovih lastnikov in zaposlenih – z izobraževanjem, usposabljanjem in razširjanjem informacij – o posledicah prirejanja rezultatov športnih tekmovanj in o boju proti prirejanju rezultatov.

       3      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so morda potrebni, da se ponudnike športnih stav obveže, da regulativnemu organu na področju stav, drugemu pristojnemu organu ali organom ali nacionalni platformi nemudoma prijavijo nepravilno ali sumljivo stavo.

              Člen 11 – Boj proti nezakonitim športnim stavam

       1      Z namenom boja proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj vsaka pogodbenica razišče najprimernejše načine za boj proti ponudnikom nezakonitih športnih stav in preuči sprejetje ukrepov v skladu s pravom, ki se uporablja v zadevni jurisdikciji, na primer:

              a      zaprtje ali neposredna in posredna omejitev dostopa do ponudnikov nezakonitih športnih stav na daljavo ter zapiranje nezakonitih fizično prisotnih ponudnikov športnih stav v jurisdikciji pogodbenice;

              b      blokiranje finančnih tokov med ponudniki nezakonitih športnih stav in potrošniki;

              c      prepoved oglaševanja ponudnikov nezakonitih športnih stav;

              d      ozaveščanje potrošnikov o tveganjih, povezanih z nezakonitimi športnimi stavami.

Poglavje III – Izmenjava informacij

              Člen 12 – Izmenjava informacij med pristojnimi javnimi organi, športnimi organizacijami in ponudniki športnih stav

       1      Brez poseganja v člen 14 vsaka pogodbenica omogoči – na nacionalni in mednarodni ravni ter v skladu s svojim notranjim pravom, izmenjavo informacij med zadevnimi javnimi organi, športnimi organizacijami, organizatorji tekmovanj, ponudniki športnih stav in nacionalnimi platformami. Vsaka pogodbenica se zlasti zaveže, da bo vzpostavila mehanizme za izmenjavo ustreznih informacij, kadar bi take informacije lahko pripomogle k izvedbi ocene tveganja iz člena 5, zlasti za vnaprejšnje zagotavljanje informacij o vrstah in predmetih ponudbe športnih stav organizatorjem tekmovanj, in k uvedbi ali izvajanju preiskav ali postopkov v zvezi s prirejanjem rezultatov športnih tekmovanj.

       2      Na zahtevo prejemnik takšnih informacij nemudoma in v skladu z notranjim pravom obvesti organizacijo ali organ, ki je posredoval informacije, o nadaljnjih ukrepih v zvezi s tem obvestilom.

       3      Vsaka pogodbenica preuči možnosti za razvoj ali krepitev sodelovanja in izmenjave informacij v zvezi z bojem proti nezakonitim športnim stavam, kot je določeno v členu 11 te konvencije.

              Člen 13 – Nacionalna platforma

       1      Vsaka pogodbenica določi nacionalno platformo, ki obravnava prirejanje rezultatov športnih tekmovanj. Nacionalna platforma v skladu z notranjim pravom med drugim:

              a      deluje kot informacijsko središče za zbiranje in razširjanje informacij, ki jih zadevne organizacije in organi potrebujejo v boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj;

              b      usklajuje boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj;

              c      prejema, centralno zbira in analizira informacije o nepravilnih in sumljivih stavah na športna tekmovanja, ki potekajo na ozemlju pogodbenice, in po potrebi izdaja opozorila;

              d      pošilja informacije o morebitnih kršitvah zakonov ali športnih predpisov iz te konvencije javnim organom ali športnim organizacijam in/ali ponudnikom športnih stav;

              e      sodeluje z vsemi organizacijami in zadevnimi organi na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z nacionalnimi platformami drugih držav.

       2      Vsaka pogodbenica sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope ime in naslov nacionalne platforme.

              Člen 14 – Varstvo osebnih podatkov

       1      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so morda potrebni za zagotovitev, da so vsi ukrepi proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi in standardi za varstvo osebnih podatkov, zlasti pri izmenjavi informacij, ki je obravnavana v tej konvenciji.

       2      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da javni organi in organizacije, ki jih zajema ta konvencija, sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri zbiranju, obdelavi in izmenjavi osebnih podatkov, ne glede na vrsto teh izmenjav, upoštevajo načela zakonitosti, ustreznosti, primernosti in pravilnosti ter tudi varnost podatkov in pravice oseb, na katere se podatki nanašajo.

