4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/18

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 1. julija 2014 z naslovom „Trgovina, rast in intelektualna lastnina – strategija za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah“ (COM(2014)0389),

—

ob upoštevanju strategije Komisije za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah (1) in njene neodvisne ocene iz novembra 2010,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 11(1) in 17(2),

—

ob upoštevanju strategije Evropa 2020 (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. marca 2014,

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2008 z naslovom „The economic impact of counterfeiting and piracy“ (Gospodarske posledice ponarejanja in piratstva), kot je bilo posodobljeno leta 2009,

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2009 z naslovom „Piracy of digital content“ (Piratstvo digitalnih vsebin),

—

ob upoštevanju skupne študije Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu (EPO/OHIM) iz leta 2013 z naslovom „Gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine: prispevek h gospodarski uspešnosti in zaposlovanju v Evropi“,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta organizacije OECD o trgovinski politiki iz leta 2010 z naslovom „Prispevek politike h krepitvi pravic intelektualne lastnine v državah v razvoju“,

—

ob upoštevanju študije Svetovne trgovinske organizacije, Svetovne organizacije za intelektualno lastnino in Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2013 z naslovom „Promoting Access to Medical Technologies and Innovation“ (Olajšanje dostopa do medicinskih tehnologij in inovacij),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (2) (uredba o trgovinskih ovirah),

—

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 816/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o prisilnih licencah za patente, ki so povezani s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za izvoz v države s težavami v javnem zdravju (4),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 953/2003 z dne 26. maja 2003 za preprečevanje preusmerjanja trgovine nekaterih ključnih zdravil v Evropsko unijo (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (7),

—

ob upoštevanju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in izjave iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravstvu, ki jo je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija na svoji ministrski konferenci 14. novembra 2001,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporazumu TRIPS in dostopu do zdravil (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (10),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. julija 2014 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov EU – rezultati na mejah EU za leto 2013 (11),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih od 2013 do 2017 (12),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0161/2015),

A.

ker konkurenčnost EU je in vedno bolj temelji .na ustvarjalnosti in inovacijah in ker je „pametna rast“ – razvoj na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva – ena izmed prednostnih nalog strategije Evropa 2020;

B.

ker pravice intelektualne lastnine prispevajo k razvoju inovacij in ustvarjalnosti, in ker je njihovo varstvo eno od ključnih vprašanj za konkurenčnost Evrope in ker glede na to EU potrebuje ambicioznejšo strategijo za varstvo pravic intelektualne lastnine v odnosu do svojih trgovskih partnerjev;

C.

ker je bistvenega pomena, da se spodbuja krepitev povezav med izobraževanjem, podjetji, raziskavami, inovacijami in intelektualno lastnino; ker so postopki za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine dragi in dolgotrajni, zlasti za MSP, vključno s posameznimi imetniki pravic;

D.

ker Evropsko unijo in države članice kot članice Svetovne trgovinske organizacije zavezuje Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in so zato zavezane k sprejemanju in izvajanju. minimalnih standardov učinkovitih ukrepov proti vsem kršitvam pravic intelektualne lastnine;

E.

ker bi morala razprava o pravicah intelektualne lastnine temeljiti na kvalificiranem razmišljanju o preteklih izkušnjah in prihodnjem tehnološkem razvoju, hkrati pa bi bilo treba ohraniti skladnost notranjih in zunanjih vidikov ter razlikovati med fizičnimi in digitalnimi okolji ob upoštevanju pomislekov vseh deležnikov, vključno z MSP in organizacijami potrošnikov, s ciljem, da se zagotovi popolna preglednost interesov in ustrezna legitimnost pri doseganju pravičnega ravnovesja med vsemi interesi;

F.

ker ponarejanje ni več omejeno na luksuzne izdelke, ampak vključuje blago splošne porabe, kot so igrače, zdravila, kozmetika in živila; ki lahko v primeru ponarejanja povzročijo poškodbe ali resno nevarnost za zdravje potrošnikov;

G.

ker so carinski organi v EU leta 2013 zadržali skoraj 36 milijonov artiklov, pri katerih je obstajal sum kršitve pravic intelektualne lastnine, vrednost prestreženih artiklov pa je presegla 760 milijonov EUR;

H.

ker je bilo 72 % vseh zadržanj v letu 2013 povezanih z manjšimi pošiljkami; ker so bila zdravila četrto leto zapored največja kategorija, saj so predstavljala 19 % teh zadržanj in 10 % vseh zadržanj;

I.

ker se je treba boriti proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, da: se zmanjšajo tveganja, ki jih te kršitve predstavljajo za zdravje in varnost potrošnikov ter okolje, se zaščiti ustvarjanje vrednosti v EU in tretjih državah, se preprečijo gospodarske in socialne posledice za podjetja in ustvarjalce iz EU in se preprečijo nevarnosti za kulturno raznolikost v Evropi in tretjih državah; ker boj proti organiziranemu kriminalu, ki se okorišča s trgovino s ponarejenim in piratskim blagom, zahteva posebno pozornost;

J.

ker bi bilo treba celovit pravni okvir pravic intelektualne lastnine združiti z učinkovitim uveljavljanjem teh pravic, ki bi bilo potrebi povezano z izvršnimi ukrepi in kaznimi, hkrati pa zagotoviti, da z ukrepi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne bi neupravičeno obremenili zakonite trgovine;

K.

ker je ena od glavnih značilnost varstva pravic intelektualne lastnine pravilno izvajanje veljavnih zakonov in mednarodnih zavez, vključno s statutu o kaznih;

1.

pozitivno ocenjuje pristop Komisije, zlasti kar zadeva poziv k uravnoteženju različnih interesov;

2.

meni, da je razprava o pravičnem ravnovesju med interesi imetnikov pravic in končnih uporabnikov večplastna in izredno zapletena, saj so gospodarski interesi na vseh straneh; meni, da bi morala Komisija preučiti, kako bi lahko v javnosti obveščeno in pregledno razpravljali o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ter o tem, kaj to pomeni za potrošnike; meni, da morajo poziv k večji vključenosti deležnikov v razpravo o pravicah intelektualne lastnine pospremiti koraki za zagotovitev preglednosti in legitimnosti vseh sodelujočih; meni, da ni nobene ocene sporočila, ki bi upoštevala tako Strategijo uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v tretjih državah iz leta 2004 kot zavrnitev Trgovinskega sporazuma proti ponarejanju (ACTA);

3.

poudarja, da ni dovolj jasno, s katerimi sredstvi in katero metodo bi bilo mogoče doseči rezultate, ki se omenjajo v sporočilu, še zlasti ne kar zadeva vprašanje, koliko sredstev bo porabljenih in od kod bodo pridobljena, tudi ob upoštevanju omejenih razpoložljivih sredstev za podporo imetnikov pravic v EU, ki izvažajo ali se uveljavljajo na trgih tretjih držav;

4.

meni, da ni jasnih navedb o usklajevanju notranje in zunanje politike, kar zadeva varstvo pravic intelektualne lastnine, ter poudarja pomembnost notranjih izboljšav v zvezi s tem; priznava, da usklajenost notranje in zunanje politike ne izključuje potrebe po prilagojenem pristopu, ki bo upošteval specifična dejstva in okoliščine na trgu posameznih tretjih držav;

5.

poudarja, da je treba varstvo pravic intelektualne lastnine obravnavati kot prvi korak – nujen, a ne zadosten – k vzpostavitvi dostopa do trga tretje države, in da je sposobnost za dejansko izvajanje priznanih pravic intelektualne lastnine odvisno od dobre zaščite, vključno z učinkovitim uveljavljanjem in popravnimi ukrepi v dani državi;

6.

poudarja, da je trgovinski značaj številnih kršitev pravic intelektualne lastnine in vse večja vpletenost organiziranega kriminala prerasla v pomembno težavo; obžaluje, da Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Palermska konvencija) še vedno nima protokola o ponarejanju in poziva Komisijo in države članice, naj močno pospešijo prizadevanja za to;

7.

ceni in podpira cilj boljše usklajenosti varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in drugih politik ter usklajevanje Komisije in držav članic pri doseganju tega cilja; meni, da lahko varstvo pravic intelektualne lastnine in ustrezni ukrepi za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine lahko prispevajo k boju proti organiziranemu kriminalu, pranju denarja in utaji davkov in razvoju pravičnega, trajnostnega in inovacijam prijaznega trga, ki lahko kljubuje prihodnosti;

8.

podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za opredelitev geografskih prednostnih nalog, pri čemer ta izhaja iz svojih polletnih poročil o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah;

9.