       3      Vsaka pogodbenica v svojih predpisih določi, da morajo javni organi in organizacije, ki jih zajema ta konvencija, zagotoviti, da izmenjava podatkov za namene te konvencije ne presega tistega, kar je nujno potrebno za doseganje navedenih namenov izmenjave.

       4      Vsaka pogodbenica pozove različne javne organe in organizacije, ki so zajete v tej konvenciji, naj dajo na voljo potrebna tehnična sredstva, da se zagotovi varnost izmenjanih podatkov ter njihova zanesljivost in celovitost, pa tudi razpoložljivost in celovitost sistemov za izmenjavo podatkov ter identifikacija njihovih uporabnikov.

Poglavje IV – Kazensko materialno pravo in sodelovanje na področju kazenskega pregona

              Člen 15 – Kazniva dejanja v zvezi s prirejanjem rezultatov športnih tekmovanj

       1      Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni nacionalni predpisi omogočajo kazenske sankcije za prirejanje rezultatov športnih tekmovanj, če to vključuje bodisi prisilno, koruptivno ali goljufivo ravnanje, kot je opredeljeno v njenem notranjem pravu.

              Člen 16 – Pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, povezanim s prirejanjem rezultatov športnih tekmovanj

       1      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so morda potrebni, da se med kazniva dejanja po njenem notranjem pravu uvrsti ravnanje iz odstavkov 1 in 2 člena 9 Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (2005, CETS št. 198), iz odstavka 1 člena 6 Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (2000) ali iz odstavka 1 člena 23 Konvencije Združenih narodov proti korupciji (2003) pod pogoji iz navedenih aktov, če je predhodno kaznivo dejanje, s katerim je bil ustvarjen dobiček, eno od dejanj iz členov 15 in 17 te konvencije, v vsakem primeru pa pri prisiljenju, korupciji in goljufiji.

       2      Pri odločanju o tem, katera kazniva dejanja bi bilo treba šteti za predhodna kazniva dejanja iz odstavka 1, lahko vsaka pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom sama določi, kako bo opredelila navedena kazniva dejanja in zaradi katerih posebnih elementov se kaznivo dejanje šteje za hudo.

       3      Vsaka pogodbenica preuči tudi možnost vključitve prirejanja rezultatov športnih tekmovanj v svoj okvir za preprečevanje pranja denarja, tako da od ponudnikov športnih stav zahteva, da upoštevajo zahteve glede skrbnega preverjanja strank, vodenja evidence in poročanja.

              Člen 17 – Pomoč in napeljevanje

       1      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so morda potrebni, da se pomoč in napeljevanje k storitvi katerega koli kaznivega dejanja iz člena 15 te konvencije uvrstita med kazniva dejanja po njenem notranjem pravu, če sta bila naklepna.

              Člen 18 – Odgovornost pravnih oseb

       1      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so morda potrebni za zagotovitev, da se pravne osebe lahko šteje za odgovorne za kazniva dejanja iz členov od 15 do 17 te konvencije, ki jih je v njihovo korist storila katera koli fizična oseba, bodisi samostojno bodisi kot član organa pravne osebe, ki ima vodilni položaj pri pravni osebi, in sicer na podlagi:

              a      pooblastila za zastopanje pravne osebe;

              b      pristojnosti za odločanje v imenu pravne osebe;

              c      pristojnosti za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.

       2      Glede na pravna načela pogodbenice je lahko odgovornost pravne osebe kazenska, civilna ali upravna.

       3      Poleg primerov iz odstavka 1 vsaka pogodbenica s potrebnimi ukrepi zagotovi, da se pravna oseba lahko šteje za odgovorno v primeru, kadar je zaradi pomanjkljivega nadzora oziroma kontrole s strani fizične osebe iz odstavka 1 fizična oseba, ki deluje na podlagi pooblastila navedene pravne osebe, lahko storila kaznivo dejanje iz členov od 15 do 17 te konvencije v korist navedene pravne osebe.

       4      Taka odgovornost ne posega v kazensko odgovornost fizičnih oseb, ki so storile kaznivo dejanje.

Poglavje V – Jurisdikcija, kazenski postopek in ukrepi kazenskega pregona

              Člen 19 – Jurisdikcija

       1      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe, ki so morda potrebni za določitev jurisdikcije za kazniva dejanja iz členov od 15 do 17 te konvencije, kadar je navedeno kaznivo dejanje:

              a      storjeno na njenem ozemlju ali

              b      storjeno na ladji, ki pluje pod njeno zastavo, ali

              c      storjeno na krovu zrakoplova, registriranega v skladu z njeno zakonodajo, ali

              d      storil njen državljan ali oseba z običajnim prebivališčem na njenem ozemlju.