meni, da strategija ne priznava v zadostni meri razlike med fizičnim ponarejanjem blagovnih znamk in patentov na eni strani ter kršitvami avtorskih pravic, zlasti v digitalnem okolju na drugi strani; ugotavlja, da bo zaradi vse hitrejše digitalizacije vprašanje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v digitalnem svetu postajalo vedno pomembnejše po vsem svetu;

10.

meni, da bi morala biti strategija bolj prilagojena digitalnemu okolju in vključevati močno sodelovanje s carinskimi organi in organi tržnega nadzora, da se zagotovi horizontalna skladnost;

11.

poudarja, da so geografske označbe in njihova zaščita prav tako pomembne kot druge vrste intelektualne lastnine, saj zagotavljajo sledljivost vse od časa porabe in varujejo znanje proizvajalcev;

12.

meni, da bi morala Komisija poskrbeti za to, da se pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih s tretjimi državami geografske označbe priznajo in resnično zaščitijo, zlasti glede čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe (TTIP);

13.

meni, da bi bilo treba sporazum TRIPS izvajati uravnoteženo in učinkovito, in da bi kakršna koli prožnost besedila v celoti upoštevati temeljno načelo nediskriminatorne obravnave vseh tehnoloških področij, kot določa člen 27(1) tega sporazuma; meni, da bi morali upoštevati tudi izjavo iz Dohe, in pri tem poudariti, da okrepljeno varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne koristi le državam EU, ampak je v pomoč tudi državam v razvoju pri vzpostavitvi in razvoju notranjih okvirov, potrebnih za spodbujanje in zaščito inovacij in raziskav, kar je vedno pomembnejše na poti navzgor po trgovski vrednostni verigi;

14.

poudarja, da je potrebna obveščena, uravnotežena in preglednejša javna razprava o uveljavitvi, pri kateri bodo sodelovale vse strani in bodo uravnoteženo zastopani zasebni in javni interesi;

15.

potrjuje, da je treba povečati ozaveščenost med tistimi, ki so utrpeli premoženjsko škodo, ki ovira inovacije in ustvarjalnost, in o nevarnosti za zdravje in varnost, ki nastane z nakupom blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, oziroma dostop do njih; opozarja, da okrepljeno uveljavljanje samo ne bo rešilo sedanjih in prihodnjih težav glede varstva in uveljavljanja intelektualnih pravic, in da ga mora dopolnjevati večja ozaveščenost med potrošniki; v zvezi s tem opozarja na vlogo poslovnega sektorja;

16.

meni, da je jasno, da je treba pridobiti podporo javnosti pri varstvu pravic intelektualne lastnine; v zvezi s tem je seznanjen z delom Urada za usklajevanje na notranjem trgu, ki zajema kampanje za večjo ozaveščenost državljanov o trgovinski razsežnosti kršitvi pravic intelektualne lastnine;

17.

pozdravlja memorandum o soglasju, podpisan 4. maja 2011 med imetniki pravic in spletnimi platformami, da bi skupaj zmanjšali prodajo ponarejenega blaga po platformah za e-trgovanje; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo strukturni dialog. s spletnimi platformami, kako bi najbolje odkrivali in reševali vprašanje prodaje ponarejenega blaga;

18.

ugotavlja, da se je težava glede kršitev pravic intelektualne lastnine v zadnjih letih občutno poglobila zaradi digitalizacije in naraščajočega števila digitalnih prodajnih platform, kjer se ponarejeno blago prodaja in razširja povsem svetu brez kakršnega koli učinkovitega nadzora; v zvezi s tem poziva k poglobljenem razmisleku o sprejetju učinkovitejših orodij za nadzor spletne prodaje fizičnih proizvodov;

19.

meni, da bi moralo biti besedilo strategije v zvezi s spodbujanjem dobrega varstva geografskih označb na spletu bolj natančno, da bi podajalo konkretne cilje;

20.

poziva Komisijo, naj sodeluje z organizacijo za dodeljevanje spletnih imen in številk (ICANN) in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO), da se vzpostavi zaščitni mehanizem za geografske označbe na spletu;

21.

meni, da je treba skrbno oceniti odgovornosti posrednikov; v zvezi s tem bi pozdravil bolj izdelano strategijo, pri čemer se zaveda, da je to vprašanje posebne razprave;

22.