       2      Vsaka država ali Evropska unija lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da si pridržuje pravico, da ne bo uporabljala pravil o jurisdikciji, določenih v odstavku 1(d) tega člena, oziroma da jih bo uporabila samo v posebnih primerih ali pod posebnimi pogoji.

       3      Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za določitev jurisdikcije za kazniva dejanja iz členov od 15 do 17 te konvencije v primerih, kadar je domnevni storilec kaznivega dejanja navzoč na njenem ozemlju in ga na podlagi njegovega državljanstva ni mogoče izročiti drugi pogodbenici.

       4      Kadar več kot ena pogodbenica uveljavlja jurisdikcijo za domnevno kaznivo dejanje iz členov od 15 do 17 te konvencije, se zadevne pogodbenice po potrebi med sabo posvetujejo, da bi določile najustreznejšo jurisdikcijo za kazenski pregon.

       5      Ta konvencij brez poseganja v splošna pravila mednarodnega prava ne izključuje kazenske, civilne in upravne jurisdikcije, ki jo izvaja pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom.

              Člen 20 – Ukrepi za zaščito elektronskih dokazov

       1      Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne ali druge ukrepe za zaščito elektronskih dokazov v skladu s svojim notranjim pravom, med drugim s hitro zaščito shranjenih računalniških podatkov, hitro zaščito in razkritjem podatkov o prometu, odredbami o izročitvi, preiskavo in zasegom shranjenih računalniških podatkov, zbiranjem podatkov o prometu v realnem času in prestrezanjem vsebinskih podatkov, pri preiskovanju kaznivih dejanj iz členov od 15 do 17 te konvencije.

              Člen 21 – Zaščitni ukrepi

       1      Vsaka pogodbenica preuči sprejetje zakonodajnih ukrepov, ki so morda potrebni za učinkovito zaščito:

              a      oseb, ki v dobri veri in z utemeljenimi razlogi zagotovijo informacije v zvezi s kaznivimi dejanji iz členov od 15 do 17 te konvencije ali drugače sodelujejo s preiskovalnimi organi ali organi pregona;

              b      prič, ki pričajo v zvezi s temi kaznivimi dejanji;

              c      družinskih članov oseb, navedenih v pododstavkih a in b, če je to potrebno.

Poglavje VI – Sankcije in ukrepi

              Člen 22 – Kazenske sankcije za fizične osebe

       1      Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se kazniva dejanja iz členov od 15 do 17 te konvencije, ki jih storijo fizične osebe, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, vključno z denarnimi kaznimi, ob upoštevanju resnosti kaznivega dejanja. Te sankcije vključujejo tudi odvzem prostosti, ki lahko v skladu z notranjim pravom pogodbenice privede do izročitve.

              Člen 23 – Sankcije za pravne osebe

       1      Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pravne osebe, ki so odgovorne v skladu s členom 18, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, vključno z denarnimi kaznimi in morebitnimi drugimi ukrepi, kot so:

              a      začasna ali stalna prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti,

              b      uvedba sodnega nadzora,

              c      sodni nalog za likvidacijo.

              Člen 24 – Upravne sankcije

       1      Vsaka pogodbenica po potrebi sprejme zakonodajne ali druge ukrepe v zvezi z dejanji, kaznivimi po njenem notranjem pravu, ki so morda potrebni za kaznovanje kršitev po tej konvenciji z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami ter ukrepi po postopkih, ki jih sprožijo upravni organi, če se lahko zoper njihovo odločitev sproži postopek pred pristojnim sodiščem.

       2      Vsaka pogodbenica zagotovi, da se uporabljajo upravni ukrepi. Ta nalogo lahko opravlja regulativni organ na področju stav ali drug pristojni organ ali organi v skladu z notranjim pravom pogodbenice.

              Člen 25 – Zaseg in zaplemba

       1      Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe v skladu z notranjim pravom, da omogoči zaseg in zaplembo:

              a      blaga, dokumentov in drugih instrumentov, ki so bili uporabljeni ali so bili namenjeni za uporabo pri storitvi kaznivih dejanjih iz členov od 15 do 17 te konvencije;

              b      premoženjske koristi, pridobljene z navedenimi kaznivimi dejanji, ali premoženja v vrednosti navedene premoženjske koristi.

Poglavje VII – Mednarodno sodelovanje v sodnih in drugih zadevah

       Člen 26 – Ukrepi za mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah

       1      Pogodbenice v največji možni meri medsebojno sodelujejo v skladu z določbami te konvencije in v skladu z ustreznimi veljavnimi mednarodnimi in regionalnimi instrumenti in dogovori, sprejetimi na podlagi enotne zakonodaje ali vzajemnega priznavanja zakonodaje, ter v skladu s svojim notranjim pravom pri preiskavah, pregonu in sodnih postopkih, vključno z zasegom in zaplembo, v zvezi s kaznivimi dejanji iz členov od 15 do 17 te konvencije.

       2      Pogodbenice v največji možni meri sodelujejo v skladu z ustreznimi veljavnimi mednarodnimi, regionalnimi in dvostranskimi pogodbami o izročitvi in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah ter v skladu z svojim notranjim pravom v zvezi s kaznivimi dejanji iz členov od 15 do 17 te konvencije.

       3      V zadevah glede mednarodnega sodelovanja v primerih, kadar se identiteta norme šteje za pogoj, ta velja za izpolnjenega, ne glede na to, ali je v predpisih zaprošene države kaznivo dejanje uvrščeno v isto kategorijo kaznivih dejanj ali je poimenovano z istimi izrazom kot v državi prosilki, če je ravnanje, na katerem temelji kaznivo dejanje, v zvezi s katerim je zaprošena medsebojna pravna pomoč ali izročitev, kaznivo dejanje po predpisih obeh pogodbenic.

       4      Če prejme pogodbenica, ki izročitev ali medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah pogojuje z obstojem pogodbe, od pogodbenice, s katero nima sklenjene take pogodbe, prošnjo za izročitev ali pravno pomoč v kazenskih zadevah, lahko to konvencijo ob upoštevanju vseh svojih obveznosti po mednarodnem pravu in pod pogoji iz svojega notranjega prava šteje kot pravno podlago za izročitev ali medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah v zvezi s kaznivimi dejanji iz členov od 15 do 17 te konvencije.

              Člen 27 – Drugi ukrepi za mednarodno sodelovanje v zvezi s preprečevanjem

       1      Vsaka pogodbenica si prizadeva vključiti, kadar je to primerno, preprečevanje in boj proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj v programe pomoči v korist tretjih držav.

              Člen 28 – Mednarodno sodelovanje z mednarodnimi športnimi organizacijami

       1      Vsaka pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom sodeluje z mednarodnimi športnimi organizacijami v boju proti prirejanju rezultatov športnih tekmovanj.

Poglavje VIII – Spremljanje izvajanja

              Člen 29 – Zagotavljanje informacij

       1      Vsaka pogodbenica pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evrope v enem od uradnih jezikov Sveta Evrope vse pomembne informacije o zakonodajnih in drugih ukrepih, ki jih je sprejela z namenom izpolnjevanja pogojev te konvencije.

              Člen 30 – Odbor za spremljanje izvajanja Konvencije

       1      Za namene te konvencije se ustanovi odbor za spremljanje izvajanja Konvencije.

       2      Vsako pogodbenico lahko v odboru za spremljanje izvajanja Konvencije zastopa en ali več delegatov, ki vključujejo predstavnike javnih organov, pristojnih za šport, kazenski pregon ali ureditev področja stav. Vsaka pogodbenica ima en glas.

       3      Parlamentarna skupščina Sveta Evrope ter drugi zadevni medvladni odbori Sveta Evrope vsak imenujejo predstavnika v odbor za spremljanje izvajanja Konvencije, da bi tako prispevali k večsektorskemu in multidisciplinarnemu pristopu. Odbor za spremljanje izvajanja Konvencije lahko po potrebi povabi s soglasno odločitvijo katero koli državo, ki ni pogodbenica Konvencije, katero koli mednarodno organizacijo ali organ, da se njihovi predstavniki udeležijo njegovih sej kot opazovalci. Predstavniki, imenovani v skladu s tem odstavkom, na sejah odbora za spremljanje izvajanja Konvencije sodelujejo brez pravice do glasovanja.