poziva Komisijo, naj prispeva k oblikovanju okolja, v katerem bodo imele države članice in tretje države podobne interese in bo obstajal vzajemen interes za oblikovanje zaščitnih okvirov z visokimi standardi, ki jih bodo dopolnjevali učinkoviti popravni ukrepi, da bi se zapolnile vrzeli pri varstvu pravic intelektualne lastnine; ugotavlja, da je treba skrbno ločevati med razmerami v različnih državah v razvoju in med povezanimi trgovinskimi vprašanji, ter pri tem upoštevati posebne okoliščine v posameznih državah v razvoju;

23.

pozdravlja delo, ki ga je opravila Komisija v zvezi s podporo posameznim državam v razvoju, ki želijo izboljšati svoje sisteme pravic intelektualne lastnine, in poziva Komisijo, naj nadaljuje in pospeši ta prizadevanja z zagotovitvijo stalne ustrezne tehnične pomoči v obliki programov za ozaveščanje, zakonodajne podpore in usposabljanja uradnikov, pri čemer je treba upoštevati stopnjo razvoja posameznih držav;

24.

se strinja s pozivom k širokemu odzivu na zapleten in večplastni problem odnosa med pravicami intelektualne lastnine in splošnega dostopa do cenovno ugodnih zdravil, pri čemer poudarja, da mora biti pri pristopu k tem pravicam v farmacevtskem sektorju poudarek na pacientih;

25.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo konstruktivni dialog o dostopu do zdravil z vsemi deležniki, in naj najdejo način, da bi dostop do zdravil zagotovili prebivalcem najrevnejših držav, ki nimajo dostopa do najboljše možne zdravstvene obravnave;

26.

meni, da je sicer treba zaščititi interese in konkurenčnost farmacevtskih družb v EU tako, da se zaščitijo njihove zmogljivosti za inovacije, in ob upoštevanju, da nekatera podjetja EU zagotavljajo dostop od zdravil preko programov pomoči in po znižanih vzporedno določenih cenah, vendar pa morajo biti cene zdravil dostopne prebivalcem države, v katerih se prodajajo, pri čemer je treba podpreti prožnost, ki jo zagotavlja sporazum TRIPS in priznava izjava iz Dohe, in upoštevati izkrivljanje trga, ki je posledica preprodaje zdravil v tretjih državah; poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za to, da mejni ukrepi, namenjeni zaustavitvi uvoza ponarejenih zdravil, ne bodo negativno vplivali na tranzit generičnih zdravil;

27.

poudarja, da je treba podjetja spodbujati k boljšemu sodelovanju v konkurenčnih razmerah in sodelovanju z javnimi organi, da bi zagotovili večji in boljši dostop do zdravil v državah članicah in tretjih državah; poziva Komisijo, naj premisli o inovativnih mehanizmih, kot so združevanje patentov, da bi se spodbudile raziskave in zagotovila generična proizvodnja;

28.

meni, da se mora Unija vključiti v širšo razpravo o izboljšanju zdravstvenega varstva po vsem svetu, vključno s strategijami za krepitev zdravstvenih sistemov;

29.

poziva Komisijo, naj spodbuja izvoz v EU proizvedenih generičnih in biološko podobnih zdravil v tretje države, takoj ko niso več zaščitena s patentom;

30.

meni, da je bilo nekaj statičnih podatkov, navedenih v sporočilu, pridobljenih s sporno in že kritizirano metodologijo, in da je treba izboljšati statistične podatke tako, da bodo bolje odražali dejanske razmere glede osrednjega pomena pravic intelektualne lastnine in njihovega varstva in uveljavljanja za gospodarstvo EU, ne samo za dopolnitev in izboljšanje sedanje politike, ampak tudi za nadaljnjo podporo načela načrtovanja politike na podlagi dokazov;

31.

se strinja z utemeljitvijo Komisije glede ustanovitve Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine in poziva, da se temu uradu dodelijo namenska sredstva;

32.

opozarja, da bi moral biti opazovalni urad sestavljen na celovit način in ne bi smel podvajati obstoječih organov;

33.

poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bi opazovalni urad ohranil svojo neodvisnost z namenom zagotavljanja, da njegovega dela ne bi spodkopavala dejanska ali dojeta pristranskost;

34.

priznava, da bi boljše, primerno usklajene notranje politike v zvezi s pravicami intelektualne lastnine lahko pripomogle k prizadevanjem za višji standard varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v svetovnem merilu;

35.

poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami prizadeva za ratifikacijo Pogodbe o pravu znamk Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, Ženevskega akta Haaškega sporazuma, Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji ter drugih mednarodnih sporazumov, povezanih s pravicami intelektualne lastnine;