       4      Seje odbora za spremljanje izvajanja Konvencije skliče generalni sekretar Sveta Evrope. Prva seja se skliče takoj, ko je to izvedljivo, v vsakem primeru pa v enem letu po začetku veljavnosti Konvencije. Odbor se nato sestaja, kadar to zahteva najmanj tretjina pogodbenic ali generalni sekretar.

       5      V skladu z določbami te konvencije odbor za spremljanje izvajanja Konvencije pripravi in soglasno sprejme svoj poslovnik.

       6      Odboru za spremljanje izvajanja Konvencije pri opravljanju njegovih nalog pomaga sekretariat Sveta Evrope.

              Člen 31 – Naloge odbora za spremljanje izvajanja Konvencije

       1      Odbor za spremljanje izvajanja Konvencije je odgovoren spremljanje izvajanja te konvencije.

       2      Odbor za spremljanje izvajanja Konvencije sprejme in spreminja seznam športnih organizacij iz člena 3.2, hkrati pa zagotovi, da se objavi v ustrezni obliki.

       3      Odbor za spremljanje izvajanja Konvencije lahko zlasti:

              a      pripravi priporočila za pogodbenice glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti za namene te konvencije, zlasti v zvezi z mednarodnim sodelovanjem;

              b      po objavi dokumentacije s pojasnili in po predhodnih posvetovanjih s predstavniki športnih organizacij in ponudniki športnih stav po potrebi pripravi priporočila za pogodbenice, zlasti o:

                     –     merilih, ki jih morajo izpolnjevati športne organizacije in ponudniki športnih stav, da bi lahko izkoristili izmenjavo informacij, ki je navedena v členu 12.1 te konvencije;

                     –     drugih načinih za izboljšanje operativnega sodelovanja med zadevnimi javnimi organi, športnimi organizacijami in ponudniki stav, kot je navedeno v tej konvenciji;

              c      obvešča zadevne mednarodne organizacije in javnost o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru te konvencije;

              d      pripravi mnenje za Odbor ministrov o zahtevi katere koli države, ki ni članica Sveta Evrope, da jo Odbor ministrov povabi k podpisu Konvencije v skladu s členom 32.2.

       4      Odbor za spremljanje izvajanja Konvencije lahko v okviru opravljanja svojih nalog na lastno pobudo organizira sestanke strokovnjakov.

       5      Odbor za spremljanje izvajanja Konvencije s predhodnim soglasjem zadevnih pogodbenic organizira obiske pri pogodbenicah.

Poglavje IX – Končne določbe

              Člen 32 – Podpis in začetek veljavnosti

       1      To konvencijo lahko podpišejo države članice Sveta Evrope, druge države pogodbenice Evropske kulturne konvencije, Evropska unija in države nečlanice, ki so sodelovale pri njeni pripravi ali ki imajo v Svetu Evrope status opazovalk.

       2      To konvencijo lahko na podlagi povabila Odbora ministrov podpišejo tudi vse druge države, ki niso članice Sveta Evrope. Sklep o povabilu države nečlanice k podpisu Konvencije se sprejme z večino, ki je določena v členu 20.d Statuta Sveta Evrope, in s soglasjem predstavnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico sodelovati v Odboru ministrov, po posvetovanju z odborom za spremljanje izvajanja Konvencije, takoj ko je ta ustanovljen.

       3      Ta konvencija se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

       4      Konvencija začne veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja od datuma, ko je pet podpisnic, vključno z vsaj tremi državami članicami Sveta Evrope, soglašalo, da je Konvencija zanje zavezujoča v skladu z določbami odstavkov 1, 2 in 3.

       5      Za vsako državo podpisnico ali Evropsko unijo, ki naknadno soglaša, da je Konvencija zanjo zavezujoča, ta začne veljati prvi dan v mesecu po poteku trimesečnega obdobja od datuma izraženega soglasja, da je Konvencija zanjo zavezujoča v skladu z določbami odstavkov 1, 2 in 3.

       6      Pogodbenica, ki ni članica Sveta Evrope, prispeva k financiranju odbora za spremljanje izvajanja Konvencije na način, ki ga določi Odbor ministrov po posvetovanju z navedeno pogodbenico.

              Člen 33 – Učinki Konvencije in razmerje z drugimi mednarodnimi instrumenti

       1      Ta konvencija ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic iz večstranskih mednarodnih konvencij o posebnih vprašanjih. Zlasti ne spreminja pravic in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz drugih sporazumov, predhodno sklenjenih v zvezi z bojem proti dopingu, ki so v skladu s predmetom in namenom te konvencije.