36.

poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v skladu z izidom javnega posvetovanja o svoji zeleni knjigi „Čim boljše izkoriščanje evropskega tradicionalnega znanja“ (COM(2014)0469) v zvezi z morebitno razširitvijo zaščite geografskih označb Unije na nekmetijske proizvode;

37.

podpira zavezo Komisijo, da bo dala prednost spodbujanju boljšega varstva pravic intelektualne lastnine in njihovega uveljavljanja v STO in vseh drugih mednarodnih okvirih, s čimer se bodo odprla nova tržišča za evropske izvoznike in izboljšal tržni dostop;

38.

ugotavlja, da je dodelitev statusa tržnega gospodarstva glede instrumentov zaščite trgovine med drugim odvisna od varstva pravic intelektualne lastnine v posamezni državi;

39.

poziva Komisijo. in države članice, naj si bolj učinkovito prizadevajo za spodbujanje pravic intelektualne lastnine v vseh mednarodnih organizacijah (Svetovni trgovinski organizaciji, Svetovni zdravstveni organizaciji in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino in si prizadeva za vključitev mednarodnih sporazumov, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, v sistem Mednarodne trgovinske organizacije, v kolikor še niso del tega sistema, na primer Pogodbe o pravu znamk Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih, Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, Ženevskega akta Haaškega sporazuma in Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji;

40.

meni, da bi morali pri pogajanjih o dvostranskih prostotrgovinskih sporazumih nameniti ustrezno pozornost poglavjem o intelektualni lastnini, pogajalski strani pa bi morali priznati, da je treba pri pravici do gospodarske pobude upoštevati spoštovanje pravic intelektualne lastnine in veljavnih pravnih okvirov; pozdravlja dosedanje delo Komisije glede uspešnega vključevanja poglavij o varstvu in uveljavljanju intelektualne lastnine v dvostranske prostotrgovinske sporazume;

41.

meni, da je treba ratifikacijo zgoraj navedenih pogodb Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, ki jih je treba vključiti v sistem STO, vključiti tudi v dvostranske sporazume o prosti trgovini, ki jih sklene Unija;

42.

podpira pristop Komisije, da se vzpostavijo dialogi o intelektualni lastnini in delovne skupine na to temo s prednostnimi državami, s katerimi ne potekajo celovita pogajanja, da bi dosegli in okrepili posebne zaveze v zvezi z varstvom in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine; poudarja, da mora biti vprašanje pravic intelektualne lastnine vključeno v dnevni red političnih srečanj na višji ravni, kadar ni napredka pri ravni dialoga o intelektualnih pravicah in na medsektorskih sestankih;

43.

poudarja, da bi bilo treba krepiti sodelovanje na področju pravic intelektualne lastnine med Unijo in drugimi regionalnimi skupinami, kadar je le mogoče;

44.

poziva Komisijo, naj bolj redno uporablja mehanizme za reševanje sporov, vključno z organom STO za reševanje sporov, kadar so kršene pravice gospodarskih subjektov Unije, vključno imetnikov pravic intelektualne lastnine;

45.

poziva Komisijo, naj spodbuja tretje države k vzajemnemu priznavanju pravice do delovanja pravnih strokovnjakov za intelektualno lastnino;

46.

poziva Komisijo in države članice k okrepitvi carinskega sodelovanja v Uniji in s tretjimi državami pri zasegu ponarejenega blaga in poenostavitvi carinskih postopkov;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj tesneje sodelujejo s tretjimi državami glede vprašanj avtorskih pravic in licenc;

48.

je prepričan, da bi boljše varstvo pravic intelektualne lastnine in učinkovito izvajanje s tem povezanih pravil v tretjih državah močno spodbudilo vlagatelje v Evropski uniji in drugje k naložbam, delitvi tehnološkega znanja in nadgradnji obstoječe tehnologije;

49.

ugotavlja, da imajo nekatere države članicah v svojih delegacijah v ključnih državah atašeje za intelektualne pravice; meni, da bi lahko boljše usklajevanje in izmenjava informacij med državami članicami ustvarila nove možnosti za doseganje skupnih ciljev kar zadeva varstvo intelektualnih pravic v tretjih državah;

50.

meni, da bi morali biti gospodarski subjekti in potrošniki iz EU v tretjih državah, v katerih so kršitve pogostejše, še posebej zaščiteni z razširjeno službo za pomoč v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;

51.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.