       2      Ta konvencija dopolnjuje zlasti, kadar je to primerno, veljavne večstranske ali dvostranske pogodbe med pogodbenicami, med drugim tudi določbe:

              a      Evropske konvencije o izročitvi (1957, ETS št. 24);

              b      Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (1959, ETS št. 30);

              c      Konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (1990, ETS št. 141);

              d      Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (2005, CETS št. 198).

       3      Pogodbenice Konvencije lahko med seboj sklepajo dvostranske ali večstranske pogodbe o vprašanjih, ki so obravnavana v tej konvenciji, da bi dopolnile ali okrepile njene določbe ali olajšale uporabo načel, ki jih določa.

       4      Če so pogodbenice (dve ali več) že sklenile pogodbo o vprašanjih, ki so obravnavana v tej konvenciji, ali drugače sodelujejo v teh vprašanjih, so prav tako upravičene do ustrezne uporabe navedene pogodbe ali do ustreznega urejanja navedenih odnosov. Če pa pogodbenice v zvezi z vprašanji, ki so obravnavana v tej konvenciji, vzpostavijo drugačne odnose, kot je določeno v Konvenciji, to storijo na način, ki ni neskladen s cilji in načeli Konvencije.

       5      Nobena določba te konvencije ne vpliva na druge pravice, omejitve, obveznosti in odgovornosti pogodbenic.

              Člen 34 – Pogoji in jamstva

       1      Vsaka pogodbenica zagotovi, da za uvedbo, izvajanje in uporabo pooblastil in postopkov iz poglavij od II do VII veljajo pogoji in jamstva po njenem notranjem pravu, ki zagotavljajo ustrezno zaščito človekovih pravic in svoboščin, vključno s pravicami, ki izhajajo iz obveznosti pogodbenice po Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodnem paktu Združenih narodov o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966 ter drugih veljavnih mednarodnih instrumentih na področju človekovih pravic, ter s katerimi je vključeno načelo sorazmernosti v notranje pravo pogodbenice.

       2      Taki pogoji in jamstva med drugim vključujejo, če je primerno glede na naravo zadevnega postopka ali pooblastila, sodni ali drug neodvisni nadzor, razloge za utemeljitev uporabe ter omejitev obsega in trajanja takšnega pooblastila ali postopka.

       3      Če je v skladu z javnim interesom, zlasti dobrim delovanjem sodnega sistema, vsaka pogodbenica upošteva učinek pooblastil in postopkov v teh poglavjih na pravice, odgovornosti in pravne interese tretjih strani.

              Člen 35 – Ozemeljska veljavnost

       1      Vsaka država ali Evropska unija lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi navede ozemlja, za katera se uporablja ta konvencija.

       2      Vsaka pogodbenica lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo v izjavi navedeno ozemlje, za katerega mednarodne odnose je odgovorna ali v imenu katerega je pooblaščena, da prevzema obveznosti. Za to ozemlje začne Konvencija veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko generalni sekretar prejme to izjavo.

       3      Z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope se lahko umakne vsaka izjava v skladu s prejšnjima odstavkoma za katero koli ozemlje, navedeno v takšni izjavi. Umik začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko generalni sekretar prejme to uradno obvestilo.

              Člen 36 – Zvezna klavzula

       1      Zvezna država si lahko pridrži pravico, da prevzame obveznosti po poglavjih II, IV, V in VI te konvencije v skladu s svojimi temeljnimi načeli, ki urejajo odnos med osrednjo vlado in zveznimi državami ali drugimi podobnimi ozemeljskimi enotami, če še vedno lahko sodeluje v skladu s poglavjema III in VII.

       2      Če zvezna država vloži pridržek po odstavku 1, potem ne sme uporabiti pogojev tega pridržka, da bi s tem izključila ali bistveno zmanjšala svoje obveznosti sprejetja ukrepov iz poglavij III in VII. Na splošno zagotovi široke in učinkovite možnosti kazenskega pregona v zvezi z navedenimi ukrepi.

       3      V zvezi z določbami te konvencije, katerih uporaba spada pod jurisdikcijo posameznih držav ali drugih podobnih ozemeljskih enot, ki jih ustavni sistem federacije ne zavezuje, da sprejmejo zakonodajne ukrepe, bo zvezna vlada obvestila pristojne organe takih držav o navedenih določbah s pozitivnim mnenjem o sprejetju ustreznih ukrepov za njihovo uveljavitev.

              Člen 37 – Pridržki

       1      Vsaka država ali Evropska unija lahko s pisnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi razglasi, da bo uporabila pridržke iz odstavka 2 člena 19 in odstavka 1 člena 36. Nobeni drugi pridržki niso dopustni.

       2      Pogodbenica, ki je vložila pridržek v skladu z odstavkom 1, ga lahko v celoti ali delno umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Tak umik začne veljati na dan, ko generalni sekretar prejme tako uradno obvestilo. Če je v uradnem obvestilu navedeno, da umik pridržka začne veljati na dan, določen v tem obvestilu, in je ta datum poznejši od datuma, ko generalni sekretar prejme obvestilo, začne umik pridržka veljati na poznejši datum.

       3      Pogodbenica, ki je vložila pridržek, ga v celoti ali delno umakne, takoj ko okoliščine to dopuščajo.

       4      Generalni sekretar Sveta Evrope lahko občasno povpraša pogodbenice, ki so vložile enega ali več pridržkov, o možnostih umika takšnih pridržkov.

              Člen 38 – Spremembe

       1      Spremembe členov te konvencije lahko predlaga vsaka pogodbenica, odbor za spremljanje izvajanja Konvencije ali Odbor ministrov Sveta Evrope.

       2      Vsak predlog za spremembo se pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki ga nato vsaj dva meseca pred sejo, na kateri bo obravnavan, posreduje pogodbenicam, državam članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije ali imajo v Svetu Evrope status opazovalk, Evropski uniji, vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije, in odboru za spremljanje izvajanja Konvencije. Odbor za spremljanje izvajanja Konvencije predloži Odboru ministrov svoje mnenje o predlagani spremembi.

       3      Odbor ministrov preuči predlagano spremembo in vsa mnenja odbora za spremljanje izvajanja Konvencije ter lahko sprejme spremembo z večino, ki je določena v členu 20.d Statuta Sveta Evrope.

       4      Besedilo vsake spremembe, ki jo sprejme Odbor ministrov v skladu z odstavkom 3 tega člena, se pošlje pogodbenicam v sprejem.

       5      Vsaka sprememba, sprejeta v skladu z odstavkom 3 tega člena, začne veljati prvi dan v mesecu po poteku enomesečnega obdobja od dneva, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele po svojih notranjih postopkih.

       6      Če Odbor ministrov spremembo odobri, vendar v skladu z odstavkom 5 še ni začela veljati, država ali Evropska unije ne more izraziti soglasja, da jo Konvencija zavezuje, ne da bi obenem sprejela to spremembo.

              Člen 39 – Reševanje sporov

       1      Odbor za spremljanje izvajanja Konvencije se v tesnem sodelovanju z ustreznimi medvladnimi odbori Sveta Evrope obvešča o morebitnih težavah v zvezi z razlago in uporabo te konvencije.

       2      V primeru spora med pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije ga te poskušajo rešiti s pogajanji, spravo ali arbitražo ali na kateri koli drug miren način po lastni izbiri.

       3      Odbor ministrov Sveta Evrope lahko določi postopke za reševanje sporov, ki jih lahko uporabijo pogodbenice v sporu, za kar je potrebno njihovo soglasje.

              Člen 40 – Odpoved

       1      Vsaka pogodbenica lahko z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope kadar koli odpove to konvencijo.

       2      Odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od dneva, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo o odpovedi.

              Člen 41 – Obveščanje

       1      Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti pogodbenice, države članice Sveta Evrope, druge države pogodbenice Evropske kulturne konvencije, države nečlanice, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije ali imajo v Svetu Evrope status opazovalk, Evropsko unijo in vsako državo, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije v skladu z določbami člena 32, o:

              a      vsakem podpisu;

              b      deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

              c      vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s členom 32;

              d      vsakemu pridržku in umiku pridržka v skladu s členom 37;

              e      vsaki izjavi, podani v skladu s členoma 9 in 13;

              f      vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.

              V potrditev tega so spodaj podpisani, ki so bili za to pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

              V Magglingenu/Macolinu, 18. septembra 2014, v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem izvodu, deponiranem v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene izvode vsaki državi članici Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije ali imajo v Svetu Evrope status opazovalk, Evropski uniji in vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije.